Na podlagi 26. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/00) minister za šolstvo in šport v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve izdaja

V Pravilniku o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/03, 93/04 in 97/05) se v 7. členu črta prva alinea.

V 10. členu se črta šesta alinea.

V prilogi »Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami«, se v poglavju »I. Otroci z motnjami v duševnem razvoju« drugi odstavek črta in dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
Poglavje »VII. Otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja« se spremeni tako, da se glasi:
»Otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja so heterogena skupina otrok, pri katerih se zaradi znanih in neznanih motenj v delovanju centralnega živčnega sistema pojavljajo izrazite težave pri branju, pisanju, pravopisu in računanju ter zaostanki v razvoju pozornosti, pomnjenja, mišljenja, koordinacije, komunikacije, socialnih sposobnosti in v emocionalnem dozorevanju. Primanjkljaji na posameznih področjih učenja trajajo celo življenje in vplivajo na učenje in vedenje.
Otrok je lahko prepoznan kot otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja le v primeru, ko so se izrazite učne težave pokazale že v dosedanjem šolanju in jih ni bilo mogoče odpraviti kljub prilagoditvam metod in oblik dela (notranja diferenciacija in individualizacija) oziroma z vključevanjem v dopolnilni pouk in v druge oblike individualne in skupinske pomoči ter strokovni pomoči in svetovanju šolske svetovalne službe, ki mu jih je šola nudila v skladu s tretjim. odstavkom 12. in 24. člena Zakona o osnovni šoli tako, da otrok kljub vsej pomoči na enem ali več področjih (branje, pisanje računanje, pravopis, itd.) ni dosegel minimalnega standarda znanja. Šola je dolžna o vseh, v tem odstavku navedenih oblikah pomoči otroku, pisno seznaniti starše.
Za identifikacijo otroka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, je poleg učne neuspešnosti potrebno ugotoviti vseh pet naslednjih kriterijev:
1. kriterij predstavlja dokazano neskladje med strokovno določenimi in utemeljenimi pokazatelji globalnih intelektualnih sposobnosti in dejansko uspešnostjo na določenih področjih učenja.
2. kriterij so obsežne, izrazite težave (pervazivne) na enem ali več izmed štirih področij šolskih veščin (branje, pisanje, pravopis, računanje), ki so izražene do te mere, da učencu izrazito otežkočajo napredovanje v procesu učenja.
3. kriterij vključuje slabšo učinkovitost učenja zaradi pomanjkljivih in/ali motenih kognitivnih in metakognitivnih strategij (sposobnosti organiziranja in strukturiranja učnih zahtev) in motenega tempa učenja (hitrost predelovanja informacij).
4. kriterij je dokazana motenost enega ali več psiholoških procesov, kot so pozornost, spomin, jezikovno procesiranje, socialna kognicija, percepcija, koordinacija, časovna in prostorska orientacija, organizacija informacij itd.
5. kriterij izključuje senzorne okvare, motnje v duševnem razvoju, čustvene in vedenjske motnje, kulturno in jezikovno različnost in neustrezno poučevanje kot glavne povzročitelje primanjkljajev na posameznih področjih učenja, čeprav se lahko pojavljajo tudi skupaj z njimi.«

Ne glede na določbo 2. člena tega pravilnika se lahko otrokom, ki so bili v postopku usmerjanja v skladu s šesto alineo 10. člena Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/03, 93/04 in 97/05), usmerjeni kot otroci z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, pri preverjanju ustreznosti usmeritve praviloma potrdi usmeritev v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.