Na podlagi petega odstavka 55. člena in za izvrševanje 60. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 10/04 – odl. US in 41/04 – ZVO-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1; v nadaljnjem besedilu: direktiva 2000/60/ES) določa podrobnejšo vsebino, način priprave načrtov upravljanja voda in njihovo obliko.
(2) Ta uredba določa tudi podrobnejšo vsebino in način priprave podrobnejšega načrta upravljanja voda.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. obalno morje je del morja, določen s predpisi, ki urejajo določitev vodnih teles površinskih voda;
2. za tip značilne hidromorfološke in fizikalno-kemijske razmere so razmere, opredeljene z vrednostmi hidromorfoloških in fizikalno-kemijskih elementov površinske vode, ki ustrezajo zelo dobremu ekološkemu stanju za ta tip vodnega telesa površinske vode;
3. za tip značilne referenčne biološke razmere so razmere, opredeljene z vrednostmi bioloških elementov površinske vode, ki ustrezajo zelo dobremu ekološkemu stanju za ta tip vodnega telesa površinske vode;
4. hidrološka obremenitev vodnih teles površinskih voda je odvzem, dodajanje ali prerazporejanje vodnih količin površinske vode;
5. hidrološka obremenitev vodnih teles podzemnih voda je odvzem podzemne vode, umetno napajanje ali bogatenje podzemne vode;
6. morfološka obremenitev vodnih teles površinskih voda je antropogena sprememba vodnega toka ali drug antropogeni poseg, ki povzroči spremembo naravnih morfoloških značilnosti;
7. območja s posebnimi zahtevami so varstvena in ogrožena območja ter območja, pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev v skladu s predpisi, ki urejajo vode, občutljiva in ranljiva območja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, zavarovana in varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda, območja salmonidnih in ciprinidnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo določitev odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib, in druga območja, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda;
8. raba vode je oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in katera koli dejavnost, ki vpliva na stanje voda, in posebna raba vode;
9. kombinirani način nadzora nad odvajanjem v površinske vode iz točkovnih in razpršenih virov onesnaženja je nadzor nad emisijami, ki temelji na najboljših razpoložljivih tehnikah ali na ustreznih mejnih vrednostih emisij, ali pri razpršenih vplivih nadzor, ki vključuje najboljšo okoljsko prakso;
10. finančni stroški so stroški tekočega poslovanja in vzdrževanja ter stroški investicij in investicijskega vzdrževanja;
11. okoljski stroški so stroški, nastali zaradi škode, ki jo posamezna vrsta rabe vode povzroči okolju in ekosistemom;
12. stroški vode kot naravnega vira so stroški, povezani z izgubo možnosti, ki jo utrpijo druge rabe vode zaradi rabe vode, ki je večja, kot jo omogoča naravna stopnja obnovljivosti vode kot naravnega vira;
13. strokovne podlage so gradiva za posamezne vsebine načrta upravljanja voda in se nanašajo na območja s posebnimi zahtevami in upravljanje voda.

(1) Načrt upravljanja voda oziroma njegove spremembe in dopolnitve se začnejo pripravljati na podlagi delovnega programa za pripravo načrta upravljanja voda (v nadaljnjem besedilu: delovni program).
(2) Delovni program mora vsebovati zlasti:
1. razloge in pravno podlago za pripravo načrta upravljanja voda,
2. območje načrta upravljanja voda,
3. obdobje, za katerega se sprejema delovni program,
4. začetne in končne roke za pripravo posameznih sklopov vsebin načrta upravljanja voda,
5. organizacije in ministrstva, ki bodo sodelovala v postopku priprave načrta upravljanja voda s strokovnimi podlagami,
6. obveznost ustanovitve delovnega telesa iz 4. člena te uredbe,
7. terminski in vsebinski načrt posvetovanj z javnostjo, ki jih je treba izvesti v okviru priprave načrta upravljanja voda, in
8. strokovne naloge, ki jih je treba izvesti za pripravo načrta upravljanja voda z navedbo virov podatkov in načina pridobivanja podatkov.
(3) Delovni program sprejme minister, pristojen za upravljanje voda (v nadaljnjem besedilu: minister), najpozneje tri leta pred začetkom obdobja, na katero se nanaša načrt upravljanja voda.
(4) Delovni program se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za upravljanje voda (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

Delovno telo iz 6. točke drugega odstavka prejšnjega člena imenuje minister kot delovno skupino za pripravo načrta upravljanja voda ali kot skupno delovno skupino več ministrstev, če je to potrebno za pripravo in usklajevanje posameznih vsebin načrta upravljanja voda.

(1) Načrt upravljanja voda mora vključevati naslednja poglavja:
1. opis administrativne ureditve:
– podatki o pripravljavcu načrta upravljanja voda ter navedba predpisov in mednarodnih oziroma meddržavnih pogodb s področja upravljanja voda,
– podatki o zemljepisni opredelitvi vodnega območja,
– podatki o obdobju, za katerega se sprejema načrt upravljanja voda;
2. opis izhodiščnega stanja na območju načrta upravljanja voda:
– opis značilnosti vodnega območja,
– prikaz vplivov človekovega delovanja na stanje površinskih in podzemnih voda,
– ekonomska analiza rabe vode,
– prikaz območij s posebnimi zahtevami;
3. povzetek načina in rezultatov monitoringa vodnih teles površinskih in podzemnih voda;
4. pregled pomembnih zadev upravljanja voda;
5. podrobnejša opredelitev ciljev načrta upravljanja voda;
6. povzetek programa ukrepov;
7. finančna sredstva;
8. povzetek aktivnosti in rezultatov sodelovanja z javnostjo;
9. priloge.
(2) Načrt upravljanja voda lahko vključuje tudi program ukrepov za doseganje ciljev iz 5. točke prejšnjega odstavka.

Podatki o pripravljavcu načrta upravljanja voda so:
1. podatki o imenu, naslovu, spletni strani in naslovu elektronske pošte pripravljavca načrta upravljanja voda, in
2. seznam predpisov in sklenjenih mednarodnih oziroma meddržavnih pogodb, ki se nanašajo na upravljanje voda.

(1) Zemljepisna opredelitev vodnega območja mora vključevati prikaz:
1. meja vodnega območja v skladu s predpisi, ki urejajo določitev meja povodij in porečij ter meja vodnih območij z vodami prvega reda, ki jima pripadajo,
2. glavnih rek in jezer na vodnem območju,
3. podzemnih voda, ki pripadajo vodnemu območju in
4. obalnega morja, ki pripada vodnemu območju.
(2) Glavne reke in jezera na vodnem območju so zlasti vse reke prvega reda in vse reke s prispevno površino, večjo od 100 km2, ter glavna jezera, ki imajo površino, večjo od 0,5 km2.
(3) Podzemne vode in obalno morje se glede na naravne značilnosti dodelijo najprimernejšemu vodnemu območju ali območjem.

(1) Opis značilnosti vodnega območja za površinske vode mora vključevati prikaz in povzetek opisa vodnih teles površinskih voda, določenih s predpisi, ki urejajo določitev in razvrstitev vodnih telesih površinskih voda, zlasti pa:
1. prikaz lokacij in meja vodnih teles površinskih voda ter opis uporabljenih meril za njihovo določitev,
2. prikaz ekoregij in tipov vodnih teles površinskih voda ter opis njihovih značilnosti,
3. opis za tipe značilnih referenčnih razmer, vključno z opisom uporabljene metode in meril za njihovo določitev, ter opis in prikaz referenčnih mest, če obstajajo,
4. prikaz lokacij in meja umetnih in močno preoblikovanih vodnih teles, opis uporabljenih meril za njihovo določitev in opis njihove razvrstitve v tipe in
5. povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in stanju tehnike.
(2) Opis za tipe značilnih referenčnih razmer mora vključevati opis za tipe značilnih fizikalno-kemijskih in hidromorfoloških razmer ter za tipe značilnih referenčnih bioloških razmer. Za tipe značilne hidromorfološke in fizikalno-kemijske razmere ter za tipe značilne referenčne razmere se opredelijo po razpoložljivih podatkih o fizikalno-kemijskih, hidromorfoloških in bioloških parametrih ali z metodami modeliranja oziroma se opredelijo z uporabo kombinacije obeh načinov.
(3) Pri opisu za tipe značilnih referenčnih razmer se za koncentracije posebnih sintetičnih onesnaževal uporabijo meje zaznavnosti, ki jih je mogoče doseči v skladu z razpoložljivo tehnologijo v času določanja za tipe značilnih referenčnih razmer.
(4) Opis značilnosti vodnega območja za površinske vode mora vključevati tudi oceno količine in prostorske razporeditve naplavin.

Opis značilnosti vodnega območja za podzemne vode mora vključevati povzetek opisa vodnih teles podzemnih voda, določenih s predpisi, ki urejajo določitev vodnih teles podzemnih voda, zlasti pa:
1. prikaz začetne opredelitve vodnih teles podzemnih voda, kar obsega:
– prikaz lokacij in meja vodnih teles podzemnih voda ter opis uporabljenih meril za njihovo določitev,
– opis osnovnih značilnosti vrhnjih plasti,
– opis vodnih teles podzemnih voda, od katerih so neposredno odvisni ekosistemi v vodnih telesih površinskih voda ali kopenski ekosistemi, vključno z opisom uporabljenih meril za njihovo določitev;
2. povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in stanju tehnike.

Prikaz vplivov človekovega delovanja na stanje površinskih in podzemnih voda obsega:
1. prikaz obremenitev vodnih teles površinskih in podzemnih voda,
2. prikaz presoje vplivov na vodna telesa površinskih in podzemnih voda, vključno z opisom uporabljene metode in meril,
3. oceno verjetnosti doseganja okoljskih ciljev za vodna telesa površinskih in podzemnih voda, vključno z opisom uporabljene metode in meril in
4. povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in stanju tehnike.

(1) Prikaz obremenitev vodnih teles površinskih voda mora vključevati zlasti prikaz:
1. točkovnih virov onesnaževanja,
2. razpršenih virov onesnaževanja, vključno z oceno in ugotavljanjem rabe zemljišč,
3. hidroloških obremenitev,
4. morfoloških obremenitev in
5. drugih antropogenih okoljskih obremenitev.
(2) Prikaz obremenitev vodnih teles podzemnih voda mora vključevati zlasti prikaz:
1. točkovnih virov onesnaževanja,
2. razpršenih virov onesnaževanja, vključno z oceno in ugotavljanjem rabe zemljišč,
3. hidroloških obremenitev in
4. ocene in ugotavljanja drugih antropogenih obremenitev.
(3) Prikaz obremenitev iz prvega in drugega odstavka tega člena mora vključevati tudi opis uporabljene metode in meril.

(1) Pri pripravi prikaza obremenitev vodnih teles površinskih in podzemnih voda iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja se upoštevajo tiste obremenitve, ki povzročijo ali bi lahko povzročile znatno in očitno spremembo kemijskega stanja površinske ali podzemne vode ali če znatno vplivajo na spremembo strukture in funkcije vodnega ekosistema površinske vode.
(2) Prikaz obremenitev vodnih teles površinskih in podzemnih voda iz virov onesnaževanja mora vsebovati podatke in informacije o vrsti, jakosti ter časovnem in prostorskem razporedu obremenitev voda iz komunalnih, industrijskih, kmetijskih in drugih obratov ter dejavnosti, ki izhajajo iz:
1. evidence oseb, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje, pri točkovnih virih onesnaževanja,
2. evidenc o fitofarmacevtskih sredstvih v skladu s predpisi, ki urejajo fitofarmacevtska sredstva, evidenc kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, evidenc o dajanju mineralnih gnojil v promet v skladu s predpisi, ki urejajo mineralna gnojila, zbirk podatkov o živinoreji v skladu s predpisi, ki urejajo živinorejo, ter iz evidenc podatkov o rabi zemljišč pri razpršenih virih onesnaževanja ali
3. drugih uradnih baz in evidenc o virih onesnaževanja.
(3) Prikaz obremenitev voda iz virov onesnaževanja obsega zlasti oceno in ugotavljanje pomembnega obremenjevanja z:
1. organohalogenskimi spojinami in snovmi, ki lahko tvorijo take spojine v vodnem okolju,
2. organofosfornimi spojinami,
3. organokositrnimi spojinami,
4. snovmi in pripravki ali njihovimi razgradnimi produkti, za katere je bilo dokazano, da imajo karcinogene ali mutagene lastnosti ali lastnosti, ki v vodnem okolju ali po vodnem okolju lahko vplivajo na sintezo steroidov, delovanje ščitnice, razmnoževanje ali druge funkcije, povezane z notranjim izločanjem,
5. obstojnimi ogljikovodiki in obstojnimi organskimi strupenimi snovmi, ki se kopičijo v organizmih,
6. cianidi,
7. kovinami in njihovimi spojinami,
8. arzenom in njegovimi spojinami,
9. biocidi in fitofarmacevtskimi proizvodi,
10. suspendiranimi snovmi,
11. snovmi, ki prispevajo k evtrofikaciji (zlasti nitrati in fosfati), in
12. snovmi, ki neugodno vplivajo na kisikovo bilanco (in se lahko merijo s parametri, kakršni so BPK, KPK, itn.).

(1) Pri pripravi prikaza hidroloških in morfoloških obremenitev se upoštevajo tiste obremenitve, ki povzročijo ali bi lahko povzročile znatno in očitno spremembo naravnih značilnosti vodnega telesa ali znatno vplivajo na spremembo hidroloških ali hidravličnih značilnosti površinske vode ali podzemne vode ali na morfološke značilnosti površinske vode, vključno s pomembnimi vodnimi objekti in napravami za rabo vode.
(2) Prikaz hidroloških in morfoloških obremenitev vodnih teles površinskih ali podzemnih voda mora vsebovati podatke in informacije o vrsti, jakosti ter časovnem in prostorskem razporedu hidroloških ali morfoloških obremenitev voda, povzročenih zaradi dejavnosti človeka v povezavi z rabo voda ali rabo zemljišč.

(1) Pri pripravi prikaza drugih antropogenih obremenitev vodnih teles površinskih ali podzemnih voda se upoštevajo tiste obremenitve, za katere se ocenjuje, da lahko:
1. povzročijo znatno in očitno spremembo kemijskega stanja površinske ali podzemne vode,
2. povzročijo znatno in očitno spremembo naravnih značilnosti vodnega telesa,
3. znatno vplivajo na spremembo hidroloških ali hidravličnih značilnosti površinske vode ali podzemne vode ali na morfološke značilnosti površinske vode ali
4. znatno vplivajo na spremembo strukture in funkcije vodnega ekosistema površinske vode.
(2) Prikaz drugih antropogenih obremenitev voda mora vsebovati podatke in informacije o vrsti, jakosti ter časovnem in prostorskem razporedu takih obremenitev.

(1) Ocena verjetnosti doseganja ciljev se mora nanašati na oceno verjetnosti, da bodo vodna telesa površinskih ali podzemnih voda dosegla zanje določene okoljske cilje, in mora vključevati:
1. oceno verjetnosti, da vodna telesa površinskih ali podzemnih voda ne bodo dosegla okoljskih ciljev zaradi vplivov obremenitev iz virov onesnaževanja, ločeno za točkovne in razpršene vire onesnaževanja, če je to potrebno,
2. oceno verjetnosti, da vodna telesa površinskih voda ne bodo dosegla okoljskih ciljev zaradi vplivov hidroloških obremenitev,
3. oceno verjetnosti, da vodna telesa površinskih voda ne bodo dosegla okoljskih ciljev zaradi vplivov morfoloških obremenitev,
4. oceno verjetnosti, da vodna telesa podzemnih voda ne bodo dosegla okoljskih ciljev zaradi vplivov hidroloških obremenitev podzemne vode, ločeno za odvzeme in napajanje podzemne vode, če je to potrebno, in
5. oceno verjetnosti, da vodna telesa površinskih ali podzemnih voda ne bodo dosegla okoljskih ciljev zaradi vplivov drugih antropogenih obremenitev.
(2) Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev se izvede v ustreznem časovnem in prostorskem merilu glede na časovno in prostorsko razporeditev obremenitev in ugotovljenih vplivov.
(3) Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev se izvede ločeno za posamezne vrste obremenitev in vplivov. Ocena se lahko izvede za vsako posamezno vodno telo ali za skupino vodnih teles. Za končno oceno verjetnosti doseganja okoljskih ciljev za posamezno vodno telo se uporabi najneugodnejša ocena vsakega posameznega vodnega telesa ali skupine vodnih teles po posameznih vrstah obremenitev.
(4) Verjetnost doseganja okoljskih ciljev se za posamezna vodna telesa ali skupine vodnih teles lahko razvrsti v razrede večstopenjske lestvice ob upoštevanju zanesljivosti in natančnosti podatkov in informacij.
(5) Obremenitev, za katero se oceni velika verjetnost, da sama po sebi ali v kombinaciji z drugimi vrstami obremenitev povzroči, da vodno telo ali skupna vodnih teles ne bo dosegla zanje določenih ciljev, se opredeli kot pomembna obremenitev.

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena lahko ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev vključuje tudi nadaljnji opis značilnosti vodnih teles površinskih ali podzemnih voda, vključno z opisom uporabljene metode in meril.
(2) Nadaljnji opis značilnosti vodnih teles podzemnih voda se izdela za tista vodna telesa, za katera se ocenjuje velika verjetnost, da okoljski cilji ne bodo doseženi, in mora vključevati opis posameznega vodnega telesa, s poudarkom na:
– geoloških značilnostih, vključno z velikostjo in vrsto geoloških enot,
– hidrogeoloških značilnostih, vključno s hidravlično prevodnostjo, poroznostjo in zaprtostjo oziroma odprtostjo vodonosnika,
– značilnostih površinskih usedlin in prsti v povodju, iz katerega se telo podzemne vode napaja, vključno z debelino, poroznostjo, hidravlično prevodnostjo in absorpcijskimi lastnostmi usedlin in prsti,
– značilnostih stratifikacije podzemne vode v telesu podzemne vode,
– opisu vodnih teles podzemnih voda, od katerih so neposredno odvisni ekosistemi v vodnih telesih površinskih voda ali kopenski ekosistemi,
– ocenah smeri in stopnje izmenjave vode med telesom podzemne vode in z njim povezanimi površinskimi sistemi,
– zadostnih podatkih za izračun dolgoletnega povprečja letnih stopenj popolne obnove in
– opredelitvi kemijske sestave podzemne vode, vključno z določitvijo prispevka človekovega delovanja.

(1) Ekonomska analiza rabe vode se pripravi za vodno območje in mora vključevati zlasti:
1. analizo gospodarskega pomena posamezne vrste rabe vode,
2. analizo trendov posameznih vrst rabe vode in
3. analizo vključitve stroškov posameznih vrst rabe vode v ceno izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo ter storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(2) Ekonomska analiza rabe vode mora vključevati tudi pripravo podatkov in informacij za presojo stroškovno najučinkovitejše kombinacije ukrepov v zvezi z rabo vode na podlagi ocene možnih stroškov teh ukrepov.
(3) Gospodarski pomen rabe vode se analizira za vse pomembne povzročitelje obremenitev iz 10. do 15. člena te uredbe. Analiza gospodarskega pomena posamezne vrste rabe vode in analiza trendov vseh vrst rabe vode iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena mora vključevati najmanj razdelitev na:
1. opredelitev pomena posamezne vrste rabe vode za gospodinjstva,
2. opredelitev pomena posamezne vrste rabe vode za industrijo in
3. opredelitev pomena posamezne vrste rabe vode za kmetijstvo.
(4) Analize iz prvega odstavka tega člena morajo vključevati tudi opis uporabljene metode in meril ter opis priprave pričakovanega poteka razvoja obremenitev ob upoštevanju trendov rabe vode, socio-ekonomskega razvoja ter ukrepov, ki se izvajajo na področju varstva voda na podlagi predpisov, ki urejajo vode, varstvo okolja in ohranjanje narave.
(5) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se analize iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena lahko pripravi tudi za območje podrobnejšega načrta upravljanja voda, povzetek analiz iz 3. točke prvega odstavka tega člena pa tudi za območje izvajanja zadevne storitve.
(6) Analiza iz 3. točke prvega odstavka tega člena mora zagotavljati informacije o vključitvi stroškov posameznih vrst rabe vode v ceno izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo ter storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ločeno za finančne in okoljske stroške in stroške vode kot naravnega vira, in mora upoštevati potrebna finančna sredstva za ukrepe, potrebne za doseganje okoljskih ciljev.

(1) Prikaz območij s posebnimi zahtevami mora vključevati podatke o lokacijah in mejah za:
1. vodovarstvena območja,
2. območja kopalnih voda,
3. ogrožena območja,
4. občutljiva območja v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav,
5. ranljiva območja v skladu s predpisi, ki urejajo vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla,
6. območja, pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
7. območja salmonidnih in ciprinidnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo določitev odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib,
8. zavarovana in varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda in
9. območja varstvenih voda v skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo.
(2) Prikaz območij s posebnimi zahtevami mora vključevati navedbo predpisov, na podlagi katerih so bila posamezna območja določena.

(1) Načrt upravljanja voda mora vključevati povzetek načina in rezultatov monitoringa vodnih teles površinskih voda, določenega v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ki se pripravi ločeno za ekološko in kemijsko stanje, zlasti pa:
1. preglednega monitoringa vodnih teles površinskih voda,
2. rednega monitoringa vodnih teles površinskih voda in
3. preiskovalnega monitoringa vodnih teles površinskih voda, če je to potrebno.
(2) Načrt upravljanja voda mora vključevati tudi povzetek:
1. opisa merilnih mest, ki so z Odločbo Komisije z dne 17. avgusta 2005 o vzpostavitvi registra mest, ki bodo sestavljala interkalibracijsko mrežo, v skladu z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 243 z dne 19. 9. 2005, str. 1) vključena v ta register in
2. načina in rezultatov monitoringa površinskih voda na območjih s posebnimi zahtevami, določenih v skladu s predpisi, na podlagi katerih so bila ta območja določena.
(3) Povzetek rezultatov monitoringa vodnih teles površinskih voda mora vključevati tudi oceno količine in gladine toka ali hitrosti toka, ki je ustrezna za oceno ekološkega ali kemijskega stanja vodnih teles površinskih voda.
(4) Povzetek načina monitoringa površinskih voda vključuje opis mreže merilnih mest, elementov kakovosti in pogostosti za pregledni in redni monitoring ter prikaz ekološkega in kemijskega stanja vodnih teles površinskih voda v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(5) Povzetek načina preglednega monitoringa iz 1. točke prvega odstavka tega člena mora zagotavljati informacije za:
1. preveritev in spremembe in dopolnitve prikaza vplivov človekove dejavnosti na stanje površinske vode,
2. smotrno in učinkovito oblikovanje prihodnjih programov monitoringa,
3. ocenjevanje dolgoročnih sprememb naravnih razmer in
4. ocenjevanje dolgoročnih sprememb, nastalih zaradi široko razširjenih človekovih dejavnosti.
(6) Povzetek načina rednega monitoringa iz 2. točke prvega odstavka tega člena mora zagotavljati informacije za:
1. določitev stanja vodnih teles površinskih voda, za katera se ugotovi, da morda ne bodo dosegla zanje določenih ciljev in
2. oceno kakršnih koli sprememb stanja vodnih teles iz prejšnje alinee, ki so rezultat programa ukrepov.
(7) Povzetek načina preiskovalnega monitoringa iz 3. točke prvega odstavka tega člena mora zagotavljati informacije o velikosti in vplivih naključnega onesnaženja za pripravo posebnih ukrepov za odpravo učinkov takega onesnaženja in informacije za pripravo programa ukrepov za dosego ciljev načrta upravljanja voda, če:
1. je razlog za kakršne koli prekoračitve okoljskih standardov kakovosti neznan in
2. nadzorni monitoring pokaže, da cilji za vodno telo površinskih voda verjetno ne bodo doseženi, obratovalni monitoring pa še ni bil vzpostavljen.
(8) Povzetek načina monitoringa vodnih teles površinskih voda ali njihovih delov na območjih s posebnimi zahtevami vključuje povzetek monitoringa v skladu z zahtevami predpisov, po katerih so bila ustrezna območja s posebnimi zahtevami določena.

(1) Načrt upravljanja voda mora vključevati povzetek načina in rezultatov monitoringa vodnih teles podzemnih voda, določenega v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ki se pripravi ločeno za kemijsko in količinsko stanje, zlasti pa:
1. preglednega monitoringa vodnih teles podzemnih voda, in
2. rednega monitoringa vodnih teles podzemnih voda.
(2) Načrt upravljanja voda mora vključevati tudi povzetek načina in rezultatov monitoringa površinskih voda na območjih s posebnimi zahtevami, določenega v skladu s predpisi, na podlagi katerih so bila ta območja določena.
(3) Povzetek rezultatov monitoringa vodnih teles podzemnih voda mora vključevati tudi opis ugotovljenih trendov koncentracij onesnaževal.
(4) Povzetek načina monitoringa podzemnih voda vključuje opis mreže merilnih mest, elementov kakovosti in pogostosti za pregledni in redni monitoring ter prikaz količinskega in kemijskega stanja vodnih teles podzemnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(5) Povzetek načina preglednega monitoringa iz 1. točke prvega odstavka tega člena mora zagotavljati informacije za:
1. preveritev in spremembe in dopolnitve prikaza vplivov človekove dejavnosti na stanje podzemne vode in
2. oceno dolgoročnih trendov, ki so posledica sprememb naravnih razmer in človekovih dejavnosti.
(6) Povzetek načina rednega monitoringa iz 2. točke prvega odstavka tega člena mora zagotavljati informacije za:
1. določitev kemijskega stanja vseh vodnih teles ali skupin vodnih teles podzemnih voda, za katere je bilo ugotovljeno, da so ogrožena in
2. ugotovitev kakršnihkoli dolgoročnih trendov naraščanja koncentracije kateregakoli onesnaževala, ki je rezultat človekovih dejavnosti.

(1) Pregled pomembnih zadev upravljanja voda mora vključevati pregled zadev, za katere se ocenjuje, da predstavljajo glavne okoljske probleme na območju načrta upravljanja voda in jih je treba obravnavati v načrtu upravljanja voda in programu ukrepov.
(2) Pregled pomembnih zadev upravljanja voda se pripravi na podlagi ocene verjetnosti doseganja ciljev iz 15. člena te uredbe in na podlagi rezultatov ekonomskih analiz rabe vode iz 17. člena te uredbe.
(3) Pregled pomembnih zadev upravljanja voda je osnova za opredelitev izjem pri doseganju ciljev in določitev rokov za doseganje ciljev za vsako vodno telo ali skupino vodnih teles površinskih in podzemnih voda ter za oblikovanje programa ukrepov na območju načrta upravljanja voda.

(1) Cilji načrta upravljanja voda so okoljski cilji, ki zajemajo cilje v zvezi z varstvom voda, in cilji v zvezi z urejanjem in rabo voda.
(2) Okoljski cilji morajo biti oblikovani na podlagi standardov kakovosti okolja tako, da se zagotovi zlasti preprečitev poslabšanja stanja in doseganje dobrega stanja vseh vodnih teles.
(3) Okoljski cilji za vodna telesa površinskih voda morajo biti oblikovani tako, da zagotovijo zlasti:
1. varovanje, izboljšanje in obnavljanje vodnih teles površinskih voda tako, da se doseže dobro ekološko in kemijsko stanje površinske vode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja,
2. varovanje in izboljševanje vseh umetnih in močno preoblikovanih vodnih teles, zato da se doseže dober ekološki potencial in dobro kemijsko stanje vode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in
3. postopno zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi snovmi in ustavitev ali postopno odpravo emisij, odvajanja in uhajanja prednostnih nevarnih snovi.
(4) Okoljski cilji za vodna telesa podzemnih voda morajo biti oblikovani tako, da zagotovijo zlasti:
1. preprečitev ali omejitev vnašanja onesnaževal v podzemno vodo,
2. varovanje, izboljšanje in obnavljanje vodnih teles podzemne vode ter zagotavljanje ravnotežja med odvzemanjem in obnavljanjem podzemne vode tako, da se doseže njeno dobro kemijsko in količinsko stanje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja,
3. obrat vsakega pomembnega in trajnega trenda naraščanja koncentracije kateregakoli onesnaževala, ki je posledica človekove dejavnosti, in
4. postopno zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi snovmi in ustavitev ali postopno odpravo emisij, odvajanja in uhajanja prednostnih nevarnih snovi.
(5) Cilji v zvezi z urejanjem voda morajo biti oblikovani tako, da se zagotovi zlasti:
1. ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in
2. varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
(6) Cilji v zvezi z rabo voda morajo biti oblikovani na podlagi obstoječega stanja voda in stanja območij s posebnimi zahtevami in morajo izhajati iz drugih ciljev, določenih v tem členu.
(7) Cilji načrta upravljanja voda se določijo za vsako posamezno vodno telo ali za skupino vodnih teles, posebej za površinske in podzemne vode, na podlagi splošnih ciljev upravljanja voda in varstva okolja ter v skladu s predpisi, ki urejajo vode in s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Za vodna telesa ali njihove dele, ki segajo na območja s posebnimi zahtevami, se cilji načrta upravljanja voda povzamejo po predpisih, na podlagi katerih so bila ta območja določena.
(8) Kadar se na posamezno vodno telo ali skupino vodnih teles nanaša več ciljev, se kot cilj določi najstrožji od teh ciljev.
(9) Za posamezne cilje iz tega člena, določene za vsako posamezno vodno telo ali skupino vodnih teles površinskih ali podzemnih voda, se opredelijo tudi roki za njihovo doseganje.

V načrtu upravljanja voda se lahko pri opredelitvi okoljskih ciljev določijo izjeme tako, da se:
1. posamezna vodna telesa površinskih voda opredelijo kot umetna ali močno preoblikovana vodna telesa,
2. za posamezna vodna telesa ali skupine vodnih teles podaljšajo roki za doseganje ciljev,
3. za posamezna vodna telesa ali skupine vodnih teles določijo manj strogi ali občasni manj strogi okoljski cilji ali
4. za posamezna vodna telesa ali skupine vodnih teles dopusti začasno odstopanje od zastavljenih ciljev.

V načrtu upravljanja voda se prikažejo umetna in močno preoblikovana vodna telesa, določena s predpisi, ki urejajo določitev vodnih teles površinskih voda.

Pri uporabi izjem iz 2., 3. in 4. točke 23. člena te uredbe je treba najprej uporabiti izjemo iz 2. točke 23. člena te uredbe.

(1) Roki iz devetega odstavka 22. člena te uredbe se lahko podaljšajo tako, da se okoljski cilji dosežejo postopoma, če:
1. se stanje prizadetega vodnega telesa ali skupine vodnih teles nič več ne slabša;
2. vseh potrebnih izboljšav stanja vodnega telesa ali skupine vodnih teles ni mogoče razumno doseči zaradi vsaj enega od naslednjih razlogov:
– ukrepi za doseganje ciljev so tehnično izvedljivi le v fazah, ki presegajo časovni okvir iz devetega odstavka 22. člena te uredbe,
– izvedba ukrepov za doseganje ciljev v časovnem okviru iz devetega odstavka 22. člena te uredbe bi bila povezana z nesorazmerno visokimi stroški in
– naravne razmere ne dopuščajo pravočasnega izboljšanja stanja vodnega telesa.
(2) Rok za doseganje okoljskih ciljev se lahko podaljša največ za obdobje prvih dveh sprememb in dopolnitev načrta upravljanja voda, razen kadar ciljev zaradi naravnih razmer ni mogoče doseči v tem roku.
(3) Podaljšanje rokov in vzroki zanje morajo biti obrazloženi.
(4) Opredelitev pričakovane časovne razporeditve izvajanja ukrepov za postopno doseganje ciljev do izteka podaljšanega roka se vključi v povzetek programa ukrepov iz 29. člena te uredbe.

(1) Za vodna telesa, ki so zaradi človekovega delovanja tako prizadeta, da bi bilo doseganje okoljskih ciljev iz 22. člena te uredbe tehnično neizvedljivo ali nesorazmerno drago, se lahko določijo manj strogi okoljski cilji, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. koristni cilji, ki jim je namenjeno izvajanje človekovih dejavnosti, se zaradi nesorazmerno visokih stroškov ne dajo doseči na način, ki bi imel manjši škodljiv vpliv na okolje;
2. če je zagotovljeno, da se:
– za površinske vode doseže najboljše možno ekološko in kemijsko stanje glede na vplive, ki se jim zaradi narave človekovega delovanja ali onesnaževanja ni bilo mogoče razumno izogniti,
– za podzemno vodo njeno dobro stanje čim manj spremeni glede na vplive, ki se jim zaradi narave človekovega delovanja ali onesnaževanja ni bilo mogoče razumno izogniti;
3. stanje prizadetega vodnega telesa nič več ne slabša.
(2) Manj strogi okoljski cilji se določijo tudi za umetna in močno preoblikovana vodna telesa, pri čemer se kot dopustni upoštevajo tisti vplivi hidroloških ali morfoloških obremenitev, ki so posledica umetnih ali močno preoblikovanih značilnosti vodnega telesa zaradi človekovih posegov v površinske vode, kot podlaga za opravljanje določene dejavnosti ali podlaga za določeno rabo voda.
(3) Manj strogi okoljski cilji se za posamezna vodna telesa lahko določijo tudi zaradi:
1. novih preoblikovanj fizičnih značilnosti vodnega telesa površinske vode,
2. spremembe gladine podzemne vode ali
3. neuspešnega preprečevanja poslabšanja stanja iz zelo dobrega v dobro, ki je posledica novih dejavnosti trajnostnega razvoja.
(4) Manj strogi okoljski cilji iz prejšnjega odstavka se določijo, če:
1. se predvidijo ukrepi za ublažitev škodljivih vplivov na stanje vodnega telesa,
2. so razlogi za preoblikovanje ali spremembo prevladujoč javni interes,
3. so koristi, ki jih ima novo preoblikovanje ali sprememba, za zdravje ljudi, ohranjanje varnosti ljudi ali trajnostni razvoj, večje od koristi, ki jih ima doseganje ciljev iz 22. člena te uredbe, in
4. se koristni cilji, ki jim je namenjeno preoblikovanje ali sprememba, zaradi tehnične neizvedljivosti ali nesorazmerno visokih stroškov ne dajo doseči na način, ki bi imel manjši škodljiv vpliv na okolje.
(5) Pri določitvi manj strogih okoljskih ciljev je treba navesti in utemeljiti razloge za njihovo določitev.
(6) Pri določitvi manj strogih okoljskih ciljev v skladu z določbami tega člena je treba zagotoviti, da se ne ogrozi uresničevanje ciljev iz 22. člena te uredbe pri drugih vodnih telesih na istem vodnem območju in da se ne ogrozi uresničevanje ciljev drugih nacionalnih predpisov ali zakonodaje Evropske unije.
(7) Občasni manj strogi okoljski cilji v obliki začasnega poslabšanja vodnih teles ali začasnega nedoseganja ciljev zaradi naravne nesreče ali višje sile, ki je ni bilo mogoče predvideti, se določijo, če se predvidijo ukrepi, da se prepreči nadaljnje slabšanje stanja in da se ne ogrozi uresničitev ciljev iz 22. člena te uredbe pri drugih vodnih telesih, ki jih te okoliščine niso prizadele.
(8) Določitev občasno manj strogih okoljskih ciljev mora vključevati tudi opis izrednih razmer ali razmer zaradi naravne nesreče ali višje sile, ki je ni bilo mogoče predvideti, vključno z opisom ustreznih kazalcev. Ukrepi, ki jih je treba izvesti v takih izrednih razmerah, se vključijo v program ukrepov in ne smejo ogroziti obnove kakovosti vodnega telesa po prenehanju takih izrednih razmer. Za vodna telesa, za katera se določijo manj strogi okoljski cilji iz prejšnjega odstavka, se predvidijo ukrepi, da se ta vodna telesa vrnejo v stanje pred učinki teh razmer, kakor hitro je to mogoče.

(1) Izjeme pri doseganju okoljskih ciljev se opredelijo in ekonomsko utemeljijo, če je za vsoto vseh potrebnih finančnih sredstev za izvedbo programa ukrepov iz prvega odstavka 31. člena te uredbe mogoče domnevati, da je glede na koristi za okolje nesorazmerno visoka.
(2) Opredelitev in ekonomska utemeljitev izjem pri doseganju okoljskih ciljev mora vključevati zlasti analizo vseh sredstev, potrebnih za izvedbo programa ukrepov, glede na pričakovane koristi.
(3) Če se na podlagi analize iz prejšnjega odstavka ugotovi, da se stroški za izvedbo programa ukrepov zmanjšajo ali da je te stroške mogoče učinkoviteje razporediti skozi daljše obdobje, se izjeme opredelijo kot podaljšanje rokov za doseganje ciljev v skladu s 26. členom te uredbe.
(4) Če se na podlagi analize iz drugega odstavka tega člena ugotovi, da so stroški za izvedbo programa ukrepov glede na pričakovane koristi nesorazmerni, se izjeme opredelijo kot manj strogi okoljski cilji v skladu s prejšnjim členom. Pri tej analizi se v okviru pričakovanih koristi upoštevajo okoljske koristi za površinske ali podzemne vode in, če je potrebno, tudi socio-ekonomske in distribucijske posledice.
(5) Pri opredelitvi izjeme doseganja okoljskih ciljev se ekonomska utemeljitev lahko izdela za posamezno vodno telo ali za skupino vodnih teles.

(1) Povzetek ukrepov mora vključevati zlasti povzetke ukrepov, ki se izvajajo na podlagi:
1. predpisov, ki urejajo vode, in predpisov, ki urejajo varstvo okolja in se nanašajo na varstvo voda,
2. predpisov, ki urejajo vode in se nanašajo na urejanje voda, in
3. predpisov, ki urejajo vode, in predpisov, ki urejajo varstvo okolja in se nanašajo na rabo voda.
(2) Povzetek ukrepov, ki se nanašajo na varstvo voda, mora vključevati zlasti povzetke ukrepov:
– ki so sprejeti na podlagi predpisov, ki urejajo območje kopalnih voda,
– ki so sprejeti na podlagi predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja,
– ki so sprejeti na podlagi predpisov, ki urejajo varstvo okolja, zaradi doseganja okoljskih ciljev,
– ki so sprejeti na podlagi predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, za katere sta pomembna vodni režim in kakovost voda,
– za izpolnjevanje zahtev v skladu s predpisi, ki urejajo kakovost voda, ki se odvzemajo za oskrbo s pitno vodo,
– za preprečevanje povečanja onesnaženja morskih voda in
– za zagotavljanje nadzora nad posegi v hidromorfološke značilnosti vodnih teles.
(3) Povzetek programov ukrepov, ki se nanašajo na urejanje voda mora vključevati zlasti povzetke ukrepov, ki se nanašajo na:
– ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, vključno z ukrepi za zmanjševanje posledic hidroloških suš,
– varstvo pred škodljivim delovanjem voda in
– vzdrževanje voda.
(4) Povzetek programov ukrepov, ki se nanašajo na rabo voda, mora vključevati zlasti povzetke:
– načrtovanih ukrepov za izvajanje načela, po katerem plača povzročitelj obremenitve, ter povzetek mehanizmov, vključno s cenovno politiko za vodo, za zagotavljanje gospodarne in trajnostne rabe vode, da se ne ogrozi doseganje okoljskih ciljev,
– načina uresničevanja načela povračila stroškov storitev za rabo vode, vključno z okoljskimi stroški in stroški naravnega vira, upoštevajoč načelo iz prejšnjega odstavka, ločeno za industrijo, gospodinjstvo in kmetijstvo,
– ukrepov za zagotavljanje nadzora nad točkovnim odvajanjem, vnosom onesnaževal iz razpršenih virov in nad drugimi dejavnostmi, ki lahko vplivajo na stanje vode,
– ukrepov za zagotavljanje nadzora nad odvzemi površinske in podzemne vode ter nadzora nad zajezitvami površinske vode, skupaj s povzetkom izjem, ki nimajo pomembnega vpliva na stanje vode,
– ukrepov za zagotavljanje nadzora nad umetnim napajanjem ali bogatenjem vodnih teles podzemne vode,
– ukrepov, izvedenih za preprečevanje ali zmanjšanje vpliva dogodkov naključnega onesnaževanja v razmerah, ki jih ni bilo mogoče predvideti,
– ukrepov in mehanizmov za izvajanje kombiniranega nadzora nad odvajanjem v površinske vode iz točkovnih in razpršenih virov onesnaženja in
– določitev možnih vrst rabe vodnega in morskega dobra, vključno z določitvijo pogojev ali omejitev rabe ali drugih posegov v vodno in morsko dobro.
(5) Povzetek programa ukrepov mora vključevati navedbo morebitnih sprejetih dopolnilnih in dodatnih ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje ciljev načrta upravljanja voda.
(6) Povzetek programa ukrepov mora vključevati tudi navedbo ukrepov iz četrtega, sedmega in osmega odstavka 27. člena te uredbe.
(7) Povzetki programov ukrepov iz tega člena morajo vključevati tudi analizo tehnične izvedljivosti in učinkovitosti posameznih ukrepov, terminski načrt izvajanja posameznih ukrepov ter izračune stroškov oziroma potrebnih finančnih sredstev za izvedbo posameznih ukrepov.

(1) Pri pripravi programa ukrepov je treba izdelati analize stroškovne učinkovitosti in izbrati stroškovno najučinkovitejšo kombinacijo ukrepov.
(2) Analiza iz prejšnjega odstavka vključuje tudi analizo občutljivosti posamezne kombinacije ukrepov.

(1) Načrt upravljanja voda mora vključevati opredelitev finančnih sredstev za izvedbo izbrane kombinacije ukrepov in mora vključevati zlasti:
1. opredelitev vsote vseh potrebnih finančnih sredstev in
2. opredelitev predvidenih virov finančnih sredstev.
(2) Opredelitev finančnih sredstev mora vključevati tudi analizo občutljivosti glede na:
1. zanesljivost podatkov o stroških posameznih ukrepov,
2. zanesljivost podatkov o učinkovitosti posameznih ukrepov in
3. zanesljivost glede na časovni odmik učinkov posameznih ukrepov.
(3) Podlaga za končno opredelitev vsote vseh potrebnih finančnih sredstev iz 1. točke prvega odstavka tega člena vključuje tudi ekonomsko utemeljitev morebitnih izjem pri doseganju okoljskih ciljev iz 28. člena te uredbe.

(1) Načrt upravljanja voda mora vključevati tudi opredelitev finančnih posledic, ki poleg opredelitve finančnih sredstev vključujejo zlasti:
1. oceno socio-ekonomskih in distribucijskih vplivov programa ukrepov,
2. oceno finančnih posledic za proračun Republike Slovenije in proračun občin, vključno s pripravo finančnega načrta za izvedbo programa ukrepov,
3. opredelitev spremljajočih ukrepov za izvedbo programa ukrepov, zlasti finančnih, tehničnih in institucionalnih, in
4. oceno možnih vplivov na ekonomsko ceno rabe vode.
(2) Opredelitev finančnih posledic iz prejšnjega odstavka se pripravi ločeno za:
– ukrepe, ki se nanašajo na doseganje okoljskih ciljev, in
– ukrepe, ki se nanašajo na varstvo pred škodljivim delovanjem voda.

Načrt upravljanja voda mora vključevati povzetek poglavitnih sklopov predlogov, mnenj in pobud ter poročila o tem, koliko in kako je pripravljavec načrta upošteval pripombe javnosti.

Načrt upravljanja voda ima naslednje obvezne priloge:
1. seznam morebitnih podrobnejših programov in načrtov upravljanja voda, ki vplivajo na upravljanje voda na območju, na katero se nanaša načrt, skupaj s povzetkom njihovih vsebin,
2. poročilo, ki obsega opis aktivnosti in rezultatov sodelovanja javnosti pri pripravi načrta ter iz tega izhajajočih sprememb načrta, vključno s seznamom pridobljenih pisnih predlogov, mnenj in pobud, ki se nanašajo na vprašanja upravljanja voda na obravnavanem vodnem območju, ter poročilom o tem, koliko in kako je pripravljavec načrta upošteval pripombe javnosti,
3. seznam pristojnih organov ter navedbo institucij in način pridobitve dokumentov, na podlagi katerih je bil izdelan načrt,
4. seznam strokovnih podlag, strokovnih navodil, metodologij in poročil, na podlagi katerih je bil izdelan načrt,
5. povzetek obveznosti, sprejetih z mednarodnimi pogodbami, ki se nanašajo na upravljanje voda in način njihovega uresničevanja, in
6. seznam naslovov za stike in postopke za pridobitev osnovnih dokumentov, strokovnih podlag in informacij ter aktualnih podatkov o monitoringu voda.

Za pripravo posameznih poglavij načrta upravljanja voda se kot podrobnejša merila uporabljajo strokovna navodila, pripravljena v okviru posameznih delovnih skupin Skupne strategije Evropske skupnosti o implementaciji vodne direktive, ki so objavljena na spletni strani ministrstva.

(1) Načrt upravljanja voda obsega opisni in kartografski del.
(2) Načrt upravljanja voda se izdela v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj skladni. Ob neskladnosti velja analogna oblika.
(3) Analogna oblika načrta upravljanja voda mora biti pripravljena tako, da sta opisni in kartografski del načrta skupaj s kopijo uredbe o njegovem sprejetju vložena v ustrezno mapo, vezano v taki obliki, da posameznih listov ni mogoče dodajati ali odvzemati. Če je gradivo obsežnejše, se lahko vloži v več map, ki morajo biti označene z ustreznimi zaporednimi številkami.
(4) Format mape s sestavinami načrta upravljanja voda je A4 in izjemoma A3, če posameznih sestavin načrta na listih večjega formata ni mogoče zložiti na format A4.
(5) Grafične karte se izdelajo v tiskani obliki v približnem merilu 1: 500.000 ali 1: 1.000.000. Po potrebi se izdelajo tudi karte v merilu 1: 250.000.
(6) Opisni del načrta upravljanja voda mora vključevati naslovnico in notranje naslovne liste.
(7) Naslovnica opisnega dela mora vključevati:
– naslov glede na vrsto načrta upravljanja voda,
– navedbo pravne podlage in
– datum uveljavitve načrta upravljanja voda.
(8) Notranji naslovni listi opisnega dela morajo vključevati:
– podatke o pripravljavcih načrta upravljanja voda in izdelovalcih strokovnih podlag,
– kazalo vsebine opisnega dela,
– kazalo vsebine kartografskega dela z grafičnimi načrti,
– seznam prilog načrta upravljanja voda in
– podatke v zvezi z javnostjo, ki je sodelovala pri pripravi načrta upravljanja voda.

Če je vsebina posameznega poglavja določena in prikazana v kartografskem delu, se v besedilu navede napotilo k ustrezni grafični karti in nasprotno.

Kartografski del načrta upravljanja voda mora vključevati naslednje grafične karte:
1. prikaz lokacij in meja vodnih teles površinskih voda, vključno z umetnimi in močno preoblikovanimi vodnimi telesi;
2. prikaz meja ekoregij;
3. prikaz zemljepisne lege tipov vodnih teles površinskih voda;
4. prikaz lokacij in meja vodnih teles podzemnih voda;
5. prikaz pomembnih točkovnih virov onesnaževanja po vrstah obremenitve, ločeno za površinske in podzemne vode, zlasti obremenitve iz:
– komunalnih čistilnih naprav,
– industrijskih virov onesnaževanja,
– kmetijskih virov onesnaževanja,
– drugih virov onesnaževanja;
6. prikaz pomembnih razpršenih virov onesnaževanja po vrstah obremenitve, ločeno za površinske in podzemne vode, zlasti obremenitve iz:
– komunalnih virov onesnaževanja,
– industrijskih virov onesnaževanja,
– kmetijskih virov onesnaževanja,
– drugih virov onesnaževanja;
7. prikaz pomembnih morfoloških in hidroloških obremenitev površinskih voda ter hidroloških obremenitev podzemnih voda, ki so posledica človekove dejavnosti;
8. prikaz morebitnih drugih obremenitev zaradi človekovih dejavnosti, ki lahko vplivajo na stanje voda, in v tem okviru tudi prikaz območij pristanišč in plovnih poti v skladu s predpisi, ki urejajo pomorstvo;
9. prikaz načinov rabe zemljišč;
10. prikaz vplivov:
– na kemijsko stanje vodnih teles, ločeno za vodna telesa površinskih in podzemnih voda,
– na ekološko stanje vodnih teles površinskih voda,
– na količinsko stanje vodnih teles podzemnih voda,
– na stanje vodnih teles, ki segajo na območja s posebnimi zahtevami, v skladu z zahtevami predpisov, na podlagi katerih so bila ta območja določena;
11. prikaz vodnih teles, ki morda ne bodo dosegla okoljskih ciljev, ločeno za vodna telesa površinskih in podzemnih voda:
– prikaz vodnih teles površinskih in podzemnih voda, ki morda ne bodo dosegla okoljskih ciljev zaradi vplivov pomembnih obremenitev iz virov onesnaževanja, ločeno za točkovne in razpršene vire onesnaževanja, če je to potrebno,
– prikaz vodnih teles površinskih voda, ki morda ne bodo dosegla okoljskih ciljev zaradi vplivov pomembnih hidroloških obremenitev kot posledice človekove dejavnosti,
– prikaz vodnih teles površinskih voda, ki morda ne bodo dosegla okoljskih ciljev zaradi vplivov pomembnih morfoloških obremenitev kot posledice človekove dejavnosti,
– prikaz vodnih teles podzemnih voda, ki morda ne bodo dosegla okoljskih ciljev zaradi vplivov pomembnih hidroloških obremenitev kot posledice človekove dejavnosti, ločeno za odvzeme in napajanje podzemne vode, če je to potrebno,
– prikaz vodnih teles površinskih in podzemnih voda, ki morda ne bodo dosegla okoljskih ciljev zaradi vplivov drugih pomembnih obremenitev;
12. prikaz območij s posebnimi zahtevami:
– prikaz vodovarstvenih območij,
– prikaz območij kopalnih voda,
– prikaz ogroženih območij,
– prikaz občutljivih območij v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav,
– prikaz ranljivih območij v skladu s predpisi, ki urejajo vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla,
– prikaz območij, pomembnih za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
– prikaz salmonidnih in ciprinidnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo določitev odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib,
– prikaz zavarovanih in varovanih območij, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda, v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave,
– prikaz drugih območij, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda;
13. prikaz mrež merilnih mest za monitoring vodnih teles površinskih voda:
– prikaz mreže referenčnih mest za posamezne tipe površinskih voda, če ta obstajajo,
– prikaz mreže merilnih mest za pregledni monitoring vodnih teles površinskih voda,
– prikaz mreže merilnih mest za redni monitoring vodnih teles površinskih voda,
– prikaz mreže merilnih mest, vključenih v register interkalibracijskih mest,
– prikaz mreže merilnih mest za preiskovalni monitoring vodnih teles površinskih voda, če je to potrebno;
14. prikaz mrež merilnih mest za monitoring vodnih teles podzemnih voda:
– prikaz mreže merilnih mest za pregledni monitoring vodnih teles podzemnih voda,
– prikaz mreže merilnih mest za redni monitoring vodnih teles podzemnih voda,
– prikaz mreže merilnih mest za preiskovalni monitoring vodnih teles podzemnih voda, če je to potrebno;
15. prikaz stanja vodnih teles površinskih voda:
– prikaz kemijskega stanja vodnih teles površinskih voda,
– prikaz ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda;
16. prikaz stanja vodnih teles podzemnih voda:
– prikaz količinskega stanja vodnih teles podzemnih voda,
– prikaz kemijskega stanja vodnih teles podzemnih voda, vključno s prikazom pomembnih in trajnih trendov koncentracij onesnaževal;
17. prikaz stanja vodnih teles, ki segajo na območja s posebnimi zahtevami, v skladu z zahtevami predpisov, na podlagi katerih so bila ta območja določena;
18. kjer je ukrepe mogoče lokacijsko opredeliti, tudi prikaz:
– ukrepov iz prvega odstavka 29. člena te uredbe, pri čemer se ukrepi prikažejo na ločenih podatkovnih slojih skladno z razdelitvijo ukrepov po drugem, tretjem in četrtem odstavku 29. člena te uredbe,
– dodatnih in dopolnilnih ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje ciljev načrta upravljanja voda,
– povzetka vseh ukrepov za posamezna vodna telesa, za katera je ocenjena velika verjetnost, da ne bodo dosegla zanje določenih okoljskih ciljev.

(1) Grafične karte iz prejšnjega člena se izdelajo v digitalni obliki v državnem koordinatnem sistemu in se vodijo v digitalni zbirki podatkov. Merilo digitalnih podatkovnih slojev iz prejšnjega člena, ki prikazujejo problematiko površinskih voda, mora zagotavljati natančnost za raven merila 1: 25.000. Merilo digitalnih podatkovnih slojev iz prejšnjega člena, ki prikazujejo problematiko podzemnih voda, pa mora zagotavljati natančnost za raven merila 1: 250.000.
(2) Vsak izris grafične karte mora biti opremljen s številko lista, naslovom načrta upravljanja voda, legendo tistih sestavih, ki so prikazane na listu, orientacijo grafičnega načrta (praviloma sever–jug), oznako merila in datumom izdelave načrta.

(1) Vsak nov, dopolnjen ali spremenjen načrt upravljanja voda se pripravi ob smiselni uporabi določb 5. do 39. člena te uredbe.
(2) Vsak nov, dopolnjen ali spremenjen načrt upravljanja voda mora v ustreznih poglavjih vsebovati tudi:
1. obrazložitev sprememb in dopolnitev načrta od dneva njegove uveljavitve ali obrazložitev razlogov za pripravo novega načrta upravljanja voda,
2. oceno napredka pri doseganju okoljskih ciljev, skupaj s prikazom rezultatov monitoringa za obdobje prejšnjega načrta v obliki karte, in obrazložitev za okoljske cilje, ki niso bili doseženi,
3. povzetek ukrepov, ki so bili predvideni v predhodnem načrtu, a niso bili izvedeni, z obrazložitvijo, zakaj niso bili izvedeni in
4. povzetek ukrepov, ki niso bili predvideni v predhodnem načrtu, a so bili izvedeni zaradi doseganja ciljev, skupaj z obrazložitvijo.
(3) Vsak nov, spremenjen ali dopolnjen načrt upravljanja voda ima poleg prilog iz 34. člena te uredbe tudi naslednje obvezne priloge:
1. povzetek sprememb in dopolnitev načrta od dneva njegove uveljavitve, skupaj s povzetkom in obrazložitvijo:
– pregleda ukrepov, ki so predvideni kot potrebni zato, da se zahtevano stanje vodnih teles doseže do poteka podaljšanega roka, pregled izvajanja teh ukrepov, vključno z razlogi za kakršnekoli zamude pri zagotavljanju izvedljivosti teh ukrepov,
– učinkov razmer in ukrepov, ki so bili izvedeni zaradi začasnega poslabšanja stanja vodnih teles kot posledice okoliščin, nastalih naravno ali zaradi višje sile in so izjemne ali jih razumno ni bilo mogoče predvideti;
– sprememb in dopolnitev registra območij s posebnimi zahtevami;
2. povzetek ocene napredka pri doseganju okoljskih ciljev;
3. povzetek ukrepov, ki so bili predvideni v predhodnem načrtu, a niso bili izvedeni, skupaj z obrazložitvijo, zakaj niso bili izvedeni;
4. povzetek dodatnih začasnih ukrepov, ki v predhodnem načrtu niso bili predvideni, a so bili izvedeni zaradi doseganja ciljev;
5. povzetek vmesnega poročila o napredku in izvajanju načrtovanega programa ukrepov.

(1) Podatki, ki so podlaga za pripravo načrta upravljanja voda, vključno s pripravo podatkov za izris na grafičnih kartah, so podatki iz evidenc in zbirk podatkov, ki jih vodi ministrstvo, ter podatki iz drugih uradnih zbirk in evidenc.
(2) Podlaga za pripravo načrta upravljanja voda so lahko tudi drugi podatki in informacije, ki se pridobijo v procesu sodelovanja javnosti. Načrt upravljanja voda mora vključevati navedbo virov vseh takih podatkov, raven merila teh podatkov ter oceno stopnje njihove natančnosti in zanesljivosti. Taki podatki se organizirajo v digitalni obliki v skladu s predpisi, ki urejajo vodenje zbirk podatkov s področja upravljanja voda in varstva okolja, ter se vnesejo v vodno knjigo ali vodni kataster ali informacijski sistem okolja.

(1) Načrt upravljanja voda se hrani v digitalni in analogni obliki na ministrstvu.
(2) Digitalna oblika načrta upravljanja voda je del vodnega katastra.
(3) Načrt upravljanja voda se objavi na spletnih straneh ministrstva.
(4) Dostop do podatkov in informacij iz načrta upravljanja voda zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje.

Za pripravo podrobnejšega načrta upravljanja voda se smiselno uporabljajo določbe te uredbe, ki veljajo za pripravo načrta upravljanja voda, če z določbami 44. do 47. člena ni določeno drugače.

(1) Če pripravo podrobnejšega načrta upravljanja voda predlaga pravna ali fizična oseba, ki izkaže, da je to potrebno za doseganje ciljev in usmeritev za varstvo voda, urejanje voda in njihovo trajnostno rabo, se predlog pripravi na podlagi obrazca iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. Obvezne vsebine predloga so zlasti:
1. podatki o predlagatelju,
2. navedba območja, na katero naj bi se podrobnejši načrt upravljanja voda nanašal,
3. predmet podrobnejšega načrta upravljanja voda,
4. obrazložitev razlogov za pripravo podrobnejšega načrta upravljanja voda in razlogov, ki izkazujejo, da je priprava podrobnejšega načrta upravljanja voda potrebna za doseganje ciljev in usmeritev za varstvo voda, urejanje voda in njihovo trajnostno rabo,
5. predlog časovnega okvira za pripravo podrobnejšega načrta upravljanja voda,
6. predlog terminskega in vsebinskega načrta posvetovanj z javnostjo in
7. strokovna utemeljitev predloga za pripravo podrobnejšega načrta upravljanja voda.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko predlog za pripravo podrobnejšega načrta upravljanja voda vključuje tudi predlog nosilcev in finančnih virov za pripravo strokovnih podlag za pripravo podrobnejšega načrta upravljanja voda, skupaj s časovnim razporedom financiranja.
(3) Strokovni utemeljitvi iz 6. točke prvega odstavka tega člena so lahko priložene strokovne podlage za pripravo podrobnejšega načrta upravljanja voda.

(1) Delovni program za pripravo podrobnejšega načrta upravljanja voda mora poleg obveznih vsebin iz drugega odstavka 3. člena te uredbe vsebovati tudi opredelitev predmeta podrobnejšega načrta upravljanja voda.
(2) Delovni program za pripravo podrobnejšega načrta upravljanja voda sprejme minister in se objavi na spletni strani ministrstva.

(1) Območje podrobnejšega načrta upravljanja voda je lahko posamezno povodje ali porečje, določeno s predpisi, ki urejajo določitev meja povodij in porečij ter meja vodnih območij z vodami 1. reda, ki jima pripadajo.
(2) Območje podrobnejšega načrta upravljanja voda je lahko tudi manjše povodje ali porečje ali skupina manjših povodij ali porečij, ki so stična. Meja takega območja podrobnejšega načrta upravljanja voda se določi na podlagi hidrografskih razvodnic iz digitalne zbirke podatkov za raven merila 1: 25.000 v državnem koordinatnem sistemu, ki jo kot izvirnik hrani ministrstvo.
(3) Območje podrobnejšega načrta upravljanja je lahko tudi vodno telo ali skupina vodnih teles skupaj z njihovimi prispevnimi območji.

(1) Podrobnejši načrt upravljanja voda lahko natančneje obravnava in dopolnjuje vsebine iz 5. člena te uredbe, razen vsebin iz prve in drugega alinee 1. točke ter prve in četrte allinee 2. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe.
(2) Podrobnejši načrt upravljanja voda lahko vključuje tudi opredelitev ukrepov, potrebnih za doseganje ciljev, zaradi katerih se sprejema.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka 39. člena lahko merilo digitalnih podatkovnih slojev zagotavlja podrobnejšo raven merila, kakor je predpisana v tej uredbi. Po potrebi se izdelajo tudi publikacijske karte v ustreznem merilu glede na območje podrobnejšega načrta upravljanja voda.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.