Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. marca 2006.

V Zakonu o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) se v 1.a členu pred prvo alineo doda nova prva alinea, ki se glasi:
»– Direktivo Sveta 1989/117/EGS z dne 13. februarja 1989 o obveznostih podružnic, ustanovljenih v državi članici, ki pripadajo kreditnim in finančnim institucijam, s sedežem zunaj te države članice, glede objave letnih računovodskih izkazov (UL L 044 z dne 16. 2. 1989),«.
V dosedanji prvi alinei, ki postane druga alinea, se za zaklepajem doda vejica in besedilo »kakor je dopolnjena in spremenjena z Direktivo 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja Direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter Direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 035 z dne 11. 2. 2003),«.
Dosedanja druga do peta alinea postanejo tretja do šesta alinea.
V dosedanji šesti alinei, ki postane sedma alinea, se črta beseda »Direktiva«, pika pa se nadomesti z vejico.
Doda se nova osma alinea, ki se glasi:
»– Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345 z dne 31. 12. 2003, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/71/ES).«.

Za tretjim odstavkom 3. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Lastniški vrednostni papirji so delnice in drugi njim enakovredni prenosljivi vrednostni papirji, kakor tudi katera koli druga vrsta prenosljivih vrednostnih papirjev, ki dajejo pravico do pridobitve katerega koli prej navedenega vrednostnega papirja zaradi njihove zamenjave ali izvršitve pravic, ki jih vsebujejo, če je slednje vrednostne papirje izdal izdajatelj, ki je izdal tudi delnice, iz katerih so ti vrednostni papirji izvedeni, ali če jih je izdal subjekt, ki pripada skupini navedenega izdajatelja. Nelastniški vrednostni papirji so tisti vrednostni papirji, ki niso lastniški.«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Javna ponudba vrednostnih papirjev je sporočilo osebam v kakršni koli obliki in na kakršen koli način, ki vsebuje dovolj informacij o pogojih ponudbe in ponujenih vrednostnih papirjih, da se lahko investitor odloči za nakup ali vpis teh vrednostnih papirjev. Ta definicija se uporablja tudi za izvedbo prvih prodaj vrednostnih papirjev v okviru opravljanja storitev iz drugega odstavka 73. člena tega zakona. Za javno ponudbo se ne šteje ponudba vrednostnih papirjev, dana v okviru sistema trgovanja na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ponudnik je pravna ali fizična oseba, ki daje javno ponudbo.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

Naslov 8. člena se spremeni tako, da se glasi: »Izdajatelj in javna družba«.
Pred prvim odstavkom se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»(1) Izdajatelj je pravna oseba, ki je izdala ali namerava izdati vrednostne papirje.«.
V dosedanjem prvem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo »pridobila dovoljenje agencije za organizirano trgovanje« nadomesti z besedilom »ima te vrednostne papirje uvrščene na organiziranem trgu«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se beseda »drugega« nadomesti z besedo »tretjega«.
Dodata se nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena mora oseba, ki je zaprosila za sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja izdajatelja teh vrednostnih papirjev, sama zagotoviti izvajanje določb iz tretjega odstavka tega člena in 276.a člena tega zakona.
(6) Za nadzor nad poročanjem in prenehanjem dolžnosti poročanja osebe iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljajo določbe podpoglavja 4.2. in 4.3. tega zakona.«.

Drugi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za borzni trg in prosti trg se šteje, da sta organizirana trga.«.
V tretjem odstavku se za prvim stavkom doda drugi stavek, ki se glasi: »Ne glede na določbe prejšnjega stavka se na organiziranih trgih lahko trguje z vrednostnimi papirji, katerih izdajatelj je Republika Slovenija ali Banka Slovenije.«.
Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena se na prostem trgu lahko trguje tudi z vrednostnimi papirji iz 5. točke prvega odstavka 16. člena tega zakona, če se objavi poenostavljeni prospekt v skladu z 61.b členom tega zakona.«.

10.b člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Dobro poučen investitor pomeni pravno osebo, ki je pridobila dovoljenje za poslovanje na finančnih trgih ali drugo pravno osebo, ki je ustanovljena z namenom, da opravlja posle na finančnih trgih.
(2) Za dobro poučene investitorje se štejejo banke, borzno posredniške družbe, zavarovalnice, investicijski skladi in družbe za upravljanje ali upravitelji teh skladov, pokojninski skladi in upravitelji teh skladov ter nadzorovane finančne organizacije iz 10.a člena tega zakona, kakor tudi druge osebe, katerih dejavnost je izključno vlaganje v vrednostne papirje.
Za dobro poučenega investitorja iz prvega stavka tega odstavka se štejejo tudi:
1. države,
2. regionalne in lokalne skupnosti,
3. centralne banke,
4. mednarodne organizacije, kot so Mednarodni denarni sklad, Evropska investicijska banka, Evropska centralna banka in druge podobne mednarodne organizacije,
5. velike družbe,
6. druge pravne osebe, ki ne izpolnjujejo vsaj dveh meril iz tretjega odstavka tega člena (v nadaljevanju: majhne ali srednje velike družbe), ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in zahtevajo, da so obravnavane kot dobro poučeni investitorji,
7. fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki zahtevajo, da so obravnavane kot dobro poučeni investitorji in izpolnjujejo vsaj dve od naslednjih meril:
– fizična oseba je v vsakem posameznem četrtletju v zadnjih 12 mesecih kot investitor na organiziranih trgih vrednostnih papirjev povprečno sklenila najmanj 10 večjih poslov z vrednostnimi papirji,
– obseg naložb fizične osebe v vrednostne papirje presega 120 milijonov tolarjev,
– je najmanj eno leto opravljala ali opravlja delo v finančnem sektorju, in sicer na področju, ki zahteva poznavanje vlaganj v vrednostne papirje.
(3) Za potrebe tega zakona se šteje kot velika družba tista, ki izpolnjuje vsaj dve od naslednjih meril:
1. povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu je najmanj 250,
2. čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu presegajo 12.000.000.000 tolarjev,
3. vrednost aktive ob koncu zadnjega poslovnega leta presega 10.320.000.000 tolarjev.
(4) Osebe iz 6. in 7. točke drugega odstavka tega člena se štejejo za dobro poučenega investitorja z dnem vpisa v register iz 10.c člena tega zakona. Borzno posredniška družba začne za potrebe tretjega odstavka 10.c člena tega zakona obravnavati osebe iz prejšnjega stavka kot dobro poučene investitorje potem, ko ta oseba:
1. borzno posredniški družbi, ki zanjo opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, predloži pisno zahtevo, da jo le-ta začne obravnavati kot dobro poučenega investitorja in, če je potrebno, predloži dokazila, iz katerih izhaja, da izpolnjuje merila za dobro poučenega investitorja,
2. od borzno posredniške družbe, ki zanjo opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, prejme pisno opozorilo o prenehanju pravice do jamstva za terjatve vlagateljev iz 16. poglavja tega zakona ter navedbo in opis tveganj, ki jih kot dobro poučen investitor prevzema,
3. predloži borzno posredniški družbi, ki zanjo opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, pisno izjavo, da se zaveda tveganj iz 2. točke tega odstavka.
(5) Vsi drugi investitorji, ki niso investitorji iz prvega in drugega odstavka tega člena, se štejejo za nepoučene investitorje.
(6) Dobro poučeni investitor iz 6. in 7. točke drugega odstavka tega člena ima pravico kadar koli pisno zahtevati, da borzno posredniška družba, ki zanj opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, na agencijo vloži zahtevo iz četrtega odstavka 10.c člena tega zakona. Oseba se začne obravnavati kot nepoučeni investitor z dnem izbrisa iz registra iz 10.c člena tega zakona.
(7) Borzno posredniška družba mora pred začetkom opravljanja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji sprejeti splošni akt, v katerem opredeli postopke in politiko razvrščanja investitorjev med nepoučene in dobro poučene investitorje.
(8) Agencija lahko predpiše podrobnejša merila iz prvega in drugega odstavka tega člena.«.

V prvem odstavku 10.c člena se besedilo »gospodarskih družb, ki ustrezajo merilom za srednje in majhne družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe« nadomesti z besedilom »majhnih ali srednje velikih družb«.
V četrtem odstavku se besedilo »iz osmega odstavka 10.b člena tega zakona oziroma zahteve iz osmega odstavka 7.a člena ZISDU-1« nadomesti z besedilom »za obravnavo osebe kot nepoučenega investitorja«.

Prvi odstavek 15. člena se črta.
V drugem odstavku, ki postane prvi odstavek, se besedilo »prvi odstavek tega člena« nadomesti z besedilom »4. člen tega zakona«.
Tretji odstavek se črta.

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) 3. poglavje tega zakona se ne uporablja za:
1. enote, ki jih izdajo kolektivni naložbeni podjemi, ki niso zaprtega tipa, kot jih določa točka p) prvega odstavka 2. člena Direktive 2003/71/ES,
2. nelastniške vrednostne papirje, ki jih izdaja Republika Slovenija ali druge države članice ali njihove regionalne ali lokalne skupnosti, mednarodne organizacije, katerih članica je Republika Slovenija, ali ena ali več drugih držav članic, Evropska centralna banka ali Banka Slovenije ali centralna banka ene ali več drugih držav članic,
3. vrednostne papirje, za katere brezpogojno in nepreklicno jamči Republika Slovenija ali njena regionalna ali lokalna skupnost, ali kaka druga država članica ali njena regionalna ali lokalna skupnost,
4. nelastniške vrednostne papirje, ki jih banke izdajajo stalno ali ponavljajoče in če za te vrednostne papirje velja, da:
a) niso podrejeni, spremenljivi ali zamenljivi;
b) ne dajejo pravice do vpisa ali pridobitve drugih vrst vrednostnih papirjev in niso povezani z izvedenimi finančnimi instrumenti;
c) omogočajo plačilo vračljivih pologov;
d) jih krije jamstvena shema v skladu z ZBan;
5. vrednostne papirje, ki so del ponudbe, pri kateri je celotna vrednost ponudbe, izračunana v obdobju 12 mesecev, manjša od 600.000.000 tolarjev,
6. nelastniške vrednostne papirje, ki jih banke izdajajo stalno ali ponavljajoče, če je celotna vrednost ponudbe, izračunana v obdobju 12 mesecev, manjša od 12.000.000.000 tolarjev, in če za te vrednostne papirje velja, da:
a) niso podrejeni, spremenljivi ali zamenljivi;
b) ne dajejo pravice do vpisa ali pridobitve drugih vrst vrednostnih papirjev in niso povezani z izvedenimi finančnimi instrumenti.
(2) Ne glede na 2., 3., 5. in 6. točko prejšnjega odstavka pa izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za organizirano trgovanje z vrednostnimi papirji iz navedenih točk, lahko sestavi in objavi prospekt v skladu s tem zakonom.
(3) Vrednostni papirji, ki se izdajajo stalno ali ponavljajoče, so vrednostni papirji podobne vrste ali razreda, ki se izdajajo stalno ali v najmanj dveh ločenih izdajah v obdobju 12 mesecev.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se za vrednostne papirje iz 5. točke prvega odstavka tega člena uporabljajo določbe podpoglavja 3.3. o javni prodaji vrednostnih papirjev tujega izdajatelja ter določbi 61.a in 61.b člena tega zakona.«.

17. člen se spremeni tako, da se glasi:

Pred prvo prodajo vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe je treba objaviti prospekt, razen če ta zakon določa drugače.«.

18. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Prospekta ni treba objaviti pri naslednjih javnih ponudbah:
1. ponudbe vrednostnih papirjev izključno dobro poučenim investitorjem,
2. ponudbe vrednostnih papirjev, ki so namenjene manj kot stotim vnaprej znanim fizičnim ali pravnim osebam, ki niso dobro poučeni investitorji in imajo stalno prebivališče ali sedež v Republiki Sloveniji oziroma v vsaki posamezni drugi državi članici,
3. ponudbe vrednostnih papirjev, ki so namenjene vnaprej znanim osebam, ki se zavežejo, da bo vsaka od njih odkupila vrednostne papirje, ki so predmet take ponudbe, v skupnem znesku najmanj 12.000.000 tolarjev, in sicer v vsaki taki ponudbi posebej,
4. ponudbe vrednostnih papirjev, katerih najmanjši znesek na enoto znaša vsaj 12.000.000 tolarjev,
5. ponudbe vrednostnih papirjev, pri katerih je vrednost celotne ponudbe za vrednostne papirje, izračunana v obdobju 12 mesecev, manjša od 24.000.000 tolarjev.
(2) Prospekta ni treba objaviti pri javni ponudbi naslednjih vrst vrednostnih papirjev:
1. delnice, ki so zamenjava za že izdane delnice istega razreda, če izdaja takih delnic ne pomeni povečanja kapitala,
2. nadomestni vrednostni papirji v skladu z drugo alineo prvega odstavka 10. člena ZPre, če je na voljo dokument s podatki, ki se lahko štejejo za enakovredne podatkom iz prospekta,
3. vrednostni papirji, ki so ponujeni, zagotovljeni ali naj bi se zagotovili v zvezi z združitvijo, če je na voljo dokument s podatki, ki se lahko štejejo za enakovredne podatkom iz prospekta,
4. delnice, ki se obstoječim delničarjem brezplačno ponudijo, izročijo ali naj bi se izročile, ter dividende, izplačane v obliki delnic istega razreda kakor so tiste, v zvezi s katerimi se navedene dividende izplačujejo, če je na voljo dokument s podatki o številu in lastnostih delnic ter razlogi in podrobnosti ponudbe,
5. vrednostni papirji, ki jih delodajalec, katerega vrednostni papirji istega razreda so že sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu, ali z njim povezana družba, ponudi, zagotovi ali naj bi jih zagotovil obstoječim ali nekdanjim članom uprave ali zaposlenim, če je na voljo dokument s podatki o številu in lastnostih vrednostnih papirjev ter razlogi in podrobnosti ponudbe.
(3) Prospekta ni treba objaviti pri sprejetju v trgovanje na organiziranem trgu naslednjih vrst vrednostnih papirjev:
1. delnice, ki v obdobju 12 mesecev predstavljajo manj kakor 10 odstotkov delnic istega razreda, ki so že sprejete v trgovanje na istem organiziranem trgu,
2. delnice, ki so zamenjava za že izdane delnice istega razreda, ki so bile že sprejete v trgovanje na istem organiziranem trgu, če izdaja takih delnic ne pomeni povečanja kapitala,
3. nadomestni vrednostni papirji v skladu z drugo alineo prvega odstavka 10. člena ZPre, če je na voljo dokument s podatki, ki se lahko štejejo za enakovredne podatkom iz prospekta,
4. vrednostni papirji, ki se ponudijo, zagotovijo ali naj bi se zagotovili v zvezi z združitvijo, če je na voljo dokument s podatki, ki se lahko štejejo za enakovredne podatkom iz prospekta,
5. delnice, ki se obstoječim delničarjem brezplačno ponudijo, izročijo ali naj bi se izročile, ter dividende, izplačane v obliki delnic istega razreda, kakor so tiste, v zvezi s katerimi se navedene dividende izplačujejo, če so te delnice istega razreda kot že sprejete na istem organiziranem trgu in če je na voljo dokument s podatki o številu in lastnostih delnic ter razlogi in podrobnosti ponudbe,
6. vrednostni papirji, ki jih delodajalec ali z njim povezana družba, ponudi, zagotovi ali naj bi jih zagotovil obstoječim ali nekdanjim članom uprave ali zaposlenim, če so ti vrednostni papirji istega razreda kot že sprejeti v trgovanje na istem organiziranem trgu in če je na voljo dokument s podatki o številu in lastnostih vrednostnih papirjev ter razlogi in podrobnosti ponudbe,
7. delnice, ki izhajajo iz zamenjave ali izmenjave drugih vrednostnih papirjev ali uresničevanja pravic iz drugih vrednostnih papirjev, če so te delnice istega razreda kot že sprejete v trgovanje na istem organiziranem trgu,
8. vrednostni papirji, ki so bili že sprejeti v trgovanje na drugem organiziranem trgu v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici, pod naslednjimi pogoji:
a) da so bili ti vrednostni papirji ali vrednostni papirji istega razreda uvrščeni v trgovanje na drugem organiziranem trgu več kakor 18 mesecev,
b) da je bilo za vrednostne papirje, ki so bili prvič sprejeti v trgovanje na drugem organiziranem trgu v Republiki Sloveniji, sprejem v trgovanje na navedenem drugem organiziranem trgu dovoljeno z odobrenim prospektom, ki je dostopen javnosti v skladu s tem zakonom, za vrednostne papirje, ki so bili prvič sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu v drugi državi članici, pa da je bilo sprejem v trgovanje na navedenem drugem organiziranem trgu dovoljeno z odobrenim prospektom, ki je dostopen javnosti po enakimi pogoji, kot so določeni v tem zakonu,
c) da, razen kadar se uporablja 8.b) točka tega odstavka, so bila za vrednostne papirje, ki so bili prvič sprejeti v kotacijo po 30. juniju 1983, pravila o kotaciji sprejeta v skladu z Direktivama 80/390/EGS Sveta z dne 17. marca 1980 o usklajevanju zahtev za sestavo, pregled in razširjanje podrobnosti o kotaciji, ki se objavijo pri sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi (UL L 100 z dne 17. 4. 1980), in 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (UL L 184 z dne 6. 7. 2001),
d) da so bile izpolnjene sprotne obveznosti za trgovanje na navedenem organiziranem trgu,
e) da oseba, ki zaprosi za sprejem vrednostnega papirja v trgovanje na organiziranem trgu po tej oprostitvi, da javnosti na voljo izvleček v jeziku, ki ga sprejme pristojni organ države članice organiziranega trga, kjer se zaprosi za sprejem,
f) da se izvleček iz 8.e) točke tega odstavka da na voljo javnosti v državi članici organiziranega trga, kjer se zaprosi za sprejem v trgovanje, na enak način kot je tisti, določen v tem zakonu,
g) da je vsebina izvlečka iz 8.e) točke tega odstavka v skladu z določbo tretjega odstavka 22. člena tega zakona in je v izvlečku navedeno, kje se lahko dobi najnovejši prospekt in kje so na voljo finančne informacije, ki jih je izdajatelj objavil na podlagi svoje stalne obveznosti razkritja.
(4) Vsaka nadaljnja prodaja vrednostnih papirjev, za prodajo katerih, na podlagi prvega odstavka tega člena ni bilo treba objaviti prospekta, se šteje za ločeno ponudbo in agencija ločeno presoja, ali gre za javno ponudbo ali ne. Prospekt je treba objaviti tudi ob prodaji vrednostnih papirjev, ki jo kot prodajalec opravi borzno posredniška družba iz drugega odstavka 15. člena tega zakona, če za tako prodajo ni izpolnjen noben od pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(5) Subjekti iz tega člena agenciji sporočijo uporabo izjeme po prvem, drugem ali tretjem odstavku tega člena najpozneje tri delovne dni pred začetkom javne ponudbe ali sprejetja v trgovanje na organiziranem trgu in ji, v primeru prve prodaje iz prvega ali drugega odstavka tega člena, predložijo sklep o izdaji vrednostnih papirjev.«.

Naslov podpoglavja 3.2.2. se spremeni tako, da se glasi:
»3.2.2. Odločba o potrditvi prospekta«.

19. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pred objavo prospekta je potrebno pridobiti odločbo agencije o potrditvi prospekta. Ta določba velja tudi za osnovni prospekt.
(2) Določbe o potrditvi prospekta se smiselno uporabljajo tudi za potrditev posameznih delov prospekta, vendar pa je prospekt mogoče objaviti šele, ko agencija potrdi celoten prospekt.«.

20. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Odločbo o potrditvi prospekta izda agencija na pisno zahtevo.
(2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti prospekt, sestavljen v skladu z Uredbo 809/2004 z dne 29. 4. 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (UL L 149 z dne 30. 4. 2004, v nadaljevanju: Uredba 809/2004) in s tem zakonom, ter sklep o izdaji vrednostnih papirjev.
(3) Če lokalna skupnost sestavlja prospekt v skladu s tem poglavjem, mora priložiti še soglasje o izdaji vrednostnih papirjev, ki ga izda minister, pristojen za finance.«.

Naslov 21. člena se spremeni tako, da se glasi: »Odločanje o zahtevi za izdajo odločbe o potrditvi prospekta«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Agencija izda odločbo o potrditvi prospekta, če ugotovi, da prospekt vsebuje vse podatke iz 22. člena tega zakona.«.
V drugem odstavku se besedilo »dovoljenja, če iz listin, ki so priložene zahtevi, izhaja« nadomesti z besedilom »odločbe o potrditvi prospekta, če ugotovi«.
V tretjem odstavku se besedilo »dovoljenja za prvo javno prodajo« nadomesti z besedilom »odločbe o potrditvi prospekta«.
V četrtem odstavku se beseda »dovoljenja« v obeh primerih nadomesti z besedilom »odločbe o potrditvi prospekta«.

Za 21. členom se doda nov 21.a člen, ki se glasi:

(1) Agencija obvesti izdajatelja, ponudnika ali osebo, ki zaprosi za sprejem v trgovanje na organiziranem trgu, o svoji odločitvi o potrditvi ali zavrnitvi prospekta v desetih delovnih dneh po prejemu popolne zahteve za izdajo odločbe o potrditvi prospekta.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka se podaljša na dvajset delovnih dni, če se javna ponudba nanaša na vrednostne papirje izdajatelja, katerega vrednostni papirji še niso sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu in jih še nikoli prej ni ponudil javnosti.
(3) Popolna zahteva za izdajo odločbe o potrditvi prospekta mora skupaj s prilogami vsebovati vse podatke, ki jih določata Uredba 809/2004 in ta zakon. Agencija obvesti izdajatelja o nepopolno predloženi zahtevi najpozneje v desetih delovnih dneh po njenem prejemu.
(4) Agencija lahko v soglasju s pristojnim organom druge države članice nanj prenese potrditev prospekta. Prenos potrditve se sporoči izdajatelju, ponudniku ali osebi, ki zaprosi za sprejem v trgovanje na organiziranem trgu, najpozneje tri delovne dni po sprejetju te odločitve. Z dnem prenosa potrditve na pristojni organ druge države članice začne teči rok iz prvega odstavka tega člena.
(5) Pristojni organ druge države članice iz prejšnjega odstavka tega člena mora biti osrednji pristojni organ v skladu s predpisi te druge države članice. V primeru prenosa potrditve prospekta na pristojni organ druge države članice se šteje, da je agencija nanj prenesla tudi odgovornost v zvezi s potrditvijo prospekta.«.

V naslovu podpoglavja 3.2.3. se za besedo »ponudbo« doda besedilo »ali sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu«.

22. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Prospekt za javno ponudbo ali sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu je pisni dokument s podatki, ki glede na naravo izdajatelja in vrednostnih papirjev, ki se javno ponujajo ali sprejemajo v trgovanje na organiziranem trgu, omogočajo kupcu vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: investitor) pravilno oceno stanja izdajatelja ali garanta ter vpogled v njegov pravni in finančni položaj, poslovne možnosti in pravice, ki izhajajo iz vrednostnega papirja (v nadaljnjem besedilu: prospekt). Ti podatki morajo biti predstavljeni v pregledni in razumljivi obliki. Natančnejšo obliko prospekta kakor tudi minimalne informacije, ki jih vsebuje prospekt, določa Uredba 809/2004.
(2) Prospekt vsebuje podatke, ki se nanašajo na izdajatelja in vrednostne papirje, ki se javno ponujajo ali sprejemajo v trgovanje na organiziranem trgu in izvleček prospekta.
(3) V izvlečku prospekta (v nadaljnjem besedilu: izvleček) morajo biti na kratko in razumljivo ter v jeziku, v katerem je bil prospekt prvotno sestavljen, navedene bistvene značilnosti in tveganja, povezana z izdajateljem, garantom in vrednostnim papirjem. Agencija lahko podrobneje predpiše merila za presojo izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega stavka.
(4) Izvleček mora vsebovati tudi opozorilo, da:
1. naj se bere kot uvod k prospektu,
2. naj investitorjeva odločitev za nakup vrednostnega papirja temelji na preučitvi celotnega prospekta,
3. bo moral investitor v primeru, če bo vložil tožbo v zvezi s podatki iz prospekta, po potrebi in v skladu z zakonodajo, ki ureja take sodne postopke, nositi stroške prevoda prospekta pred začetkom sodnega postopka,
4. so osebe, ki so sestavile izvleček, vključno z njegovim prevodom in zaprosile za izdajo potrdila iz 49.b člena tega zakona, odgovorne za netočne ali zavajajoče podatke v izvlečku glede na druge dele prospekta.
(5) Če se prospekt nanaša na sprejem v trgovanje nelastniških vrednostnih papirjev katerih najmanjši znesek na enoto znaša vsaj 12.000.000 tolarjev na organiziran trg, se izvleček ne zahteva.
(6) Izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki zahteva sprejem v trgovanje na organiziranem trgu, sestavi prospekt kot enoten ali deljen dokument.
(7) Prospekt, sestavljen iz več dokumentov, mora imeti podatke razdeljene v registracijski dokument, opis vrednostnih papirjev in izvleček, pri čemer vsebuje registracijski dokument podatke o izdajatelju, opis vrednostnega papirja pa podatke o tem vrednostnem papirju.
(8) Agencija lahko od izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki zaprosi za sprejem v trgovanje na organiziranem trgu, zahteva, da prospekt zaradi varstva investitorjev dopolni z dodatnimi podatki. Prav tako lahko od oseb, navedenih v prejšnjem stavku, oseb, ki jih te osebe obvladujejo ali od katerih so te osebe obvladovane, revizorjev oseb iz prejšnjega stavka, članov organov vodenja oseb iz prejšnjega stavka ter oseb, ki zanje opravljajo storitve v zvezi z javno ponudbo ali sprejemom v trgovanje na organiziranem trgu, zahteva, da ji predložijo podatke ali dokumente.«.

Za 22. členom se dodajo 22.a do 22.i členi, ki se glasijo:

(1) Ne glede na prejšnji člen je prospekt lahko sestavljen iz osnovnega prospekta, ki v skladu z Uredbo 809/2004 vsebuje vse pomembne podatke o izdajatelju in javno ponujenih vrednostnih papirjih ali vrednostnih papirjih, ki so predmet sprejema v trgovanje na organiziranem trgu, in sicer pri naslednjih vrstah vrednostnih papirjev:
1. nelastniški vrednostni papirji, vključno z jamstvi v kateri koli obliki, izdani po ponudbenem programu;
2. nelastniški vrednostni papirji, ki jih banke izdajajo stalno ali ponavljajoče, če se:
a) zneski prejeti od izdaje teh vrednostnih papirjev vložijo v premoženje, ki omogoča zadostno kritje obveznosti iz vrednostnih papirjev do njihove dospelosti;
b) v primeru insolventnosti te banke zneski iz prejšnje točke prednostno namenijo za poplačilo glavnice in zapadlih obresti, brez poseganja v določbe zakona, ki ureja bančništvo.
(2) Podatki v osnovnem prospektu se skladno z 22.h členom tega zakona lahko dopolnijo v dodatku k prospektu z novimi podatki o izdajatelju ali tem vrednostnem papirju.
(3) Če končni pogoji ponudbe niso vključeni v osnovnem prospektu ali dodatku, se posredujejo investitorjem in predložijo agenciji ob vsakokratni javni ponudbi takoj, ko je to mogoče in, če je možno, pred začetkom ponudbe. V takem primeru se smiselno uporabi določba prvega stavka prvega odstavka 22.b člena tega zakona.
(4) Ponudbeni program pomeni načrt, ki bi omogočil stalno ali ponavljajoče se izdajanje nelastniških vrednostnih papirjev, vključno z jamstvi v kateri koli obliki, podobne vrste oziroma razreda v določenem obdobju izdaje.

(1) Če končna ponudbena cena in količina vrednostnih papirjev, ki bodo predmet javne ponudbe, ne moreta biti vključeni v prospekt, je treba v prospektu razkriti merila ali pogoje, v skladu s katerimi se ta cena in količina določita, v primeru cene pa tudi najvišja cena za ponujene vrednostne papirje. Če prospekt ne vsebuje podatkov iz prejšnjega stavka, lahko investitor sprejem ponudbe za nakup ali vpis vrednostnih papirjev umakne v treh delovnih dneh, potem ko sta znani končna ponudbena cena in količina vrednostnih papirjev, ki sta predmet javne ponudbe. Prospekt mora na vidnem mestu vsebovati opozorilo na pravico iz prejšnjega stavka.
(2) Končna ponudbena cena in količina vrednostnih papirjev se predložita agenciji in objavita v skladu z določbami tega poglavja.
(3) Agencija lahko odobri opustitev navedbe posamezne informacije, v skladu s tem zakonom ali Uredbo 809/2004 v prospektu, če:
1. bi bilo razkritje take informacije v nasprotju z javnim interesom,
2. bi razkritje take informacije izdajatelju povzročilo veliko škodo, pod pogojem, da ni verjetno, da bi opustitev navedbe posamezne informacije lahko zavajala javnost glede dejstev in okoliščin, pomembnih za pravilno oceno izdajatelja, ponudnika ali garanta ali pravic, ki izhajajo iz ponujenega vrednostnega papirja,
3. je taka informacija manjšega pomena le za posamezno ponudbo ali sprejem v trgovanje na organiziranem trgu in ne vpliva na oceno glede finančnega položaja in bodočega razvoja izdajatelja, ponudnika ali garanta.
(4) Izjemoma se lahko nekatere informacije, ki jih mora v skladu z Uredbo 809/2004 vsebovati prospekt, kadar so te neprimerne glede na izdajateljevo dejavnost ali njegovo pravno obliko ali vrednostne papirje, na katere se prospekt nanaša, v prospektu nadomestijo z zahtevanim informacijam enakovrednimi informacijami, ob upoštevanju primerne obveščenosti investitorjev. Če enakovrednih informacij ni, se določba iz prejšnjega stavka ne uporablja.
(5) Agencija lahko podrobneje predpiše merila za odobritev opustitve navedbe posameznih informacij iz tretjega odstavka tega člena.

(1) Prospekt je veljaven 12 mesecev po njegovi javni objavi, če je dopolnjen s potrebnim dodatkom k prospektu v skladu z določbami 22.h člena tega zakona.
(2) V primeru ponudbenega programa je osnovni prospekt, ki je bil predhodno predložen, veljaven 12 mesecev.
(3) V primeru nelastniških vrednostnih papirjev iz
2. točke prvega odstavka 22.a člena tega zakona je prospekt veljaven le toliko časa, dokler se ti vrednostni papirji izdajajo stalno ali ponavljajoče.
(4) Predhodno predložen registracijski dokument je veljaven 12 mesecev, če je bil posodobljen v skladu z določbo prvega odstavka 22.d člena tega zakona. Registracijski dokument, ki mu je priložen opis vrednostnega papirja, posodobljen v skladu z določbo drugega odstavka 22.f člena tega zakona, in izvleček se skupaj štejejo za veljaven prospekt.
(5) Po izteku roka veljavnosti prospekta na podlagi takega prospekta ni mogoča nobena javna ponudba ali sprejem na organizirani trg.

(1) Izdajatelji, katerih vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, vsaj enkrat na leto izdelajo dokument, ki vsebuje ali se sklicuje na vse informacije, ki so bile v skladu s predpisi s področja vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, drugih državah članicah in na ravni Evropske unije objavljene v zadnjih 12 mesecih ali razkrite javnosti v Republiki Sloveniji, drugih državah članicah in državah, ki niso države članice. Izdajatelji iz prejšnjega stavka se sklicujejo vsaj na informacije, ki se zahtevajo po določbah predpisov o gospodarskih družbah, ter po Uredbi (ES)
št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, z dne 11. 9. 2002).
(2) Dokument mora biti predložen agenciji v 30 dneh po objavi povzetka revidiranega letnega poročila, objavljen pa v skladu z Uredbo 809/2004. Če se dokument na določene informacije le sklicuje, se v njem navede, kje je te informacije mogoče pridobiti.
(3) Določbe iz prvega odstavka tega člena se ne nanašajo na izdajatelje nelastniških vrednostnih papirjev, katerih najmanjši znesek na enoto znaša vsaj 12.000.000 tolarjev.

(1) V prospekt se lahko vključijo informacije iz drugih predhodno ali sočasno objavljenih dokumentov, na katere se prospekt sklicuje. Dokumenti, na katere se prospekt sklicuje, morajo biti potrjeni s strani agencije ali pristojnih nadzornih organov iz drugih držav članic oziroma morajo biti predloženi agenciji v skladu z določili tega zakona, zlasti z določbami 22.d člena tega zakona, in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ali pristojnim nadzornim organom iz drugih držav članic na enak način, kot je to določeno s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanih predpisih. Informacije v dokumentih morajo biti najnovejše informacije, s katerimi razpolaga izdajatelj. Izvleček se ne sme sklicevati na informacije iz drugih dokumentov. Podrobnejše določbe o informacijah, ki se lahko vključijo v prospekt s sklicevanjem, določa Uredba 809/2004.
(2) Če se prospekt sklicuje na informacije iz drugih dokumentov, mora prospekt vsebovati seznam, ki omogoča investitorjem lahko prepoznavanje in dostop do posameznih informacij iz teh dokumentov.

(1) Izdajatelj, katerega registracijski dokument je agencija že potrdila, mora ob javni ponudbi vrednostnih papirjev ali njihovem sprejetju v trgovanje na organiziranem trgu sestaviti le še opis vrednostnega papirja in izvleček.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena mora opis vrednostnega papirja, če je od potrditve zadnje posodobitve registracijskega dokumenta ali katerega koli dodatka iz 22.h člena tega zakona prišlo do bistvenih sprememb ali dogodkov, ki bi lahko vplivali na oceno investitorjev, vsebovati informacije, ki jih sicer vsebuje registracijski dokument. Opis vrednostnega papirja in izvleček se potrjujeta vsak posebej.
(3) Če izdajatelj predloži registracijski dokument, ki še ni bil potrjen, je treba potrditi celotno dokumentacijo, vključno s posodobljenimi informacijami.

(1) Oglasi, ki se nanašajo na javno ponudbo vrednostnih papirjev ali njihovo sprejem v trgovanje na organiziranem trgu, morajo biti v skladu z določbami drugega do petega odstavka tega člena in določbami Uredbe 809/2004. Drugi, tretji in četrti odstavek tega člena se uporabljajo le takrat, kadar se prospekt zahteva.
(2) Oglas mora vsebovati navedbo, da je bil ali da bo objavljen prospekt in navesti, kje ga investitorji lahko pridobijo ali ga bodo lahko pridobili.
(3) Iz oglasa mora biti jasno razvidno, da gre za oglas. Informacije, ki so v njem navedene, ne smejo biti netočne ali zavajajoče, hkrati pa morajo biti skladne z informacijami, ki so ali morajo biti v prospektu, če se le-ta objavi pozneje.
(4) Ne glede na določbe prvega do tretjega odstavka tega člena morajo biti vse informacije v zvezi z javno ponudbo ali sprejemom v trgovanje na organiziranem trgu, ki se razkrijejo javnosti ustno ali pisno, skladne z informacijami iz prospekta, ne glede na to ali so namenjene oglaševanju ali ne.
(5) Če se v skladu s tem zakonom prospekt ne zahteva, se bistvene informacije, ki jih da izdajatelj ali ponudnik dobro poučenim investitorjem ali posebnim kategorijam investitorjev, vključno z informacijami, razkritimi v okviru srečanj glede ponudbe vrednostnih papirjev, razkrijejo vsem takim investitorjem, ki jim je ponudba namenjena. Če se prospekt zahteva, se te informacije navedejo v njem ali v dodatku k prospektu, kakor izhaja iz prvega odstavka 22.h člena tega zakona.
(6) Agencija nadzoruje izvajanje določb tega člena.

(1) Vsak pomembnejši dejavnik, bistvena napaka ali netočnost, ki se nanaša na informacije v prospektu in bi lahko vplivala na oceno vrednostnih papirjev ter nastane ali se opazi v času po potrditvi prospekta in pred zaključkom javne ponudbe ali začetkom trgovanja na organiziranem trgu, se navede v dodatku k prospektu. Agencija lahko predpiše merila za določanje pomembnejših dejavnikov, bistvenih napak ali netočnosti.
(2) Agencija dodatek iz prejšnjega odstavka potrdi najpozneje v sedmih delovnih dneh po prejemu, dodatek pa se objavi takoj zatem in pod enakimi pogoji, kot je bil objavljen prospekt, na katerega se nanaša. Dopolnita se tudi izvleček in morebitni prevod, če je to potrebno zaradi novih informacij v dodatku.
(3) Investitorji, ki so že pred objavo dodatka sprejeli ponudbo in so vpisali ali vplačali vrednostne papirje, lahko sprejem ponudbe umaknejo v treh delovnih dneh po objavi dodatka. Dodatek mora na vidnem mestu vsebovati opozorilo na to pravico.

(1) Če je dana javna ponudba ali se zahteva sprejem v trgovanje na organiziranem trgu samo v Republiki Sloveniji, se prospekt sestavi v slovenščini.
(2) Če je dana javna ponudba ali se zahteva sprejem v trgovanje na organiziranem trgu v eni ali več drugih državah članicah, ne pa tudi v Republiki Sloveniji, se prospekt po izbiri izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki zahteva sprejem v trgovanje na organiziranem trgu sestavi v jeziku, ki je sprejemljiv za pristojne organe teh držav članic, ali v enem od jezikov, ki so običajni za mednarodno finančno okolje.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je treba za namene presoje prospekta s strani agencije le-tega, po izbiri izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki zahteva sprejem v trgovanje na organiziranem trgu sestaviti tudi v slovenščini ali v enem od jezikov, ki so običajni za mednarodno finančno okolje, če eden od teh jezikov ni bil izbran že po prejšnjem odstavku tega člena.
(4) Če je dana javna ponudba ali se zahteva sprejem v trgovanje na organiziranem trgu tako v Republiki Sloveniji kot v drugih državah članicah, se prospekt sestavi v slovenščini, na voljo pa mora biti, po izbiri izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki zahteva sprejem v trgovanje na organiziranem trgu tudi v jezikih, ki so sprejemljivi za vsakega od pristojnih organov drugih držav članic, ali v enem od jezikov, ki so običajni za mednarodno finančno okolje.
(5) Če je dana javna ponudba ali se zahteva sprejem v trgovanje na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji, za katerega nadzor je pristojen nadzorni organ iz druge države članice, se prospekt po izbiri izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki zahteva sprejem v trgovanje na organiziranem trgu sestavi v slovenščini ali v enem od jezikov, ki so običajni za mednarodno finančno okolje. Če prospekt ni sestavljen v slovenščini, lahko agencija zahteva prevod izvlečka v slovenščino.
(6) Če se v Republiki Sloveniji ali v eni ali več drugih državah članicah zahteva sprejem v trgovanje na organiziranem trgu za nelastniške vrednostne papirje, katerih najmanjši znesek na enoto znaša vsaj 12.000.000 tolarjev, se prospekt po izbiri izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki zahteva sprejem v trgovanje na organiziranem trgu sestavi bodisi v slovenščini in v jezikih, ki so sprejemljivi za pristojne organe teh držav članic, bodisi enem od jezikov, ki so običajni za mednarodno finančno okolje. Če prospekt ni sestavljen v slovenščini, lahko agencija zahteva prevod izvlečka v slovenščino.«.

Za prvim odstavkom 23. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Odgovorne osebe iz prejšnjega odstavka se v prospektu navedejo z imenom, priimkom in funkcijo, ki jo opravljajo, če gre za fizične osebe, ali firmo in sedežem, če gre za pravne osebe. V prospektu se navede tudi izjava teh oseb, da so po njihovem najboljšem vedenju in prepričanju podatki v prospektu točni in da niso zamolčale dejstev, ki bi lahko vplivala na odločitev investitorjev.«.
Za dosedanjim drugim odstavkom, ki postane tretji odstavek, se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov nihče ne more biti civilno-pravno odgovoren zgolj na podlagi izvlečka, vključno z njegovim prevodom, razen če izvleček vsebuje netočne ali zavajajoče podatke glede na druge dele prospekta.«.
Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.

V prvem odstavku 25. člena se besedilo »razen vrednostnih papirjev iz drugega odstavka 19. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »za katere je treba sestaviti in objaviti prospekt.«.
V tretjem odstavku se besedilo »drugega odstavka 15. člena« nadomesti z besedilom »prvega odstavka 15. člena«.

Prvi odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Po potrditvi prospekta mora izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki zaprosi za sprejem v trgovanje na organiziranem trgu takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa en dan pred začetkom javne ponudbe ali sprejemom v trgovanje na organiziranem trgu, dokončno oblikovan prospekt predložiti agenciji in ga javno objaviti. Poleg tega mora biti pri prvi javni ponudbi določenega razreda delnic, ki še ni sprejet v trgovanje na organiziranem trgu in gre torej za prvi sprejem v trgovanje na organiziranem trgu, dokončno oblikovan prospekt predložen agenciji in javno objavljen najmanj šest delovnih dni pred koncem javne ponudbe. Prospekt se predloži agenciji v elektronski obliki.«.
V drugem odstavku se besedilo »Končna vsebina prospekta« nadomesti z besedilom »Končna oblika in vsebina prospekta oziroma dodatkov k prospektu«, beseda »dovoljenja« pa se nadomesti z besedilom »odločbe o potrditvi prospekta«.
Tretji odstavek se črta.

30. in 31. člen se črtata.

Prvi odstavek 32. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za prospekt se šteje, da je javno objavljen, če je objavljen na enega od naslednjih načinov:
1. v enem ali več dnevnikih, ki so dostopni po vsej Republiki Sloveniji ali v njenem znatnem delu in celotnem ozemlju držav članic ali njihovem znatnem delu, če se vrednostni papirji tam ponujajo ali je tam dana zahteva za sprejem v trgovanje;
2. brezplačno javno dostopen v pisni obliki na sedežu izdajatelja in na vseh mestih za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev ali na sedežu organiziranega trga, na katerega sprejem v trgovanje se zaprosi;
3. v elektronski obliki na spletni strani izdajatelja in če je možno, na spletnih straneh bank oziroma borzno posredniških družb, pri katerih se v skladu z 28. oziroma 29. členom tega zakona opravlja vpisovanje oziroma vplačevanje vrednostnih papirjev;
4. v elektronski obliki na spletni strani organiziranega trga, na katerega sprejem v trgovanje se zaprosi;
5. v elektronski obliki na spletni strani agencije.«.
Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Agencija na svoji spletni strani objavi vse prospekte, potrjene v obdobju zadnjih 12 mesecev, ali vsaj seznam potrjenih prospektov z navedbo povezave na objavljene prospekte na spletnih straneh izdajatelja ali organiziranega trga.
(3) Če je prospekt sestavljen iz več dokumentov oziroma se sklicuje na določene informacije, se lahko ti dokumenti in informacije, ki so del prospekta, objavijo in dajo na voljo ločeno, če so navedeni dokumenti javno in brezplačno dostopni v skladu s prvim odstavkom tega člena. V vsakem od teh dokumentov je treba navesti, kje se lahko pridobijo preostali dokumenti, ki so del prospekta.«
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za besedo »Izdajatelj« doda vejica in besedilo »ponudnik, oseba, ki zahteva sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu ali borzno posredniška družba, ki v zvezi z zadevnimi vrednostnimi papirji opravlja storitve iz drugega odstavka 73. člena tega zakona«, za drugim stavkom pa se doda besedilo, ki se glasi: »Prospekt se lahko zainteresirani osebi izroči ali pošlje v pisni ali elektronski obliki. Zainteresirana oseba sama izbere, v kakšni obliki želi prejeti prospekt. Če je prospekt na voljo v elektronski obliki, ga je treba na željo zainteresirane osebe izročiti tudi v pisni obliki.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane peti odstavek, se beseda »drugega« nadomesti z besedo »četrtega«.
Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane šesti odstavek, se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»(7) Besedilo in oblika prospekta oziroma dodatki k prospektu, ki so bili objavljeni ali dani na voljo javnosti, morajo biti vedno enaki izvirni različici, ki jo je odobrila agencija ali pristojni organ druge države članice.
(8) Agencija lahko podrobneje predpiše način izvajanja prvega in drugega odstavka tega člena.«.

V 36. členu se v prvem odstavku besedilo »v dnevniku, ki izhaja na območju celotne Republike Slovenije,« nadomesti z besedilom »na način iz prvega odstavka 32. člena tega zakona,«.

Prvi odstavek 37. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pri izdajateljih vrednostnih papirjev, katerih izdaje niso navedene v drugem stavku tega odstavka in imajo sedež v Republiki Sloveniji, opravlja nadzor nad izvajanjem postopka javne ponudbe agencija. Agencija izvaja nadzor iz prejšnjega stavka tudi nad:
1. izdajami nelastniških vrednostnih papirjev:
a) katerih najmanjši znesek na enoto znaša vsaj 240.000 tolarjev,
b) ki dajejo pravico do pridobitve prenosljivih vrednostnih papirjev ali pravico do denarnega izplačila kot posledico zamenjave teh vrednostnih papirjev ali izvršitve pravic, ki iz njih izhajajo, če izdajatelj nelastniških vrednostnih papirjev ni tudi izdajatelj vrednostnih papirjev, iz katerih so ti vrednostni papirji izvedeni, ali z njim povezana oseba,
če so ali bodo ti vrednostni papirji sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu ali ponujeni javnosti v Republiki Sloveniji in se tako odloči izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki zahteva sprejem v trgovanje na organiziranem trgu. Svojo odločitev morajo te osebe predhodno sporočiti agenciji. Enaka ureditev se uporablja tudi pri nelastniških vrednostnih papirjih, ki se ne glasijo v tolarjih, če je protivrednost njihovega najmanjšega zneska na enoto v tuji valuti enaka tolarski;
2. izdajami nelastniških vrednostnih papirjev iz prejšnje točke tega odstavka, katerih izdajatelj ima sedež v Republiki Sloveniji, in so ali bodo ti vrednostni papirji sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu ali ponujeni javnosti v drugi državi članici. Agencija ne izvaja nadzora nad izdajami teh vrednostnih papirjev, če se tako odloči izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki zahteva sprejem v trgovanje na organiziranem trgu in izbere za izvajanje nadzora nad temi izdajami pristojni organ države članice, kjer so ali bodo ti vrednostni papirji sprejeti v trgovanje ali ponujeni javnosti. Svojo odločitev morajo te osebe predhodno sporočiti temu pristojnemu organu in agenciji;
3. izdajami vrednostnih papirjev izdajateljev s sedežem v državi, ki ni država članica, ki niso navedene v 1. točki tega odstavka, če se njihove vrednostne papirje namerava prvič ponuditi javnosti v Republiki Sloveniji ali če je dana v Republiki Sloveniji prva zahteva za sprejem v trgovanje na organiziranem trgu, če se tako odloči izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki zahteva sprejem v trgovanje, ob upoštevanju kasnejše želje izdajatelja s sedežem v državi, ki ni država članica, če pristojni organ ni bil določen po njegovi izbiri.«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Agencija lahko razkrije javnosti vsak ukrep ali sankcijo, ki jo bo izrekla za kršitve določb postopka javne ponudbe, razen če bi takšno razkritje resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim strankam.«.

Za 39. členom se doda nov 39.a člen, ki se glasi:

V primeru kršitev določb tega poglavja sme agencija za zagotovitev izpolnjevanja določb iz tega poglavja, potem ko prejme zahtevo za potrditev prospekta, poleg drugih ukrepov po tem zakonu tudi:
1. za največ deset zaporednih delovnih dni od dneva ugotovitve kršitve določb tega poglavja ustaviti postopek javne ponudbe;
2. za največ deset zaporednih delovnih dni od dneva ugotovitve kršitve določb tega poglavja prepovedati ali ustaviti oglaševanje;
3. javno objaviti, da izdajatelj ne izpolnjuje zahtev o prospektu, v skladu s četrtim odstavkom 37. člena tega zakona.«.

Tretji in peti odstavek 41. člena se črtata.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane četrti odstavek, se črta besedilo »in tretjega«.

V 42. členu se v prvem odstavku črta besedilo »državi članici oziroma«.
Tretji odstavek se črta.

44. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pred začetkom javne ponudbe vrednostnih papirjev tujega izdajatelja mora borzno posredniška družba iz prejšnjega člena, razen v primerih iz četrtega odstavka 46. člena tega zakona, pridobiti odločbo agencije o potrditvi prospekta za prvo javno prodajo vrednostnih papirjev tujega izdajatelja.
(2) Za odločanje o potrditvi prospekta iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 21. člena tega zakona.«.

45. člen se spremeni tako, da se glasi:

Zahtevi za izdajo odločbe o potrditvi prospekta za prvo javno prodajo vrednostnih papirjev tujega izdajatelja je treba priložiti:
1. prospekt v elektronski obliki,
2. pogodbo z izdajateljem vrednostnih papirjev,
3. drugo dokumentacijo, iz katere izhaja, da je zahtevek za izdajo odločbe utemeljen.
(2) Agencija lahko podrobneje predpiše zahtevano dokumentacijo iz 3. točke prejšnjega odstavka tega člena.«.

Tretji odstavek 46. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Agencija lahko potrdi prospekt tujega izdajatelja za javno ponudbo ali za sprejem v trgovanje na organiziranem trgu, za nadzor nad izdajo katerega je pristojna, če je prospekt sestavljen v skladu s pravili države njegovega sedeža in če:
1. je prospekt sestavljen v skladu z mednarodnimi standardi, ki so jih sprejele mednarodne organizacije nadzornih organov s področja vrednostnih papirjev, vključno s standardi o objavi informacij Mednarodne organizacije komisij za vrednostne papirje – IOSCO (International Organisation of Securities Commissions);
2. so zahtevane informacije, vključno s finančnimi informacijami, enakovredne tistim, ki jih določa Direktiva 2003/71/ES.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Če je dana javna ponudba ali se zahteva sprejem v trgovanje na organiziranem trgu tujega izdajatelja vrednostnih papirjev, nad izdajo katerih izvaja nadzor agencija, v drugi državi članici ali kadar se v zvezi z vrednostnimi papirji tujega izdajatelja, nad izdajo katerih izvaja nadzor pristojni nadzorni organ druge države članice, da javno ponudbo ali zahteva sprejem v trgovanje na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji, se za tako javno ponudbo ali sprejem v trgovanje na organiziranem trgu smiselno uporabljajo določbe 22.i, 49.a in 49.b člena tega zakona.«.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Agencija lahko podrobneje predpiše pogoje za ugotavljanje enakovrednosti prospektov tujih izdajateljev iz tretjega odstavka tega člena.«

V prvem odstavku 49. člena se črta besedilo »in
2. točke tretjega odstavka 55. člena«.
Tretji in četrti odstavek se črtata.

Za 49. členom se doda naslov novega podpoglavja 3.3.a ter 49.a in 49.b člen, ki se glasijo:

(1) Če je bila javna ponudba oziroma zahteva za sprejem v trgovanje na organiziranem trgu dana v drugih državah članicah, so prospekt in vsi dodatki k prospektu, ki jih je potrdila agencija kot pristojni organ, veljavni za javno ponudbo oziroma za sprejem v trgovanje na organiziranem trgu v kateri koli državi članici, če so bili pristojni organi teh držav članic o tem obveščeni v skladu z 49.b členom tega zakona.
(2) V primeru iz prvega odstavka 22.h člena tega zakona, ali če jo na to opozori pristojni nadzorni organ druge države članice, agencija zahteva dopolnitev prospekta in njegovo objavo.
(3) Prospekt, ki ga v skladu z Direktivo 2003/71/ES potrdi pristojni organ druge države članice, ima enako veljavo kot prospekt, ki ga kot pristojni organ potrdi agencija. Za tak prospekt se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka tega člena.

(1) Agencija na zahtevo izdajatelja ali osebe, ki je odgovorna za sestavo prospekta, pošlje pristojnemu organu druge države članice potrdilo o potrditvi prospekta, v katerem izjavlja, da je prospekt sestavljen v skladu z Direktivo 2003/71/ES in kopijo prospekta. Agencija to stori v treh delovnih dneh po prejemu zahteve ali naslednji delovni dan po potrditvi prospekta, če je zahteva dana skupaj z zahtevo za potrditev prospekta. Potrdilu se, če je to mogoče, priloži tudi prevod izvlečka, ki ga priskrbi izdajatelj ali oseba, odgovorna za sestavo prospekta.
(2) Postopek iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za kakršne koli dodatke k prospektu.
(3) V primeru opustitve navedb informacij v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 22.b člena agencija to dejstvo v potrdilu navede in obrazloži.«.

Naslov podpoglavja 3.4. se spremeni tako, da se glasi:
»3.4. Organizirano trgovanje in nadaljnja javna prodaja vrednostnih papirjev«.

50. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pred vsako nadaljnjo prodajo vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe je treba objaviti prospekt, razen če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2) Pred objavo prospekta je potrebno pridobiti odločbo agencije o potrditvi prospekta.
(3) Za izdajo odločbe o potrditvi prospekta in objavo prospekta ter postopek javne ponudbe se smiselno uporabljajo določbe podpoglavja 3.2. Prva prodaja vrednostnih papirjev, razen 34. do 36. člena.«.

51. člen se črta.

Besedilo 52. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pred sprejemom vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu je treba objaviti prospekt, razen če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2) Pred objavo prospekta je treba pridobiti dovoljenje agencije za organizirano trgovanje.
(3) Dovoljenje za organizirano trgovanje ni potrebno, če so izpolnjeni pogoji iz 41. člena tega zakona in je prospekt še veljaven, ali v primerih iz tretjega odstavka 49.a člena tega zakona.
(4) Za objavo prospekta se smiselno uporabljajo določbe podpoglavja 3.2. Prva prodaja vrednostnih papirjev.«.

53. člen se črta.

V drugem odstavku 54. člena se besedilo v oklepaju nadomesti z besedilom »Uradni list RS, št. 15/05 – uradno prečiščeno besedilo«.
Dodajo se novi tretji do peti odstavek, ki se glasijo:
»(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko skupščina delničarjev, ob smiselni uporabi tretjega in četrtega odstavka 542. člena ter 545. člena Zakona o gospodarskih družbah, sklep o umiku delnic z organiziranega trga sprejme z večino, ki obsega najmanj 3/4 vsega osnovnega kapitala družbe.
(4) Sklep o umiku delnic z organiziranega trga je družba dolžna predložiti borzi naslednji dan po njegovem sprejetju v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa.
(5) Borza je dolžna izključiti delnice izdajatelja, za katere je bil sprejet skupščinski sklep o umiku delnic z organiziranega trga na način iz tretjega odstavka tega člena, ko preteče rok 12 mesecev od dneva skupščine, na kateri je bil navedeni sklep sprejet. Pri sprejetju sklepa o umiku z organiziranega trga iz drugega odstavka tega člena se izključitev izvede z dnem veljavnosti sprejetega sklepa.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedilo »iz prvega odstavka tega člena začnejo za trgovanje z delnicami veljati omejitve iz prvega odstavka 51. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »o umiku delnic z organiziranega trga, se s takimi delnicami ne sme več trgovati na organiziranem trgu.«.

Naslov podpoglavja 3.5. »3.5. Dovoljenje za organizirano trgovanje in nadaljnja javna prodaja« se črta.

V prvem odstavku 55. člena se črta beseda »izdajatelja«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za zahtevo za izdajo dovoljenja za organizirano trgovanje se smiselno uporabljajo določbe 20. člena tega zakona.«.
Tretji odstavek se črta.

56. člen se črta.

Drugi in tretji odstavek 57. člena se črtata.

Za 57. členom se doda 57.a člen, ki se glasi:

(1) Za nadzor nad izvajanjem postopka sprejetja v trgovanje na organiziranem trgu se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o prvi prodaji vrednostnih papirjev. Poleg tega sme agencija, potem ko prejme zahtevo za izdajo dovoljenja za organizirano trgovanje, sprejeti tudi naslednje ukrepe:
1. zahtevati ustavitev trgovanja na organiziranem trgu za največ deset delovnih dni za vsako dejanje, za katero utemeljeno sumi, da so bile z njim kršene določbe tega poglavja;
2. prepovedati trgovanje na organiziranem trgu, če ugotovi, da so bile kršene določbe tega poglavja.
(2) Po sprejetju vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu sme agencija:
1. zahtevati od izdajatelja, da naj razkrije vse informacije, ki bi lahko vplivale na oceno vrednostnih papirjev, sprejetih v trgovanje na organiziranem trgu tako, da se zavarujejo investitorji ali nemoteno trgovanje na trgu;
2. zahtevati od izdajateljev, da vsem investitorjem omogočijo enakovredne informacije in da vse imetnike vrednostnih papirjev, ki so v enakem položaju, obravnavajo enako;
3. zahtevati začasno ali trajno izključitev trgovanja s posameznim vrednostnim papirjem na prostem trgu, če ugotovi, da bi lahko nadaljnje trgovanje s tem vrednostnim papirjem ogrozilo delovanje trga vrednostnih papirjev ali če je to potrebno zaradi zaščite interesov investitorjev.
(3) V primeru iz 3. točke drugega odstavka tega člena in drugega odstavka 237. člena tega zakona se lahko agencija posvetuje z borzo.
(4) Agencija lahko razkrije javnosti vsak ukrep ali sankcijo, ki jo bo izrekla za kršitve določb o postopku sprejema v organizirano trgovanje, razen če bi takšno razkritje resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim strankam.«.

58., 59. in 60. člen se črtajo.

Drugi, tretji, četrti in peti odstavek 61. člena se črtajo.

Za 61. členom se doda naslov novega podpoglavja 3.5. ter nova 61.a in 61.b člen, ki se glasi:

(1) Ob vsaki javni ponudbi vrednostnih papirjev iz 5. točke prvega odstavka 16. člena tega zakona je treba objaviti poenostavljeni prospekt, razen v primerih iz 18. člena tega zakona. V primerih iz 18. člena tega zakona mora izdajatelj o nameravani izdaji vrednostnih papirjev iz 5. točke 16. člena tega zakona predhodno obvestiti agencijo in ji predložiti sklep o izdaji vrednostnih papirjev.
(2) Poenostavljeni prospekt vsebuje:
1. firmo, sedež in matično številko izdajatelja, razen v primeru ustanovitve delniške družbe,
2. vrednost celotne izdaje,
3. zneske, na katere se glasijo vrednostni papirji, in pravice, ki iz vrednostnih papirjev izvirajo,
4. finančne in druge informacije, ki so potrebne investitorjem za pravilno oceno izdajatelja in vrednostnih papirjev,
5. druge podatke in dokumentacijo, iz katere izhaja, da je zahtevek za potrditev poenostavljenega prospekta utemeljen.
(3) Pred objavo prospekta je potrebno pridobiti odločbo agencije o potrditvi poenostavljenega prospekta.
(4) Za zahtevo za potrditev, potrditev in objavo poenostavljenega prospekta ter postopek javne ponudbe se smiselno uporabljajo določbe tega poglavja o prvi prodaji. V primeru javne ponudbe ob nadaljnji prodaji vrednostnih papirjev se ne uporabljajo določbe 34. do 36. člena tega zakona.

(1) Pred sprejemom vrednostnih papirjev iz 5. točke prvega odstavka 16. člena tega zakona v trgovanje na organiziranem trgu je treba objaviti poenostavljeni prospekt, razen v primerih iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona.
(2) Za objavo poenostavljenega prospekta pred sprejemom v trgovanje na organiziranem trgu se uporabljajo določbe drugega do četrtega odstavka 61.a člena tega zakona.«.

V 66. členu se v dvanajstem odstavku število »26« nadomesti s številom »36«, besedilo »dovoljenje agencije za prvo javno prodajo vrednostnih papirjev« pa se nadomesti z besedilom »odločbo agencije o potrditvi prospekta zaradi prve javne prodaje«.
Doda se nov trinajsti odstavek 66. člena, ki se glasi:
»(13) Oseba iz šestega odstavka 277. člena tega zakona, ki je obvestila agencijo o utemeljenem sumu glede posla, ki bi lahko vseboval znake trgovanja na podlagi notranje informacije ali tržne manipulacije, ne sme o tem obvestiti nobene druge osebe, še posebej ne osebe za račun katere se je posel izvršil ali z njo povezane osebe, razen v primerih kadar to določa zakon. Zaradi izpolnjevanja te zahteve oseba, ki obvešča, nima nobene civilno-pravne odgovornosti pod pogojem, da ravna v dobri veri.«.

V prvem odstavku 69. člena se številka »240.« nadomesti s številko »32.«.

V prvem odstavku 70. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. z dnem, ko borza izdajateljeve delnice v skladu s 54. členom tega zakona izključi iz organiziranega trga.«.

V prvem odstavku 71. člena se črta besedilo »javno ponudbo oziroma«, za besedo »trgovanje« pa se doda besedilo »oziroma odločb o potrditvi prospekta«.

Drugi in tretji odstavek 79. člena se črtata.
Dodajo se novi drugi do peti odstavek, ki se glasijo:
»(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko borzno posredniška družba za investicijske sklade, ki izpolnjujejo pogoje za trženje in prodajo na območju Republike Slovenije, na podlagi pooblastila družbe za upravljanje iz šestega odstavka 5. člena ZISDU-1 opravlja tudi posamezne storitve upravljanja investicijskih skladov iz prvega odstavka 5. člena ZISDU-1.
(3) Borzno posredniška družba, ki na podlagi pooblastila družbe za upravljanje opravlja posamezne storitve iz prejšnjega odstavka tega člena, opravljanja teh storitev ne sme prenašati naprej na tretje osebe.
(4) Za opravljanje posameznih storitev iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe ZISDU-1 in določbe predpisov, sprejetih na njegovi podlagi.
(5) Borzno posredniška družba, ki na podlagi pooblastila družbe za upravljanje s sedežem v državi članici opravlja trženje in prodajo enot investicijskega sklada s sedežem v državi članici, lahko pri banki iz prvega odstavka 2. člena ZBan ali pri podružnici banke iz države članice, ustanovljene v Republiki Sloveniji v skladu z ZBan, odpre račun, prek katerega se izvajajo vsa vplačila in izplačila enot oziroma drugih terjatev iz naslova enot takega investicijskega sklada.«.

Za drugim odstavkom 88. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Za ponavljajočo se kršitev iz 3. točke prejšnjega odstavka tega člena se šteje kršitev, pri kateri član uprave borzno posredniške družbe kršitev ponovno stori vsaj enkrat v obdobju petih let po storitvi istovrstne kršitve.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V prvem odstavku 94.a člena se v 1. točki beseda »šestih« nadomesti z besedo »dvanajstih«, v 2. točki pa se besedilo »eno leto« nadomesti z besedilom »šest mesecev«.

V 100. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ne glede na določbe prvega do četrtega odstavka tega člena lahko borzno posredniška družba storitev v zvezi z vrednostnimi papirji iz 3. točke prvega odstavka 73. člena tega zakona v tujini opravlja neposredno. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe 98. člena tega zakona.«.

Za 104. členom se doda nov 104.a člen, ki se glasi:

(1) Podružnica borzno posredniške družbe države članice mora, najpozneje v 15 dneh po izteku roka za javno objavo v državi članici sedeža borzno posredniške družbe, objaviti povzetek revidiranega letnega poročila in revidiranega konsolidiranega letnega poročila borzno posredniške družbe države članice, ki obsega najmanj računovodske izkaze z mnenjem revizorja.
(2) Objavijo se lahko le tisti dokumenti iz prejšnjega odstavka, ki so sestavljeni in revidirani v skladu s predpisi države članice, kjer ima borzno posredniška družba sedež.
(3) Dokumenti iz prvega odstavka tega člena se objavijo v slovenskem jeziku v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije, ali v elektronski obliki na sistemu elektronskega obveščanja.
(4) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino dokumentov iz prvega odstavka tega člena ter način in postopke objave iz tretjega odstavka tega člena.«.

Za 107. členom se doda nov 107.a člen, ki se glasi:

(1) Podružnica tuje borzno posredniške družbe mora javno objaviti dokumente iz prvega odstavka 104.a člena tega zakona.
(2) Za objavo in sestavo zahtevanih dokumentov se smiselno uporabljajo prvi do tretji odstavek 104.a člena tega zakona.«.

Za drugim odstavkom 112. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Za ponavljajočo se kršitev iz 2. točke prejšnjega odstavka se šteje kršitev, pri kateri borzni posrednik kršitev ponovno stori vsaj enkrat v obdobju petih let po storitvi istovrstne kršitve.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V tretjem odstavku 143. člena se besedilo »biti naročilo posredovano« nadomesti z besedilom »naročilo prispeti«.

V tretjem odstavku 146. člena se besedilo »določi cene« nadomesti z besedilom »določi največje«, črta pa se besedilo v oklepaju in oklepaj.
Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tržnim naročilom in naročilom s preudarkom, ki so prejeta po zaključku trgovanja, veljavnost poteče z iztekom naslednjega trgovalnega dne.
(5) Za naročila iz tretjega odstavka tega člena morajo biti pogoji za izvršitev iz drugega odstavka 147. člena tega zakona izpolnjeni do zaključka trgovanja na dan prejema naročila.«.

V drugem odstavku 147. člena se na koncu besedila pred piko doda besedilo »ter če naročilo še ni prenehalo veljati«.
V četrtem odstavku se besedilo »za svoj račun ali za račun zaposlenega pri borzno posredniški družbi« nadomesti z besedilom »za svoj račun, za račun osebe, ki je povezana z borzno posredniško družbo, za račun zaposlenega pri borzno posredniški družbi ali za račun osebe, ki je povezana z zaposlenim pri borzno posredniški družbi«.

V 148. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»(1) Naročilo s preudarkom je posebna vrsta naročila, pri katerem stranka ne določi tečaja za nakup ali prodajo vrednostnega papirja, ki se izvrši po presoji borzno posredniške družbe.«
Dosedanji prvi odstavek postane drugi odstavek.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pri izvrševanju naročila s preudarkom borzno posredniška družba ne sme vnesti nasprotnega naročila za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev za račun druge stranke, ki je dala naročilo s preudarkom, za svoj račun, račun zaposlenega pri borzno posredniški družbi ali za račun z borzno posredniško družbo in njenimi zaposlenimi povezane osebe, razen če to ni dovoljeno s pravili organiziranega trga.«.

V drugem odstavku 149. člena se besedilo »za svoj račun ali za račun zaposlenega pri borzno posredniški družbi« nadomesti z besedilom »za svoj račun, za račun osebe, ki je povezana z borzno posredniško družbo, za račun zaposlenega pri borzno posredniški družbi ali za račun osebe, ki je povezana z zaposlenim pri borzno posredniški družbi.«.

V 152. členu se za dosedanjim besedilom, ki postane prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora borzno posredniška družba, ki je posredovala pri sklenitvi posla na tujih trgih, obračun opravljenega posla stranki poslati najkasneje naslednji delovni dan po njegovem prejemu s strani tuje borzno posredniške družbe.«.

V drugem odstavku 158. člena se besedilo »za nalog« nadomesti z besedilom »nalog za«, za besedilom »oziroma naloga za« pa se doda beseda »vpis«.

V šestem odstavku 168. člena se besedilo »prvega in četrtega odstavka 147. člena« nadomesti z besedilom »147. člena«, besedilo »prvega in drugega odstavka 149. člena« pa se nadomesti z besedilom »149. člena«.

Za osmim odstavkom 182.a člena se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Če nadzorni organ druge države članice, ki je pristojen za nadzor nad določeno javno ponudbo ali sprejemom v trgovanje na organiziranem trgu, na podlagi zaprosila agencije iz prvega odstavka tega člena izvrši ukrepe iz svoje pristojnosti v zvezi z javno ponudbo ali sprejemom v trgovanje na organiziranem trgu za odpravo ugotovljenih nepravilnosti ali kršitev v zvezi z javno ponudbo ali sprejemom v trgovanje na organiziranem trgu, vendar pa subjekt, na katerega se nanašajo navedeni ukrepi pristojnega organa druge države članice, ne preneha z ugotovljenimi kršitvami, agencija potem, ko obvesti ta organ, sama izvrši ukrepe za zaščito investitorjev. O tem takoj obvesti Evropsko komisijo.«.

V prvem odstavku 193. člena se besedilo »v dnevnem tisku oziroma strokovnem finančnem tisku, ki izhaja najmanj enkrat mesečno,« nadomesti z besedilom »v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije ali na drug ustrezen način, ki ga predpiše agencija«.

Tretji odstavek 197. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Proti odločbi o povrnitvi stroškov iz drugega odstavka tega člena je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva tudi, če proti odredbi ali odločbi o izreku ukrepa nadzora ni posebnega postopka sodnega varstva.«.

V tretjem odstavku 211. člena se črta besedilo »ter v katerem se oseba lahko izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe.«

Naslov 212. člena se spremeni tako, da se glasi: »Ugotovitvena odločba pri nadaljevanju kršitev«.
Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji do peti odstavek, ki se glasijo:
»(3) Če samostojni podjetnik posameznik, kot ga določa zakon, ki ureja gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: podjetnik), pri katerem se opravlja nadzor, ne ravna po odredbi iz 211. člena tega zakona, izda agencija odločbo, s katero ugotovi, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti. Agencija po pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega stavka o tem obvesti Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
(4) Če fizična oseba, pri kateri se opravlja nadzor, ne ravna po odredbi iz prvega odstavka prejšnjega člena, izda agencija odločbo, s katero ugotovi, da obstaja razlog za ponovni nadzor fizične osebe.
(5) Na podlagi pravnomočne odločbe iz petega odstavka tega člena agencija začne ponovni nadzor nad fizično osebo.«.

214. člen se črta.

V prvem odstavku 215. člena se besedilo »za katere ne veljajo omejitve trgovanja iz prvega odstavka 51. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »ki izpolnjujejo pogoje za tako trgovanje«.
V petem odstavku se beseda »tretjega« nadomesti z besedo »četrtega«.

V 218. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko borza opravlja tudi dejavnost objavljanja in obdelave podatkov o poslih s tržnimi vrednostnimi papirji v skladu z 250.a členom tega zakona ter tehnične storitve za potrebe trgovanja z netržnimi vrednostnimi papirji. Za opravljanje teh dejavnosti borza ne potrebuje dovoljenja agencije.«.

Besedilo 220. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Delničarji borze so lahko fizične in pravne osebe.
(2) Posamezna oseba ima lahko neposredno ali posredno največ toliko delnic borze, da ji te delnice zagotavljajo največ 10% delež glasovalnih pravic ali v kapitalu borze.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko posamezna oseba neposredno ali posredno pridobi kvalificirani delež v borzi, če je namen imetništva takega kvalificiranega deleža dolgoročno strateško lastništvo borze, ki zagotavlja stabilno in varno poslovanje ter razvoj borze v interesu trga vrednostnih papirjev, investitorjev in drugih udeležencev na trgu, če tako imetništvo ne bo oteževalo ali onemogočalo nadzora agencije, in ob upoštevanju 220.a člena tega zakona.
(4) Agencija določi podrobnejša merila za oceno izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka, lahko pa določi še druga merila, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi postati imetnik kvalificiranega deleža v borzi.
(5) Določbe drugega odstavka ne veljajo za Republiko Slovenijo in Banko Slovenije.«.

Za 220. členom se doda nov 220.a člen, ki se glasi:

(1) Za pridobitev delnic borze, na podlagi katerih posamezna oseba doseže ali preseže kvalificirani delež v borzi, mora ta oseba predhodno pridobiti dovoljenje agencije.
(2) Oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, mora za vsako nadaljnjo pridobitev delnic borze, na podlagi katere doseže ali preseže mejo 20%, 33%, 50% ali 75% deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu borze, ali na podlagi katerih oseba postane obvladujoča družba borze, predhodno pridobiti dovoljenje agencije.
(3) Če namerava oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega ali drugega odstavka tega člena, odsvojiti delnice tako, da bi se zaradi tega njen delež zmanjšal pod mejo, za katero je nazadnje pridobila dovoljenje ali zaradi tega v borzi ne bi več imela kvalificiranega deleža, mora o tem predhodno obvestiti agencijo.
(4) Podrobnejši postopek, pogoje, dokumentacijo in način obveščanja, ki je potreben v zvezi z izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, določi agencija.
(5) Agencija izda dovoljenje na podlagi vložene zahteve osebe, če je iz dokumentacije, priložene zahtevi, razvidno, da so izpolnjeni pogoji iz tretjega in četrtega odstavka 220. člena tega zakona, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe 82. in 83. člena tega zakona.
(6) Dovoljenje iz prvega in drugega odstavka tega člena preneha veljati, če oseba:
1. v šestih mesecih od vročitve odločbe agencije o izdaji dovoljenja ne pridobi delnic, na katere se dovoljenje nanaša, ali
2. odtuji delnice, na katere se dovoljenje nanaša, tako da se zaradi tega njen delež zniža pod mejo, za katero je pridobila dovoljenje agencije.
(7) Če zaradi ravnanj osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena niso več izpolnjeni pogoji, na podlagi katerih je agencija tej osebi izdala dovoljenje, ali je ta oseba pridobila dovoljenje na podlagi navajanja neresničnih podatkov in dokumentacije, je to razlog, da agencija začne postopek za odvzem dovoljenja. Za sankcije za kršitev in odvzem dovoljenja iz prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi določbe 84. člena tega zakona.«.

Za drugim odstavkom 224. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Za ponavljajočo se kršitev iz 2. točke prejšnjega odstavka tega člena se šteje kršitev, pri kateri član uprave borze kršitev ponovno stori vsaj enkrat v obdobju treh mandatov tega člana uprave borze po storitvi istovrstne kršitve.«.

V prvem odstavku 228. člena se besedilo »nadzorni svet« nadomesti z besedo »uprava«.

V prvem odstavku 233. člena se črta 1. točka, dosedanje 2. do 5. točka pa postanejo 1. do 4. točka.
V drugem odstavku se besedilo »5. točke« nadomesti z besedilom »4. točke«.

V drugem odstavku 234. člena se črta 1. točka. V 2. točki, ki postane 1. točka, se črta beseda »drugo«.

V prvem odstavku 235. člena se črta besedilo »in prospekt za kotacijo vsebuje vse podatke iz 238. člena tega zakona«.

Prvi odstavek 236. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Borza mora odločitev o sprejetju vrednostnega papirja v kotacijo na borzi najpozneje v osmih dneh po njenemu sprejetju objaviti na borznem elektronskem sistemu obveščanja ali na drug način, ki omogoča obveščenost najširše javnosti. Borza omogoči brezplačen dostop do elektronskih objav iz prejšnjega stavka.«.
V drugem odstavku se črta besedilo »in objavi izvlečka prospekta za kotacijo na borzi«.

238., 239. in 240. člen se črtajo.

V 241. členu se črta 1. točka. Dosedanja 2. do 4. točka pa postanejo 1. do 3. točka.

V 242. členu se črta besedilo »ali po uradni dolžnosti, kadar so za to izpolnjeni pogoji, določeni v tem zakonu«.

243. člen se črta.

Prvi odstavek 244. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Borza mora odločitev o sprejetju vrednostnega papirja na prosti trg najpozneje v osmih dneh po njenemu sprejetju objaviti na svojem sistemu elektronskega obveščanja ali na drug način, ki omogoča obveščenost javnosti. Borza omogoči brezplačen dostop do elektronskih objav iz prejšnjega stavka.«.

Za 250. členom se doda nov 250.a člen, ki se glasi:

(1) Informacije o nakupnih in prodajnih poslih s tržnimi vrednostnimi papirji morajo biti na pregleden način dostopne vsem udeležencem trga.
(2) Če se nakup ali prodaja tržnega vrednostnega papirja sklene na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, mora javno objavo podatkov o tem poslu zagotoviti borza.
(3) Dobro poučeni investitorji, ki izven organiziranega trga prodajajo oziroma kupujejo tržne vrednostne papirje, morajo o vsakem takem poslu, če njegova vrednost presega 1.000.000 tolarjev, po njegovi sklenitvi nemudoma poročati borzi. Če sta obe stranki takega posla dobro poučena investitorja, je zavezanec za poročanje prodajalec.
(4) V poročilu iz tretjega odstavka ter v javni objavi iz petega odstavka tega člena je treba zlasti navesti količino in ceno vrednostnih papirjev ter datum in čas sklenitve posla.
(5) Borza podatke o sklenjenih poslih iz drugega in tretjega odstavka tega člena dnevno objavlja na svojem informacijskem sistemu. Za opravljanje omenjene dejavnosti lahko borza v svoji tarifi določi plačilo pristojbine, za kar mora pridobiti soglasje agencije.
(6) Podrobnejša pravila glede poročanja in javnih objav iz tega člena določi borza v svojih splošnih aktih.«.

V 257. členu se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»(3) Borza lahko, po predhodnem soglasju agencije, za opravljanje storitev izračuna, izravnave in zagotavljanja izpolnjevanja obveznosti, nastalih na podlagi poslov s standardiziranimi izvedenimi finančnimi instrumenti ali z vrednostnimi papirji tujega izdajatelja, sklenjenih na organiziranem trgu, sama izbere pravno osebo v Republiki Sloveniji oziroma drugi državi članici, ki je ustrezno pooblaščena in usposobljena za opravljanje navedenih storitev in ki bo zanjo opravljala storitve izračuna, izravnave oziroma zagotavljanja izpolnitve obveznosti, nastalih na podlagi poslov s standardiziranimi izvedenimi finančnimi instrumenti ali z vrednostnimi papirji tujega izdajatelja, sklenjenih na organiziranem trgu.
(4) Agencija ne izda soglasja iz prejšnjega odstavka zlasti, če po prejšnjem odstavku izbrana pravna oseba ni ustrezno pooblaščena in usposobljena za opravljanje navedenih storitev, ali če bi bilo lahko zaradi take izbire ogroženo nemoteno delovanje organiziranega trga.
(5) Agencija podrobneje predpiše pogoje za izdajo in zavrnitev izdaje soglasja na podlagi tretjega in četrtega odstavka tega člena.«.

V 258. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena se za klirinško depotno družbo šteje tudi klirinško depotna družba države članice ali njena podružnica, ki je pridobila dovoljenje agencije in je upravičena opravljati storitve v zvezi z izračunom, izravnavo in zagotavljanjem izpolnitve obveznosti, nastalih na podlagi poslov, sklenjenih na organiziranem trgu na območju Republike Slovenije.«.

V 259. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Za klirinško depotno družbo iz tretjega odstavka 258. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe 14. poglavja tega zakona.«.

Četrti odstavek 287. člena se črta.

V drugem odstavku 308.a člena se črta drugi stavek.

V drugem odstavku 312. člena se za 2. točko doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. odloča o oprostitvi dolžnosti takojšnje javne objave informacij iz prvega odstavka 66. člena tega zakona;«
Dosedanja 3. in 4. točka postaneta 4. in 5. točka.

V drugem odstavku 325. člena se v 1. točki črta beseda »zavrže«.

V drugem odstavku 326. člena se črta beseda »posebna« pred besedo »pritožba«.
Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena zoper sklep, s katerim agencija odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, ni posebnega postopka sodnega varstva.
(5) Sklep iz četrtega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku proti odločbi, ki jo je agencija izdala, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z odredbo agencije ali proti odločbi, s katero agencija ugotovi, da so bile kršitve odpravljene.«.

V 333. členu se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. odločbi, s katero agencija potrdi prospekt (prvi odstavek 21. člena tega zakona),«.

V 334. členu se besedilo »poziva za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev (31. člen tega zakona)« nadomesti z besedilom »prospekta (26. člen tega zakona)«.

Za naslovom podpoglavja 19.6.3. se doda nov
348.a člen, ki se glasi:

(1) Če agencija pri opravljanju nadzora ugotovi kršitve zakonov in na njihovi podlagi izdanih predpisov, za katerih nadzor je pristojna, pa te kršitve ne zahtevajo izreka strožjega ukrepa, lahko agencija subjekt nadzora na ugotovljene kršitve le pisno opozori.
(2) Agencija pri presoji, ali gre za kršitev, za katero bi bilo smiselno izreči le opozorilo, upošteva zlasti okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena in stopnjo ogrožanja varstva vlagateljev, drugih udeležencev trga vrednostnih papirjev ali drugih kategorij, varovanih z zakoni in predpisi iz prejšnjega odstavka.
(3) Opozorilo mora poleg opozorila na ugotovljene kršitve obsegati opis ugotovljenih kršitev in poziv, naj se subjekt nadzora glede ugotovljenih kršitev izjavi.«.

V prvem odstavku 357. člena se doda drugi stavek, ki se glasi: »Agencija lahko predpiše podrobnejšo vsebino poročila iz prvega stavka.«.

V šestem odstavku 373. člena se v 2. točki črta besedilo »oziroma 3.«.

V prvem odstavku 374. člena se črta 2. točka, dosedanja 3. točka pa postane 2. točka.
V dosedanji 4. točki, ki postane 3. točka, se besedilo »dovoljenja« nadomesti z besedilom »odločbe o potrditvi prospekta«.

V prvem odstavku 381. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. borze o:
– uvrstitvi vrednostnega papirja na organizirani trg,
– izključitvi vrednostnega papirja z organiziranega trga, ter
– začasni zaustavitvi trgovanja z vrednostnim papirjem na organiziranem trgu.«.

Peti odstavek 384. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Ugovor proti odločbi, s katero borza začasno zaustavi trgovanje z vrednostnim papirjem na organiziranem trgu ter ugovor proti odločbi, s katero borza začasno ali trajno izključi vrednostni papir z organiziranega trga, ter ugovor proti odločbam klirinško depotne družbe iz 2. točke prvega odstavka 381. člena tega zakona, ne zadrži izvršitve.«.

V prvem odstavku 388. člena se 1. do 3. točka spremenijo tako, da se glasijo:
»1. če pred prvo prodajo vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe ne objavi prospekta, čeprav bi bilo to obvezno (17. člen);
2. če objavi prospekt zaradi prve prodaje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe, ne da bi pridobil odločbo agencije o potrditvi prospekta, čeprav bi bilo to obvezno (19. člen);
3. če je v prospektu, izvlečku prospekta ali dodatku k prospektu objavil neresnične, netočne oziroma nepopolne podatke (22., 22.a, 22.b, 22.h, 23. člen);«.
Za 8. točko, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, se dodajo nove 9. do 11. točka, ki se glasijo:
»9. če objavi neveljavni prospekt (22.c člen);
10. če ne objavi prospekta v predpisanem jeziku ali jezikih (22.i člen);
11. če objavi prospekt brez potrdila pristojnega organa druge države članice, čeprav bi bilo to potrdilo potrebno (tretji odstavek 49.a člena).«.

V prvem odstavku 389. člena se v 1. točki besedilo »sedem dni« nadomesti z besedilom »en dan«.
2. točka se črta.
V dosedanji 3. točki, ki postane 2. točka, se beseda »četrtem« nadomesti z besedo »sedmem«.
V dosedanji 4. točki, ki postane 3. točka, se beseda »četrtem« nadomesti z besedo »šestem«.
Dosedanje 5. do 7. točka postanejo 4. do 6. točka, dosedanja 8. točka pa se črta.

Za 389. členom se dodata nov 389.a in 389.b člen, ki se glasita:

(1) Z globo od 20.000.000 do 90.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
1. če pred nadaljnjo prodajo vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe ne objavi prospekta, čeprav bi bilo to obvezno (prvi odstavek 50. člena);
2. če objavi prospekt zaradi nadaljnje prodaje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe, ne da bi pridobila odločbo agencije o potrditvi prospekta, čeprav bi bilo to obvezno (drugi odstavek 50. člena);
3. če je v prospektu, izvlečku prospekta oziroma dodatku k prospektu objavila neresnične, netočne oziroma nepopolne podatke (22., 22.a, 22.b, 22.h, 23. člen);
4. če med javno ponudbo spremeni pogoje javne ponudbe v nasprotju s 27. členom tega zakona;
5. če organizira ali izvaja vpisovanje vrednostnih papirjev v nasprotju z 28. členom tega zakona;
6. če izvaja vpisovanje vrednostnih papirjev po izteku roka iz prvega ali drugega odstavka 33. člena tega zakona (tretji odstavek 33. člena);
7. če izda vrednostne papirje na podlagi javne ponudbe, čeprav javna prodaja ni bila uspešna (34. člen in tretji odstavek 39. člena);
8. če klirinško depotni družbi ne izda popolnega naloga za izdajo vrednostnih papirjev, ki so bili predmet javne ponudbe, v nematerializirani obliki, v 15 dneh, šteto od dneva, ko se izpolnijo pogoji za njihovo izdajo (drugi odstavek 41. člena);
9. če objavi neveljavni prospekt (22.c člen);
10. če ne objavi prospekta v predpisanem jeziku ali jezikih (22.i člen);
11. če objavi prospekt brez potrdila pristojnega organa druge države članice, čeprav bi bilo to potrdilo potrebno (tretji odstavek 49.a člena).
(2) Z globo od 600.000 do 3.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo od 200.000 do 900.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 20.000.000 do 90.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki zaprosi za sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu:
1. če pred sprejemom vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu ne objavi prospekta, čeprav bi bilo to obvezno (prvi odstavek 52. člena);
2. če objavi prospekt zaradi sprejetja vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, ne da bi pridobila dovoljenje agencije za organizirano trgovanje, čeprav bi bilo to obvezno (drugi odstavek 52. člena);
3. če je v prospektu, izvlečku prospekta oziroma dodatku k prospektu objavila neresnične, netočne oziroma nepopolne podatke (22., 22.a, 22.b, 22.h, 23. člen);
4. če objavi neveljavni prospekt (22.c člen);
5. če ne objavi prospekta v predpisanem jeziku ali jezikih (22.i člen);
6. če objavi prospekt brez potrdila pristojnega organa druge države članice, čeprav bi bilo to potrdilo potrebno (tretji odstavek 49.a člena).
(2) Z globo od 600.000 do 3.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo od 200.000 do 900.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«

V prvem odstavku 391. člena se črtata 1. in 10. točka. Dosedanje 2. do 9. točka postanejo 1. do 8. točka, dosedanja 11. točka pa postane 9. točka.
Dodajo se nov tretji do peti odstavek, ki se glasijo:
»(3) Z globo od 20.000.000 do 90.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba iz petega odstavka 8. člena tega zakona, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 600.000 do 3.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe iz tretjega odstavka tega člena, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo od 200.000 do 900.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba iz petega odstavka 8. člena tega zakona, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

V 392. členu se dodajo nov tretji do peti odstavek, ki se glasijo:
»(3) Z globo od 3.000.000 do 30.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba iz petega odstavka 8. člena tega zakona, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 100.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe iz tretjega odstavka tega člena, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo od 30.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba iz petega odstavka 8. člena tega zakona, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

V prvem odstavku 393. člena se v 1. točki besedilo »dovoljenja agencije« nadomesti z besedilom »odločbe agencije o potrditvi prospekta«, 3. točka pa se črta.
V dosedanji 4. točki, ki postane 3. točka, se v oklepaju beseda »drugi« nadomesti z besedo »prvi«.
V dosedanji 5. točki, ki postane 4. točka, se v oklepaju pred besedo »prvi« doda besedilo »prva točka 75. člena in«.
V dosedanji 6. točki, ki postane 5. točka, se črta besedilo »oziroma če v predpisanem roku ne obvesti agencije o tem, da je osebi prenehala funkcija člana uprave borzno posredniške družbe«.
Dosedanja 7. in 8. točka postaneta 6. in 7. točka.
V dosedanji 9. točki, ki postane 8. točka, se besedilo »če opravlja posamezne storitve oziroma dejavnosti, čeprav nima minimalnega kapitala, potrebnega za opravljanje teh storitev oziroma dejavnosti« nadomesti z besedilom »če višina kapitala borzno posredniške družbe ne ustreza zahtevam iz 117. člena tega zakona«.
Dosedanja 10. do 14. točka postanejo 9. do 13. točka.
V dosedanji 15. točki, ki postane 14. točka, se besedilo »za svoj račun ali za račun zaposlenega pri borzno posredniški družbi« nadomesti z besedilom »za svoj račun, za račun osebe, ki je povezana z borzno posredniško družbo, za račun zaposlenega pri borzno posredniški družbi ali za račun osebe, ki je povezana z zaposlenim pri borzno posredniški družbi.«.
Dosedanje 16. do 23. točka postanejo 15. do 22. točka.
V dosedanji 24. točki, ki postane 23. točka, se besedilo », katerih namen je pri drugih udeležencih na trgu finančnih instrumentov ustvariti napačno predstavo – tržna manipulacija« nadomesti z besedilom »oziroma aktivnosti, s katerimi se ustvari oziroma bi se lahko ustvarila napačna oziroma zavajajoča predstava pri drugih udeležencih na trgu finančnih instrumentov o katerem koli dejstvu oziroma okoliščinah, naštetih v točkah od 1 do 3 prvega odstavka 248. člena tega zakona«.
Dosedanje 25. do 32. točka postanejo 24. do 31. točka.

V prvem odstavku 395. člena se v 1. točki besedilo »druge finančne storitve« nadomesti z besedilom »storitve v zvezi z organiziranjem trgovanja z drugimi finančnimi instrumenti«, v oklepaju pa se besedilo 2. točke »drugi odstavek 222. člena« nadomesti z besedilom »prvi odstavek 223. člena«.
V 4. točki prvega odstavka se za črko »k« doda besedilo »statutu ali«, besedilo v oklepaju »prvi odstavek 227. člena« pa se nadomesti z besedilom »227. člen«.

V prvem odstavku 398. člena se v 6. točki črta besedilo »borze oziroma« in besedilo v oklepaju »220. člen in«, v 9. točki se v oklepaju beseda »peti« nadomesti z besedo »četrti«, za 12. točko pa se doda nova 13. točka, ki se glasi:
»13. če kot dobro poučeni investitor ne poroča o poslih s tržnimi vrednostnimi papirji (tretji odstavek 250.a člena).«.
V tretjem odstavku se v 6. točki črta besedilo »borze oziroma« in besedilo v oklepaju »220. člen in«, v 9. točki se v oklepaju beseda »peti« nadomesti z besedo »četrti«. Črta se 10. točka, 11. in 12. točka postaneta 10. in 11. točka, doda pa se nova 12. točka, ki se glasi:
»12. če kot dobro poučeni investitor ne poroča o poslih s tržnimi vrednostnimi papirji (tretji odstavek 250.a člena).«.
V četrtem odstavku se besedilo v oklepaju »prvi odstavek 192. člena« nadomesti z besedilom »192. člen«.
Dodajo se novi šesti do deseti odstavek, ki se glasijo:
»(6) Z globo od 3.000.000 do 10.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek iz petega odstavka 18. člena tega zakona.
(7) Z globo 100.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz šestega odstavka tega člena.
(8) Z globo 30.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz šestega odstavka tega člena.
(9) Z globo od 3.000.000 do 10.000.000 tolarjev se kaznuje izdajatelj:
1. če na zahtevo agencije ne razkrije vseh informacij, ki bi lahko vplivale na oceno vrednostnih papirjev sprejetih v trgovanje na organiziranem trgu, tako da se zavaruje investitorje ali nemoteno trgovanje na trgu (1. točka drugega odstavka 57.a člena);
2. če na zahtevo agencije ne omogoči vsem investitorjem enakovredne informacije in ne obravnava enako vseh imetnikov vrednostnih papirjev, ki so v enakem položaju (2. točka drugega odstavka 57.a člena).
(10) Z globo od 100.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izdajatelja, ki stori prekršek iz devetega odstavka tega člena.«.

(1) Tuji izdajatelji, katerih vrednostni papirji so bili že sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu, lahko za svoj pristojni nadzorni organ po 3. točki prvega odstavka 37. člena zakona izberejo agencijo in jo, če jo izberejo, o izbiri tudi obvestijo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Javne ponudbe, za katere je agencija že izdala dovoljenje, pa se še niso zaključile, se zaključijo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona. Borza vrednostne papirje, za katere je bilo dovoljenje za organizirano trgovanje izdano po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, uvrsti v prosti oziroma borzni trg po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

(1) Agencija mora podzakonske akte, izdane na podlagi zakona, uskladiti z določbami tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
(2) Agencija mora sprejeti podzakonske akte, ki jih zahteva ta zakon, v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
(3) Borza mora splošne akte uskladiti z določbami tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
(4) Borza mora sprejeti splošne akte, ki jih zahteva ta zakon, v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
(5) Kolikor je uskladitev ali sprejem splošnih aktov borze odvisna od uskladitve ali izdaje podzakonskih aktov agencije, jih mora borza uskladiti ali sprejeti v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati četrti odstavek 10. člena Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 47/97 in 56/99).

Z dnem uveljavitve tega zakona se določbe ZISDU-1, ki se nanašajo na sestavo, potrditev in razširjanje prospekta, ki se objavi ob javni ponudbi vrednostnih papirjev ali sprejetju vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, za investicijske družbe uporabljajo le, če niso v nasprotju s tem zakonom.

Z dnem uveljavitve tega zakona se v Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 86/04) drugi odstavek 90. člena črta.

Borzno posredniška družba, ki na dan uveljavitve tega zakona že opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, mora najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejeti splošni akt iz sedmega odstavka 10.b člena zakona.

Dokumente navedene v 104.a in 107.a členu zakona morajo podružnice borzno posredniških družb prvič objaviti za poslovno leto, ki se začne šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.

Določbe 104.a člena, 107.a člena, prvega odstavka 193. člena, 220. člena, 220.a člena, 250.a člena in 257. člena zakona se začnejo uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.