Na podlagi četrtega odstavka 22. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo) in 10. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05, 103/05 in 12/06) izdaja minister za kulturo

Ta pravilnik določa merila za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev iz naslova izvajanja javne službe oziroma programa dela v javnem interesu na področju kulture (v nadaljnjem besedilu: javna služba).

(1) Višino dela plače za delovno uspešnost direktorja določi organ, pristojen za imenovanje direktorja, na podlagi meril iz tega pravilnika.
(2) Če organ iz prejšnjega odstavka ni hkrati pretežni javni financer javno pravne osebe, ki imenuje direktorja, mora pri določitvi višine dela plače za delovno uspešnost iz prejšnjega odstavka pridobiti soglasje pretežnega javnega financerja.

(1) Višino dela plače za delovno uspešnost direktorja se določi na podlagi naslednjih meril:
– izpolnitev letnega programa dela osebe javnega prava po obsegu, strukturi in kakovosti, določeni za izvajanje javne službe,
– izpolnitev letnega finančnega načrta v obsegu, ki je v letnem programu dela določen za izvajanje javne službe,
– izpolnitev infrastrukturnih razvojnih programov,
– izpolnitev finančnega načrta pridobivanja javnih sredstev iz skladov Evropske skupnosti.
(2) Direktorju pripada del plače za delovno uspešnost, če izpolni vsaj dve merili iz prejšnjega odstavka v skladu z določbami 4. do 7. člena tega pravilnika. Če to nista prvo ali drugo merilo, morata ti biti realizirani v načrtovanem obsegu.

(1) Izpolnitev letnega programa dela osebe javnega prava po obsegu, strukturi in kakovosti se ovrednoti z upoštevanjem naslednjih podrobnejših meril za posamezna področja, kakor sledi:
1. področje uprizoritvenih in glasbenih umetnosti:
– število predstav oziroma koncertov,
– število premier,
– število gostovanj po Sloveniji,
– število gostovanj v tujini,
– število obiskovalcev, ki so plačali vstopnice, in drugih obiskovalcev,
– strokovna in javna odmevnost dejavnosti,
– uspešnost pri izvedbi drugih (so)organiziranih programiranih dejavnostih,
– stopnja izkoristka sklada delovnega časa zaposlenih;
2. področje muzejske dejavnosti:
– število inventariziranih predmetov,
– število realiziranih skupnih projektov in projektov v sodelovanju z drugimi institucijami,
– število obiskovalcev, ki so plačali vstopnice, in drugih obiskovalcev,
– število razstav in drugih oblik pedagoško-andragoške dejavnosti,
– strokovna in javna odmevnost dejavnosti,
– stopnja izkoriščenosti sklada delovnega časa zaposlenih;
3. področje galerijske dejavnosti:
– število razstav in drugih prireditev,
– izpopolnitev zbirk,
– število obiskovalcev, ki so plačali vstopnice, in drugih obiskovalcev,
– število dogodkov na področju izobraževalne in raziskovalne dejavnosti,
– strokovna in javna odmevnost dejavnosti,
– stopnja izkoriščenosti sklada delovnega časa zaposlenih;
4. področje arhivske dejavnosti:
– količina prevzetega arhivskega gradiva,
– število uporabnikov arhivskega gradiva,
– izvedeno vrednotenje dokumentarnega gradiva in izvajanje strokovnega nadzora pri ustvarjalcih,
– izvedena strokovna obdelava arhivskega gradiva in število novih pripomočkov za uporabo,
– izboljšanje materialnega varstva arhivskega gradiva,
– število dogodkov na področju kulturne, vzgojne, izobraževalne in raziskovalne dejavnosti;
– stopnja izkoriščenosti sklada delovnega časa zaposlenih;
5. področje knjižnične dejavnosti:
– doseženi letni dotok gradiva,
– število uporabnikov knjižnice –obisk,
– število izposojenega gradiva,
– doseženi obseg arhiva digitaliziranih dokumentov v bitih,
– število dogodkov bralne kulture, usposabljanja uporabnikov, promocije in drugih,
– stopnja izkoriščenosti sklada delovnega časa zaposlenih;
6. področje varovanja kulturnih spomenikov:
– število izdelanih konservatorsko restavratorskih programov in projektov,
– število izdelanih strokovnih osnov za varovanje spomenikov in dediščine v prostoru,
– število in skupna vrednost opravljenih restavratorskih posegov,
– število potrjenih uspešnih varstveno-razvojnih dogovorov z lastniki spomenikov;
7. področje dela kulturnih domov in centrov:
– število prireditev,
– raznovrstnost prireditev,
– število obiskovalcev, ki so plačali vstopnice, in drugih obiskovalcev,
– stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, vključno s skladom delovnega časa zaposlenih, za kulturne in druge osnovne programe,
– strokovna in javna odmevnost dejavnosti;
8. področje dela javnih zavodov Arboretum in Kobilarna Lipica:
– število obiskovalcev, ki so plačali vstopnice, in drugih obiskovalcev,
– število konj oziroma število inventarnih enot, nadomeščanje enot in dodatno zasajanje,
– število dogodkov v okviru druge kulturne in turistične ponudbe doma in na gostovanjih,
– stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, vključno s skladom delovnega časa zaposlenih,
– strokovna in javna odmevnost dejavnosti.
(2) Pri vseh merilih se odstopanja merijo glede na postavke v letnem programu dela osebe javnega prava, razen pri merilu število obiskovalcev, kjer se odstopanja merijo glede na povprečje predhodnih treh let.
(3) Vrednotenje merila letnega programa dela po obsegu, strukturi in kakovosti iz tega člena se izvede z določitvijo odstotnih točk, in sicer:

– realizacija presežna za več kot 14%          60%,
– realizacija presežna za več kot 10% do 14%   45%,
– realizacija presežna za več kot 6% do 10%    30%,
– realizacija presežna za več kot 2% do 6%     15%,
– realizacija presežna do 2%                   10%.

(4) Izračun odstotnih točk se opravi z upoštevanjem povprečja preseganja za vse kvantitativno določljive kriterije za vsako posamično dejavnost iz prvega odstavka tega člena, pri čemer smejo kriteriji kakovosti (priznanja, kritike in odmevi javnosti) dosegati največ petino skupnega števila odstotnih točk. Skupno število odstotnih točk ne sme presegati 60%.

    Izpolnitev letnega finančnega načrta v obsegu javnih sredstev za
izvajanje javne službe se ovrednoti, kakor sledi:
– odhodki javnih sredstev so zmanjšani
   za več kot 2%                               30%,
– odhodki javnih sredstev so zmanjšani
   za več kot 1% do 2%                         20%,
– odhodki javnih sredstev so zmanjšani do 1%   10%.

(1) Pri vrednotenju razvojnih programov se upošteva uspešna izvedba investicij in večjega obsega investicijskega vzdrževanja, kakor sledi:
– v vrednosti do 15 milijonov SIT v planiranem finančnem, časovnem in kakovostnem okviru – do 3%,
– v vrednosti nad 15 do 50 milijonov SIT – do 6%,
– v vrednosti nad 50 milijonov SIT – do 10%.
(2) V primeru ugodnejše finančne izvedbe od načrtovane vsaj za 3% ali časovne izvedbe vsaj za 5% se doseženim vrednostim iz prejšnjega odstavka pripiše še po dve odstotni točki, v primeru ugodnejše finančne izvedbe za vsaj 5% ali časovne izvedbe vsaj za 10% pa se pripiše še po nadaljnji dve odstotni točki.

Pridobitev in uporaba sredstev iz razvojnih skladov Evropske skupnosti v ocenjevanem poslovnem letu se vrednoti, kakor sledi:
– do 50.000 evrov – 3%,
– prek 50.000 do 100.000 evrov – 6%,
– nad 100.000 evrov – 10%.

Pri vrednotenju izvedbe letnega programa dela Filmskega studia – Viba film in Filmskega sklada Republike Slovenije ter Sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti se pri presoji realizacije letnih ciljev in programov dela določbe o merilih iz 4. člena tega pravilnika upošteva smiselno.

(1) Dosežene odstotne točke iz 4., 5., 6. in 7. člena tega pravilnika se seštevajo.
(2) Če skupno število doseženih odstotnih točk preseže 100%, se pri izračunu dela plače za delovno uspešnost upošteva 100%.
(3) Višina dela plače za delovno uspešnost se izračuna tako, da se dobljeno število odstotnih točk pomnoži z višino dveh osnovnih mesečnih plač direktorja.

Če direktor nastopi mandat med poslovnim letom, mu delovna uspešnost pripada sorazmerno s trajanjem mandata v tem poslovnem letu.

Če oseba javnega prava posluje z izgubo ali ji Računsko sodišče Republike Slovenije za ocenjevano poslovno leto izreče negativno mnenje ali v roku ne odpravi pomanjkljivosti, ki jih ugotovi pristojni nadzorni organ ali Računsko sodišče Republike Slovenije, ali ne predloži poročila o delu v roku, ki je določen s predpisi, direktorju ne pripada del plače iz naslova delovne uspešnosti za izvajanje javne službe.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Odredba o merilih za ugotavljanje uspešnosti direktorjev javnih zavodov na področju kulture (Uradni list RS, št. 57/94).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.