Na podlagi drugega odstavka 56. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o monitoringu in nadzoru salmonel
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se določajo metode monitoringa in nadzora salmonel v matičnih jatah kokoši, jatah kokoši nesnic in jatah brojlerjev v skladu s 4. členom Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/99/ES z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzočiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS (UL L št. 325 z dne 12. 12. 2003, str. 31, z vsemi spremembami) in za izvedbo Uredbe (ES) 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljev zoonoz, ki se prenašajo z živili (UL L št. 325 z dne 12. 12. 2003, str.1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2160/2003/ES).
2. člen
(pomen izrazov)
Za potrebe tega pravilnika se uporabljajo izrazi iz Uredbe (ES) 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. februarja 2002, str. 1, z vsemi spremembami) in izrazi, ki imajo naslednji pomen:
1. enodnevni piščanci so vsa perutnina, stara manj kot 72 ur, ki še ni bila krmljena, vendar pa so lahko krmljene brazilske race (Cairina moschata) in njihovi križanci;
2. matična jata je perutnina, stara 72 ur ali več, ki je namenjena za proizvodnjo valilnih jajc;
3. brojlerji so piščanci domačih kokoši, ki se vzrejajo za proizvodnjo mesa;
4. nesnice so perutnina, stara 72 ur ali več, ki se vzreja za proizvodnjo konzumnih jajc;
5. jata je vsa perutnina z enakim zdravstvenim statusom, ki se goji v istih nastanitvenih prostorih ali v isti ogradi, in predstavlja eno samo epizootiološko enoto; pri perutnini, ki se goji v hlevski reji, jata zajema vse živali, ki si delijo isti zračni prostor;
6. vzrejna jata je jata perutnine pred nesnostjo;
7. odrasla jata je jata perutnine v fazi nesnosti;
8. pozitivna jata za namen spremljanja je jata, v kateri so bile ugotovljene salmonele; v primeru matičnih jat in jat nesnic je pozitivna jata tista, v kateri so bile ugotovljene salmonele v potrditvenem vzorcu uradnega vzorčenja;
9. sumljiva jata je matična jata oziroma jata nesnic, pri kateri so bile izolirane salmonele pri izvajanju načrta spremljanja in nadzora nosilca dejavnosti (vzorčenje nosilca dejavnosti v reji ali valilnici);
10. gospodarstvo je uradno nadzorovan obrat, na katerem se redno vzreja perutnina za razplod, proizvodnjo ali zakol;
11. sumljivo gospodarstvo je gospodarstvo, na katerem je sumljiva jata;
12. valilnica je obrat, kjer se inkubirajo in valijo jajca in dobavljajo enodnevni piščanci;
13. nosilec dejavnosti je nosilec dejavnosti proizvodnje valilnih jajc, nosilec dejavnosti valilnice in nosilec živilske dejavnosti.
3. člen
(odgovornost nosilcev dejavnosti)
Nosilec dejavnosti mora:
– imeti izdelan lasten načrt za monitoring in nadzor, ki mora ustrezati pogojem iz tega pravilnika;
– na lastne stroške poskrbeti za odvzem in analizo vzorcev za odkrivanje salmonel na podlagi izdelanega načrta;
– voditi evidenco o odvzemu vzorcev in rezultatih opravljenih preiskav;
– na lastne stroške izvesti ukrepe na podlagi izdelanega načrta oziroma vsaj ukrepe v skladu s tem pravilnikom.
4. člen
(obveščanje)
(1) Če nosilec dejavnost pri monitoringu posumi na prisotnost salmonel v jati, razen pri brojlerjih, mora o tem takoj obvestiti območni urad Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS). Po prejemu laboratorijskega poročila o prisotnosti salmonel mora nosilec dejavnosti o tem pisno obvestiti območni urad VURS.
(2) Potrdilo o zdravstvenem stanju za brojlerje, ki se pošiljajo v zakol, mora imeti v primeru pozitivnih jat tudi pripis »v jati ugotovljene salmonele« z navedbo serovara.
5. člen
(uradni nadzor)
(1) Uradni nadzor nad izvajanjem monitoringa in nadzora salmonel se izvaja v skladu z letnimi programi, ki jih območni uradi VURS sprejmejo najkasneje do konca novembra za naslednje leto in posredujejo na glavni urad VURS.
(2) Uradni nadzor izvajajo uradni veterinarji na naslednji način:
– na vsakem gospodarstvu matičnih jat ali v valilnici se vsakih 8 tednov vzame uradne vzorce, ki nadomestijo vzorčenje nosilca dejavnosti; poleg tega se najmanj enkrat letno na vsakem gospodarstvu izvede fizični pregled jat, pregled nastanitvenih pogojev, pregled načrta za monitoring in nadzor ter evidenc in pregled proizvodnih pogojev, načrta za monitoring in nadzor ter evidenc v valilnici;
– na vsakem gospodarstvu odraslih jat kokoši nesnic se najmanj enkrat letno izvede fizični pregled jat, pregled nastanitvenih pogojev, pregled načrta za monitoring in nadzor ter evidenc;
– na gospodarstvih jat brojlerjev se izvaja pregled pred vsakim zakolom; poleg tega se najmanj enkrat letno na vsakem gospodarstvu izvede fizični pregled jat, pregled nastanitvenih pogojev, pregled načrta za monitoring in nadzor ter evidenc.
(3) Generalni direktor VURS izda obvezno navodilo o načinu poročanja o podatkih, pridobljenih na gospodarstvu pod nadzorom.
II. MONITORING
6. člen
(vzorčenje)
(1) Vzorčenje za namen spremljanja se mora izvajati:
– v vseh matičnih jatah z najmanj 250 kokošmi na način iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika;
– v matičnih jatah z do 250 kokošmi, katerih jajca se izvalijo v valilnicah s celotno zmogljivostjo inkubatorja 1000 jajc ali več na način iz točke b) drugega odstavka II. Dela Priloge 1;
– v vseh jatah kokoši nesnic na gospodarstvih z registriranimi hlevi na način iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika;
– v jatah brojlerjev na naslednji način: vzorci fecesa se morajo odvzeti 1 do 3 tedne pred zakolom. Rezultati analiz vzorcev morajo biti znani preden so živali odpremljene v klavnico. Število mest, na katerih se odvzamejo posamezni vzorci fecesa za pripravo zbirnega vzorca, je določeno v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Pri odvzemu vzorcev se izpolni obrazec iz Priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika, in se ga skupaj z vzorci dostavi v laboratorij. Pri vzorčenju uradnega veterinarja je obrazec iz Priloge 4 dopolnilo zapisniku o uradnem odvzemu vzorcev.
(3) Laboratorij ob prejemu vzorca izda potrdilo o prejemu vzorca in zadrži original obrazca. Fotokopijo obrazca pošlje laboratorij, skupaj s fotokopijo poročila o preiskavi, na glavni urad VURS, originalno poročilo pa nosilcu dejavnosti in v primeru uradnega vzorčenja uradnemu veterinarju.
(4) V primeru pozitivnega rezultata vzorčenja iz prvega odstavka tega člena mora uradni veterinar zaradi potrditve rezultatov odvzeti potrditvene uradne vzorce kokoši iz objekta, v katerem se je perutnina zadrževala. V ta namen se odvzame naključni vzorec kokoši iz vsakega objekta, praviloma najmanj pet kokoši na objekt, katerih jetra, jajčniki in črevesje se pregledajo na salmonele v nacionalnem referenčnem laboratoriju.
(5) Fotokopijo zapisnika o odvzemu potrditvenih uradnih vzorcev ter fotokopijo poročila o preiskavi pošlje nacionalni referenčni laboratorij na glavni urad VURS, originalno poročilo o preiskavi pa uradnemu veterinarju, ki je potrditveni uradni vzorec odvzel. Uradni veterinar mora o rezultatih opravljenih preiskav seznaniti nosilca dejavnosti s kopijo poročila o preiskavi.
7. člen
(laboratorijske metode)
(1) Laboratoriji, ki izvajajo preiskave na prisotnost salmonel, jih morajo izvajati po metodi, ki je primerna za posamezno vrsto vzorca, je validirana in je:
– opisana v standardu ISO,
– opisana v priročniku Mednarodne organizacije za zdravje živali (O.I.E.) ali
– jo priporoča referenčni laboratorij Skupnosti.
(2) Potrditvene analize opravi nacionalni referenčni laboratorij po akreditirani metodi.
III. UKREPI V MATIČNIH JATAH KOKOŠI
8. člen
(ukrepi uradnega nadzora v primeru ugotovitve prisotnosti salmonel)
(1) Uradni veterinar mora najkasneje v 24 urah po prejemu pisnega obvestila o prisotnosti salmonel iz prvega odstavka 4. člena oziroma tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika v matični jati, odvzeti uradne vzorce za potrditveno analizo v skladu s četrtim odstavkom 6. člena tega pravilnika.
(2) Poleg odvzema uradnih vzorcev iz prejšnjega odstavka uradni veterinar na sumljivem gospodarstvu odredi naslednje ukrepe:
– prepoved gibanja in odtujitve živali iz sumljive jate;
– prepoved izdaje zdravstvenih spričeval za živali iz sumljive jate;
– prepoved trgovanja in prometa z jajci iz sumljive jate;
– prepoved valjenja jajc iz sumljive jate;
– prepoved zakola živali iz sumljive jate;
– v primeru večih jat omejitev gibanja oseb, ki prihajajo v stik z živalmi iz sumljive jate;
– preiskava krme na gospodarstvu na prisotnost salmonel;
– epizootiološka poizvedba.
(3) Ukrepi iz prejšnjega odstavka ostanejo v veljavi, dokler se prisotnost serovarov Salmonella Enteritidis, Salmonella Typhimurium, Salmonella Hadar, Salmonella Virchow in Salmonella Infantis uradno ne izključi na podlagi rezultatov potrditvene analize.
9. člen
(ukrepi nosilca dejavnosti v primeru potrditve prisotnosti salmonel)
(1) Po potrditvi prisotnosti serovarov Salmonella Enteritidis, Salmonella Typhimurium, Salmonella Hadar, Salmonella Virchow in Salmonella Infantis v matični jati, mora nosilec dejavnosti v skladu z lastnimi načrtom za monitoring in nadzor zagotoviti izvedbo naslednjih ukrepov:
1. nobena kokoš iz jate, v kateri so bile ugotovljene salmonele, ne sme zapustiti gospodarstva, razen v primeru zakola v klavnici oziroma usmrtitve in uničenja pod uradnim veterinarskim nadzorom, pri čemer:
– mora biti zakol izveden v klavnici kot zadnja serija klavnega procesa v proizvodnem dnevu na način, ki omeji možnost širjenja salmonel na najmanjšo možno mero, v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil;
– proizvodi, pridobljeni iz take perutnine, se lahko dajo na trg oziroma v promet, če so bili obdelani po postopku, ki zanesljivo uniči salmonele oziroma se jih odstrani in uporabi v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi; celoten postopek se izvaja pod nadzorom uradnega veterinarja;
– usmrtitev in uničenje morata biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi;
2. jajca, ki jih znesejo kokoši v pozitivni jati, se:
– pod uradnim veterinarskim nadzorom dostavijo v odobreni obrat za proizvodnjo oziroma obdelavo jajčnih izdelkov, kjer se mora zagotoviti obdelava, ki zagotavlja zanesljivo uničenje salmonel. Jajca, ki se pošiljajo v obrat za proizvodnjo in predelavo jajčnih izdelkov, morajo biti pred oddajo embalirana in pakirana na način, ki onemogoča odvzem posameznih jajc iz paketa. Paketi morajo biti označeni z oznako: PROIZVOD POZITIVNE JATE – OBVEZNA PREDPISANA OBDELAVA; ali
– uničijo na kraju samem oziroma obdelajo v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi;
3. vsa jajca iz pozitivnih jat, ki so v valilnici in niso vložena v valilnik, se uničijo ali obdelajo v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi;
4. usmrtitev in uničenje enodnevnih piščancev iz pozitivne jate;
5. po odstranitvi oziroma odpremi jate, v kateri so bile ugotovljene salmonele, se odstrani gnoj oziroma nastil v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi in izvede temeljito čiščenje ter razkuževanje;
6. pred ponovno naselitvijo se mora izvesti bakteriološka kontrola učinkovitosti čiščenja in razkuževanja, katere rezultat mora biti negativen.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko nosilec dejavnosti odloči za zdravljenje na podlagi antibiograma.
(3) V primeru zdravljenja jat mora nosilec dejavnosti v skladu z lastnimi načrtom za monitoring in nadzor zagotoviti izvedbo naslednjih ukrepov:
– nobena kokoš iz jate, v kateri so bile ugotovljene salmonele, ne sme zapustiti gospodarstva;
– premestitev zdravljene jate v očiščen in razkužen hlev na istem gospodarstvu; v primeru, da nosilec dejavnosti nima možnosti premestitve jate, mora z ostalimi ukrepi za sanacijo reje zagotoviti vzdrževanje higienskih razmer v objektu. V objektu se morajo odvzeti vzorci iz okolja za ugotovitev prisotnosti salmonel;
– jajca za valjenje se morajo takoj, ko so zbrana, razkužiti z baktericidnim plinom;
– izredna in prilagojena obdelava – čiščenje in razkuževanje prostorov, naprav, embalaže in opreme v valilnici;
– poostren mikrobiološki nadzor v valilnici-jemanje brisov;
– izredno in prilagojeno razkuževanje jajc v valilnici v prostoru za razkuževanje in jajc med postopkom inkubacije;
– izvaljena perutnina se, dokler je še vlažna in dokler je v valilniku, sanitarno obdela z baktericidnim plinom;
– neizvaljena jajca, izvaljeno zahirano perutnino in druge stranske živalske proizvode je potrebno odstraniti v skladu s predpisi, ki urejajo živalske stranske proizvode;
– izredno in prilagojeno čiščenje in razkuževanje prevoznih sredstev za prevoz jajc in perutnine;
– po končanem zdravljenju odvzem vzorcev svežega fecesa oziroma živali; prvo vzorčenje se izvede peti dan po končanem zdravljenju oziroma po izteku karence, če je ta daljša kot pet dni, drugo vzorčenje pa deseti dan po končanem zdravljenju oziroma po izteku dvakratne karenčne dobe, če je ta daljša kot pet dni.
(4) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se prenehajo izvajati, če so bili rezultati bakterioloških preiskav prvega in drugega vzorčenja negativni.
(5) V primeru potrditve serovarov salmonel, ki niso navedeni v prvem odstavku tega člena, nosilec dejavnosti izvede ukrepe, določene v lastnem načrtu za monitoring in nadzor.
IV. UKREPI V JATAH KOKOŠI NESNIC
10. člen
(ukrepi uradnega nadzora v primeru ugotovitve prisotnosti salmonel)
(1) Uradni veterinar mora po prejemu pisnega obvestila o prisotnosti salmonel iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika v jati kokoši nesnic, odvzeti uradne vzorce za potrditveno analizo v skladu s četrtim odstavkom 6. člena tega pravilnika.
(2) Poleg odvzema uradnih vzorcev iz prejšnjega odstavka uradni veterinar na sumljivem gospodarstvu odredi naslednje ukrepe:
– prepoved gibanja in odtujitve živali iz sumljive jate;
– prepoved izdaje zdravstvenih spričeval za živali iz sumljive jate;
– prepoved trgovanja in prometa z jajci iz sumljive jate;
– prepoved zakola živali iz sumljive jate;
– v primeru več jat omejitev gibanja oseb, ki prihajajo v stik z živalmi iz sumljive jate;
– preiskava krme na gospodarstvu na prisotnost salmonel;
– epizootiološka poizvedba.
(3) Ukrepi iz prejšnjega odstavka ostanejo v veljavi, dokler se prisotnost serovarov Salmonella Enteritidis, Salmonella Typhimurium, Salmonella Hadar, Salmonella Virchow in Salmonella Infantis uradno ne izključi na podlagi rezultatov potrditvenega uradnega vzorčenja.
11. člen
(ukrepi nosilca dejavnosti v primeru potrditve prisotnosti salmonel)
(1) Po potrditvi prisotnosti serovarov Salmonella Enteritidis, Salmonella Typhimurium, Salmonella Hadar, Salmonella Virchow in Salmonella Infantis v jati kokoši nesnic, mora nosilec dejavnosti v skladu z lastnimi načrtom za monitoring in nadzor zagotoviti izvedbo naslednjih ukrepov:
1. nobena kokoš iz jate, v kateri so bile ugotovljene salmonele, ne sme zapustiti gospodarstva, razen v primeru zakola v klavnici oziroma usmrtitve in uničenja pod uradnim veterinarskim nadzorom, pri čemer:
– mora biti zakol izveden kot zadnja serija klavnega procesa v proizvodnem dnevu, na način, ki omeji možnost širjenja salmonel na najmanjšo možno mero, v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil;
– proizvodi, pridobljeni iz take perutnine, se lahko dajo na trg oziroma v promet, če so bili obdelani po postopku, ki zanesljivo uniči salmonele, oziroma se jih odstrani in uporabi v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi. Celoten postopek se izvaja pod nadzorom uradnega veterinarja;
– usmrtitev in uničenje morata biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi;
2. jajca, ki jih znesejo kokoši v pozitivni jati, se lahko:
– pod uradnim veterinarskim nadzorom dostavijo v odobreni obrat za proizvodnjo oziroma obdelavo jajčnih izdelkov, kjer se mora zagotoviti obdelava, ki zagotavlja zanesljivo uničenje salmonel. Jajca, ki se pošiljajo v obrat za proizvodnjo in predelavo jajčnih izdelkov, morajo biti pred oddajo embalirana in pakirana na način, ki onemogoča odvzem posameznih jajc iz paketa. Paketi morajo biti označeni z oznako »PROIZVOD POZITIVNE JATE – OBVEZNA PREDPISANA OBDELAVA«; ali
– uničijo na kraju samem oziroma se obdelajo v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi;
3. po odstranitvi oziroma odpremi jate, v kateri so bile ugotovljene salmonele, se odstrani gnoj oziroma nastil v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi, in izvede temeljito čiščenje ter razkuževanje;
4. pred ponovno naselitvijo se mora izvesti bakteriološka kontrola učinkovitosti čiščenja in razkuževanja, katere rezultat mora biti negativen.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko nosilec dejavnosti v primeru ugotovitve serovarov Salmonella Enteritidis oziroma Salmonella Typhimurium v vzrejni jati kokoši nesnic odloči za zdravljenje na podlagi antibiograma. Za zdravljenje se lahko odloči tudi v primeru ugotovitve Salmonella Hadar, Salmonella Virchow in Salmonella Infantis ne glede na starost jate.
(3) V primeru zdravljenja mora nosilec dejavnosti v skladu z lastnimi načrtom za monitoring in nadzor zagotoviti izvedbo naslednjih ukrepov:
1. nobena kokoš iz jate, v kateri so bile ugotovljene salmonele, ne sme zapustiti gospodarstva,
2. premestitev zdravljene jate v očiščen in razkužen hlev na istem gospodarstvu, v primeru, da nosilec dejavnosti nima možnosti premestitve jate, mora z ostalimi ukrepi za sanacijo reje zagotoviti vzdrževanje higienskih razmer v objektu. V objektu se morajo odvzeti vzorci iz okolja za ugotovitev prisotnosti salmonel;
3. jajca, ki jih znesejo kokoši v pozitivni jati, se:
– po izteku karenčne dobe pod uradnim veterinarskim nadzorom dostavijo v odobreni obrat za proizvodnjo oziroma obdelavo jajčnih izdelkov, kjer se mora zagotoviti obdelava, ki zagotavlja zanesljivo uničenje salmonel. Jajca, ki se pošiljajo v obrat za proizvodnjo in predelavo jajčnih izdelkov, morajo biti pred oddajo embalirana in pakirana na način, ki onemogoča odvzem posameznih jajc iz paketa. Paketi morajo biti označeni z oznako »PROIZVOD POZITIVNE JATE – OBVEZNA PREDPISANA OBDELAVA«; ali
– uničijo na kraju samem oziroma obdelajo v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi;
4. po končanem zdravljenju odvzem vzorcev; prvo vzorčenje se izvede sedmi dan po končanem zdravljenju oziroma po izteku karence, če je ta daljša kot sedem dni, drugo vzorčenje pa štirinajsti dan po končanem zdravljenju oziroma po izteku dvakratne karenčne dobe, če je ta daljša kot sedem dni.
(4) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se prenehajo izvajati, če so bili rezultati bakterioloških preiskav prvega in drugega vzorčenja negativni.
(5) V primeru potrditve serovarov salmonel, ki niso navedeni v tem členu, nosilec dejavnosti izvede ukrepe, določene v lastnem načrtu za monitoring in nadzor.
V. UKREPI V JATAH BROJLERJEV
12. člen
(ukrepi nosilca dejavnosti v primeru ugotovitve prisotnosti salmonel)
(1) Po ugotovitvi prisotnosti serovarov Salmonella Enteritidis ali Salmonella Typhimurium v jati brojlerjev mora nosilec dejavnosti v skladu z lastnimi načrtom za monitoring in nadzor zagotoviti izvedbo naslednjih ukrepov:
– nobena žival iz jate, v kateri so bile ugotovljene salmonele, ne sme zapustiti gospodarstva, razen v primeru zakola v klavnici;
– zakol mora biti izveden kot zadnja serija klavnega procesa v proizvodnem dnevu, na način, ki omeji možnost širjenja salmonel na najmanjšo možno mero, v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil;
– proizvodi, pridobljeni iz take perutnine, se lahko dajo na trg oziroma v promet, če so bili obdelani po postopku, ki zanesljivo uniči salmonele. Celoten postopek se izvaja pod nadzorom uradnega veterinarja;
– po odpremi jate, v kateri so bile ugotovljene salmonele, se odstrani gnoj oziroma nastil v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi, in izvede temeljito čiščenje ter razkuževanje;
– pred ponovno naselitvijo se mora izvesti bakteriološka kontrola učinkovitosti čiščenja in razkuževanja, katere rezultat mora biti negativen.
(2) V primeru ugotovitve serovarov salmonel, ki niso navedeni v prejšnjem odstavku, nosilec dejavnosti izvede ukrepe, določene v lastnem načrtu za monitoring in nadzor.
VI. PREHODNA IN KONČNE DOLOČBE
13. člen
(prehodno obdobje)
Do odobritve laboratorijev v skladu z Uredbo 2160/2003/ES opravljajo analize po tem pravilniku laboratoriji Nacionalnega veterinarskega inštituta.
14. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o monitoringu zoonoz in njihovih povzročiteljev v vzrejnih jatah kokoši nesnic (Uradni list RS, št. 28/04, 67/04 in 93/05-ZVMS).
15. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Navodilo o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje salmoneloze (Salmonellosis) (Uradni list RS, št. 82/99, 71/00, 33/01-ZVet-1 in 93/05-ZVMS) v delu, ki se nanaša na ukrepe pri perutnini.
16. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 323-58/2005
Ljubljana, dne 21. februarja 2006
EVA 2005-2311-0065
Marija Lukačič l.r.
Ministrica
za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano
PRILOGA 1
VZORČENJE V MATIČNIH JATAH KOKOŠI
I. Vzrejne matične jate-matične jate pred prehodom v nesnost.
(1) Vzorci se pri živalih, ki se jih vzreja za razplod, odvzamejo vsaj:
– ko so piščanci stari en dan,
– ko so kokoši stare štiri tedne in
– dva tedna preden jarkice preidejo v fazo nesnosti.
(2) Način odvzema vzorcev:
a) pri enodnevnih piščancih se odvzame vzorce notranjih oblog škatel, v
katerih se piščanci dostavijo na gospodarstvo, in trupla piščancev, katerih
pogin se ugotovi ob prispetju;
b) pri štiri tedne starih jarkicah in dva tedna pred začetkom faze
nesnosti se odvzame zbirne vzorce fecesa, ki sestoje iz posameznih vzorcev
svežega fecesa, od katerih vsak tehta najmanj 1 g in ki so odvzeti naključno
na več mestih v objektu, kjer se zadržuje perutnina ali, če ima perutnina
prost dostop do več kakor enega objekta na gospodarstvu, iz vsake skupine
objektov na gospodarstvu, kjer se zadržuje perutnina. Število mest, na katerih
se odvzamejo posamezni vzorci fecesa za pripravo zbirnega vzorca, je določeno
v PRILOGI 3.
II. Odrasle matične jate-matične jate v fazi nesnosti
(1) Vse odrasle matične jate se vzorčijo vsaj vsak drugi teden med
obdobjem nesnosti.
(2) Način odvzema vzorcev:
a) matične jate, katerih jajca se valijo v valilnici s celotno
zmogljivostjo inkubatorja do 1000 jajc, se vzorčijo na gospodarstvu in odvzeti
vzorci sestoje iz zbirnega vzorca fecesa. Vzorci se odvzamejo na način iz
točke b) drugega odstavka I. dela te priloge;
b) matične jate, katerih jajca se valijo v valilnici s celotno
zmogljivostjo inkubatorja 1000 jajc ali več, se vzorčijo v valilnici.
Odvzamejo se naslednji vzorci:
– zbirnih vzorcev mekonija, odvzetega 250 piščancem, ki so bili izvaljeni
iz jajc, dostavljenih v valilnico iz vsake matične jate; ali
– vzorcev trupel 50 piščancev, ki so poginili v jajčnih lupinah ali se
izvalili iz jajc, dostavljenih v valilnico iz vsake matične jate.
PRILOGA 2
VZORČENJE V JATAH KOKOŠI NESNIC
I. Vzrejne jate – jate pred prehodom v nesnost
(1) Vzorci se odvzamejo v jatah kokoši nesnic vsaj:
– ko so piščanci stari en dan in
– dva tedna preden jarkice preidejo v fazo nesnosti.
(2) Način odvzema vzorcev:
a) pri enodnevnih piščancih se odvzame vzorce notranjih oblog škatel, v
katerih se piščanci dostavijo na gospodarstvo, in trupel piščancev, katerih
pogin se ugotovi ob prispetju;
b) dva tedna pred začetkom faze nesnosti se odvzame zbirne vzorce fecesa,
ki sestoje iz posameznih vzorcev svežega fecesa, od katerih vsak tehta najmanj
1 g in ki so odvzeti naključno na več mestih v objektu, kjer se zadržuje
perutnina, ali, če ima perutnina prost dostop do več kakor enega objekta na
gospodarstvu, iz vsake skupine objektov na gospodarstvu, kjer se zadržuje
perutnina.
Število mest, na katerih se odvzamejo posamezni vzorci fecesa za pripravo
zbirnega vzorca, je določeno v PRILOGI 3.
II. Odrasle jate – jate v fazi nesnosti
(1) Vse odrasle jate kokoši nesnic se vzorčijo vsakih
15 tednov med obdobjem nesnosti.
(2) Način odvzema vzorcev:
Vzorci se odvzamejo na način iz točke b) drugega
odstavka I. dela te priloge;
PRILOGA 3
ŠTEVILO MEST, NA KATERIH SE ODVZAMEJO POSAMEZNI VZORCI FECESA ZA PRIPRAVO
ZBIRNEGA VZORCA
+-------------------------+--------------------------------------------------+
| Število perutnine v | Število vzorcev fecesa, ki se odvzamejo v |
| objektu | objektu ali skupini objektov na gospodarstvu |
+-------------------------+--------------------------------------------------+
| < 250 | 100 |
+-------------------------+--------------------------------------------------+
| 250 – 499 | 200 |
+-------------------------+--------------------------------------------------+
| 500 – 1000 | 250 |
+-------------------------+--------------------------------------------------+
| >1000 | 300 |
+-------------------------+--------------------------------------------------+
Celotno število vzorcev, ki se odvzamejo v vsakem objektu, se za analizo
lahko združi v zbirni vzorec.
