Številka: U-I-51/06-5
Datum: 2. 3. 2006
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Energetski servis E.S., d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa Janez Tekavc, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 2. marca 2006
s k l e n i l o:
1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 187. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 in 20/06) se zavrže.
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 188. člena zakona iz prejšnje točke izreka se sprejme.
3. Izvrševanje drugega odstavka 188. člena Zakona iz 1. točke izreka se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži v delu, ki določa, da je veljavna pogodba za izvajanje gospodarske javne službe iz 7. točke prvega odstavka 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 15/96) le pogodba, sklenjena v skladu s 36. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93).
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Pobudnica izpodbija avtentično razlago drugega odstavka 187. člena in drugega odstavka 188. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1), ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 17/06. Meni, da avtentična razlaga drugega odstavka 187. člena in drugega odstavka 188. člena ZVO-1 posega v načela pravne države, v načelo sorazmernosti (2. člen Ustave), v načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), v načelo zaupanja v pravo (155. člen Ustave) in da posega v pridobljene pravice. S sprejemom avtentične razlage ZVO-1 naj bi bili kršeni tudi 89., 107. in 154. člen Ustave. Pobudnica navaja, da izvaja dimnikarsko dejavnost v različnih občinah na različnih pravnih podlagah. Zato naj bi v nekaterih dimnikarskih območjih pridobila pravico do prve pridobitve koncesije brez javnega razpisa na podlagi drugega odstavka 187. člena ZVO-1 in v nekaterih dimnikarskih območjih na podlagi drugega odstavka 188. člena ZVO-1. S tem utemeljuje pravni interes. Pobudnica tudi predlaga začasno zadržanje izvrševanja avtentične razlage v izpodbijanem delu. Predlog utemeljuje z navedbami, da izvršitev odločitve Ustavnega sodišča po sklenitvi morebitne koncesijske pogodbe z drugo osebo ne bi bila več mogoča. Koncesijske pogodbe, ki bi jo Vlada sklenila s tretjo osebo, naj ne bi bilo več mogoče razveljaviti, zato pobudnica ne glede na odločitev Ustavnega sodišča ne bi več mogla pridobiti koncesije.
B. – I.
2. Na podlagi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo da pisno pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, v pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja (tako npr. v odločbi št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76).
3. Pobudnica izpodbija avtentično razlago drugega odstavka 187. člena ZVO-1, ki določa, da je veljavna koncesijska pogodba, na podlagi katere se lahko dosedanjemu izvajalcu gospodarske javne službe (v nadaljevanju dimnikarska služba) iz 7. točke prvega odstavka 26. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO) podeli prva koncesija za izvajanje dimnikarske službe brez javnega razpisa, le tista koncesijska pogodba, ki je bila ne glede na njeno poimenovanje sklenjena v skladu s 36. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju ZGJS). To pomeni, da je bila sklenjena na podlagi predhodno opravljenega javnega razpisa ali na podlagi določbe v odloku občine o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, s katero je bilo določeno, da se koncesija za dimnikarsko službo podeli brez javnega razpisa.
4. Gospodarske javne službe se lahko izvajajo v oblikah, ki so določene v ZGJS. Med drugim se gospodarska javna služba lahko izvaja v obliki koncesionirane gospodarske javne službe. Drugi odstavek 187. člena ZVO-1 ureja prehod dimnikarske službe iz občinske gospodarske javne službe v državno gospodarsko službo, ki se je do sedaj izvajala v obliki koncesionirane javne službe. Pridobitev koncesije v skladu z ZGJS je možna samo na dva načina, in sicer: po predhodno izvedenem postopku javnega razpisa v skladu s 36. členom ZGJS in z neposrednim prenosom v opravljanje na podlagi občinskega odloka (35. člen ZGJS). Veljavna koncesijska pogodba iz drugega odstavka 187. člena ZVO-1 je torej lahko samo tista pogodba, ki je bila sklenjena po predhodno izvedenem javnem razpisu ali na podlagi določbe v odloku občine, s katero je bilo določeno, da se koncesija za dimnikarsko službo podeli brez javnega razpisa (z neposrednim prenosom). Iz navedenega izhaja, da se tudi z morebitno ugotovitvijo neustavnosti avtentične razlage drugega odstavka 187. člena ZVO-1 položaj pobudnice ne bi izboljšal. Zato je Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti drugega odstavka 187. člena ZVO-1 zavrglo (1. točka izreka).
B. – II.
5. Pobudnica izvaja na območju Mestne občine Ljubljana dimnikarsko službo na podlagi odločbe Mestne občine Ljubljana. Zato je Ustavno sodišče štelo, da pobudnica izkazuje pravni interes za oceno ustavnosti drugega odstavka 188. člena ZVO-1, ki ureja prehod dimnikarske službe iz občinske gospodarske javne službe v državno gospodarsko službo, ki se izvaja na način, ki ni predviden z zakonom. Ustavno sodišče je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 188. člena ZVO-1 sprejelo
(2. točka izreka). V nadaljevanju postopka bo ocenilo skladnost izpodbijane določbe z Ustavo.
6. Ustavno sodišče lahko na podlagi 39. člena ZUstS do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih določb zakona, če bi zaradi njihovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebitnega protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe začasno ne bi izvrševale.
7. Tako je Ustavno sodišče v obravnavanem primeru tehtalo na eni strani škodljive posledice, ki bi nastale pobudnici, če bi Vlada na podlagi izpodbijane določbe drugega odstavka 188. člena ZVO-1 zavrnila vlogo pobudnice o zainteresiranosti izvajanja dimnikarske službe in podelila koncesijo drugemu pobudniku, na drugi strani pa škodljive posledice, ki bi lahko nastale zaradi zadržanja izpodbijane določbe, ki določa pogoje za pridobitev prve koncesije za izvajanje dimnikarske službe brez javnega razpisa. Ugotovilo je, da škodljivih posledic, ki bi nastale pobudnici z zavrnitvijo vloge o zainteresiranosti, kljub morebitni razveljavitvi izpodbijane določbe ne bi bilo mogoče odpraviti. Začasno zadržanje izvrševanje drugega odstavka 188. člena ZVO-1 pa ne povzroča škodljivih posledic, saj je v skladu s prvim odstavkom 188. člena ZVO-1 gospodarska javna služba do sklenitve koncesijske pogodbe zagotovljena na enak način kot do sedaj. Ustavno sodišče je zato zadržalo drugi odstavek 188. člena ZVO-1 v delu, ki določa, da je veljavna pogodba za izvajanje dimnikarske službe iz drugega odstavka 180. člena ZVO-1 le pogodba, sklenjena v skladu s 36. členom ZGJS (3. točka izreka). Takšno zadržanje pomeni, da mora pristojni organ v odprtih postopkih podelitve koncesije na podlagi drugega odstavka 188. člena ZVO-1 ravnati po desetem odstavku 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 – v nadaljevanju ZUP).(*1) Pristojni organ mora do dokončne odločitve Ustavnega sodišča prekiniti postopek in o tem v roku 15 dni pisno obvestiti stranke, ki uveljavljajo svoje pravice.
C.
8. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena, tretjega odstavka 26. člena in 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki
dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
Predsednik
dr. Janez Čebulj l.r.
(*1) Deseti odstavek 82. člena ZUP določa: »Če je zadržano izvrševanje predpisa s strani pristojnega organa, mora organ v roku 15 dni o tem pisno obvestiti stranke, ki uveljavljajo svoje pravice ali se jim nalagajo obveznosti.«