Na podlagi prvega odstavka 177. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list Republike Slovenije, št. 97/05 – uradno prečiščeno besedilo in 108/05) izdaja minister za notranje zadeve

(1) S tem pravilnikom se natančneje predpisujejo pogoji in način opravljanja vozniškega izpita za voznika motornih vozil (v nadaljnjem besedilu: izpit), delo izpitnih komisij, strokovno izobraževanje članov izpitnih komisij, evidence, ki jih vodijo izpitni centri in program, po katerem kandidat za člana izpitne komisije ali član izpitne komisije opravlja preizkus usposobljenosti za ocenjevanje kandidatov za voznike motornih vozil na izpitih.
(2) Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za osebe, ki jim je bila izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in opravljajo izpit zaradi ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja.
(3) Ta pravilnik določa tudi postopke vozniškega izpita v skladu z Direktivo Sveta z dne 29. julija 1991 o vozniških dovoljenjih (91/439/EGS) (UL L št. 237 z dne 24. 8. 1991, str. 1), Direktivo Sveta 97/26/ES z dne 2. junija 1997 o spremembi Direktive 91/439/EGS o vozniških dovoljenjih (UL L št. 150 z dne 7. 6. 1997, str. 41) in Direktivo Komisije 2000/56/ES z dne 14. septembra 2000 o spremembi Direktive Sveta 91/439/EGS o vozniških dovoljenjih (UL L št. 237 z dne 21. 9. 2000, str. 45).

Kandidati za voznike motornih vozil (v nadaljnjem besedilu: kandidat) se priglasijo k izpitu in na posebni praktični del izpita za vožnjo vozil kategorije A s priglasnico, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim (priloga št. 1).

(1) Priglasnici mora kandidat priložiti:
– zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti za voznika motornih vozil tiste oziroma tistih kategorij za katere opravlja vozniški izpit (ki ne sme biti starejše od 24 mesecev);
– dokazilo o vplačanem znesku za stroške izpita;
– evidenčni karton vožnje, iz katerega mora biti razvidno, da se je kandidat usposobil v skladu s predpisanim programom usposabljanja;
– potrdilo o opravljenem izpitu iz prve pomoči (razen za kategoriji H in F) oziroma o oprostitvi izpita iz prve pomoči, če nima vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije A, B, B + E, C, C + E, D ali D + E oziroma podkategorij A1, D1 ali D1 + E;
(2) Kandidat, ki se priglasi na posebni praktični del izpita za vožnjo vozil kategorije A mora priglasnici priložiti listine iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka.
(3) Kandidatu, ki priglasnici priloži listine iz prejšnjih dveh odstavkov, se potrdi priglasnica, če izpolnjuje tudi druge pogoje za opravljanje izpita, določene v 172. členu Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljnjem besedilu: ZVCP), kar ugotovi uradna oseba izpitnega centra oziroma upravne enote iz uradnih evidenc.
(4) Listine iz prvega odstavka tega člena, razen listin iz druge alinee, se po ugotovitvi o izpolnjevanju pogojev za opravljanje izpita, vrnejo kandidatu.

(1) Na podlagi potrjene priglasnice izpitna komisija omogoči kandidatu opravljanje izpita.
(2) Izpitna komisija mora omogočiti kandidatu opravljanje izpita najkasneje v tridesetih dneh po potrditvi priglasnice.

(1) Pred začetkom opravljanja izpita, oziroma posebnega praktičnega dela vozniškega izpita za vožnjo vozil kategorije A, mora kandidat izkazati izpitni komisiji svojo istovetnost z veljavno javno listino, ki jo je izdal državni organ, opremljeno s fotografijo, oziroma z veljavno tujo potno listino.
(2) Pred začetkom praktičnega dela izpita mora kandidat z veljavnim zdravniškim spričevalom dokazati, da je telesno in duševno zmožen za voznika motornih vozil tiste kategorije za katero opravlja izpit oziroma za kategorijo A, če opravlja posebni praktični del izpita za vožnjo vozil kategorije A.
(3) Pred začetkom praktičnega dela izpita mora kandidat predložiti evidenčni karton vožnje, s katerim dokaže, da je opravil predpisani program usposabljanja za voznike motornih vozil tiste kategorije, za katero opravlja izpit oziroma za kategorijo A, če opravlja posebni praktični del izpita za vožnjo vozil kategorije A.

(1) Izpit je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela, posebni praktični del vozniškega izpita za vožnjo vozil kategorije A pa samo iz praktičnega dela.
(2) Teoretični in praktični del izpita se izvajata po programu in kriterijih ocenjevanja, ki so sestavni del tega pravilnika in so objavljeni skupaj z njim (priloga št. 7).

(1) Teoretični del izpita obsega preizkus znanja po teoretičnem delu programa usposabljanja kandidatov, predpisanem v 1. točki prvega odstavka 161. člena ZVCP.
(2) Uspeh kandidata na teoretičnem delu izpita oceni izpitna komisija z oceno: "je opravil" ali "ni opravil".
(3) Če kandidat ni opravil teoretičnega dela izpita, se šteje, da ni opravil celotnega izpita.
(4) Če uporablja kandidat pri izpitu nedovoljene pripomočke, ga izpitna komisija odstrani z izpita. V takem primeru se šteje, da ni opravil izpita.
(5) Kandidat, ki ni opravil teoretičnega dela izpita, sme ponovno opravljati izpit po poteku petih dni od zadnjega opravljanja teoretičnega dela izpita.
(6 Na teoretičnem delu izpita ocenjujeta kandidate najmanj dva člana izpitne komisije.
(7) Oceno uspeha na teoretičnem delu vozniškega izpita naznani izpitna komisija kandidatu ustno, na njegovo zahtevo pa potrdi uspešno opravljen teoretični del izpita v evidenčni karton vožnje.

Kandidat, ki je opravil teoretični del izpita, sme največ štirikrat opravljati praktični del izpita, v roku, ki ne sme biti daljši od dvanajstih mesecev od dne, ko je opravil teoretični del izpita.

(1) Teste za teoretični del izpita zagotavlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(2) Testi morajo biti sestavljeni iz vsebin, ki so določene v točki 2.2. priloge št. 7 tega pravilnika.

(1) Praktični del izpita sme opravljati kandidat, ki ima veljaven teoretični del izpita. Teoretični del izpita ni pogoj za opravljanje posebnega praktičnega dela izpita za vožnjo vozil kategorije A.
(2) Praktični del izpita opravlja kandidat na vozilu tiste kategorije, za katero se je priglasil k opravljanju izpita.
(3) Na praktičnem delu izpita in na posebnem praktičnem delu vozniškega izpita za vožnjo vozil kategorije A, izpitna komisija preverja kandidatovo spretnost in obnašanje pri vožnji vozila v prometu po praktičnem delu programa usposabljanja kandidatov, predpisanem v 2. točki prvega odstavka 161. člena ZVCP. Praktični del izpita je sestavljen iz treh delov:
– prvi del obsega pripravo na vožnjo in ugotavljanje tehničnega stanja vozila;
– drugi del zajema preizkus spretnosti pri vožnji z vozilom, ki poteka na poligonu ali na drugi neprometni površini;
– tretji del zajema preizkus obnašanja pri vožnji vozila v cestnem prometu v naseljih in izven njih, kjer je to mogoče pa tudi na cestah, rezerviranih za motorna vozila in avtocestah.
(4) Izpitna komisija sme preveriti usposobljenost kandidatov za vožnjo vozila v različnih vremenskih razmerah in tudi v nočnem času.
(5) Izpitna komisija oceni kandidata na praktičnem delu izpita z oceno: "je opravil" ali "ni opravil" in jo naznani kandidatu za voznika ustno.
(6) Če je bil kandidat na praktičnem delu izpita neuspešen, sme ponovno opravljati praktični del izpita po poteku petih dni, od zadnjega opravljanja praktičnega dela izpita.

(1) Kandidata, ki opravlja praktični del izpita ali opravlja posebni praktični del vozniškega izpita za vožnjo vozil kategorije A, ocenjuje najmanj en član izpitne komisije, ki ga določi predsednik izpitne komisije. Kandidata za kategorijo D ali D + E ali za podkategorijo D1 ali D1 + E ocenjujeta najmanj dva člana izpitne komisije.
(2) Na praktičnem delu izpita iz podkategorije A1, iz kategorije A <= 25 kW <= 0,16 kw/kg, iz kategorije A, na posebnem praktičnem delu izpita za vožnjo vozil kategorije A, iz kategorije H in iz kategorije F, spremlja član izpitne komisije kandidata v drugem vozilu, ki ga zagotovi avto šola, v kateri se je kandidat usposobil. Član izpitne komisije sme vodenje kandidata na izpitu prepustiti neposredno učitelju vožnje, ki ga spremlja na izpitu. Vodenje učitelj vožnje opravi po predhodnem napotku člana izpitne komisije preko prostoročne zveze za dvosmerno komunikacijo. Napravo za prostoročno zvezo za dvosmerno komunikacijo zagotovi avto šola, v kateri se je kandidat usposobil.
(3) Praktičnem delu izpita smejo prisostvovati, ob upoštevanju določbe prvega odstavka 102. člena ZVCP:
– kandidat, ki opravlja praktični del izpita;
– učitelj vožnje, ki spremlja kandidata na praktičnem delu izpita;
– člani izpitne komisije, ki ocenjujejo kandidata na praktičnem delu izpita;
– člani izpitnih komisij, ki se dodatno strokovno izpopolnjujejo;
– uradne osebe ministrstva za notranje zadeve, pooblaščene za nadzor nad delom izpitnih komisij;
– osebe, ki se usposabljajo za člana izpitne komisije.

(1) Za varnost na praktičnem delu izpita skrbi učitelj vožnje, ki spremlja kandidata za voznika motornih vozil na izpitu.
(2) Učitelj vožnje mora takoj, ko zazna nevarnost in lahko predvidi, da nevarnosti kandidat iz kakršnihkoli razlogov ni opazil, ni zaznal ali je ni videl, ukrepati in pravočasno preprečiti nevarno prometno situacijo.

(1) Praktični del izpita se opravlja z vozilom avto šole, v kateri se je kandidat usposobil za izpit.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se praktični del izpita sme opravljati z vozilom, ki ni vozilo avto šole, če kandidat za voznika motornih vozil opravlja vozniški izpit za vožnjo vozil kategorije A, B + E, F ali H, ali če opravlja vozniški izpit z vozilom, prilagojenim telesnim zmožnostim osebe, ki zaradi telesnih zmožnosti za vožnjo motornih vozil sme voziti v cestnem prometu le tem zmožnostim prilagojeno vozilo ali če opravlja vozniški izpit z vozilom z avtomatskim menjalnikom. Vozilo mora v teh primerih zagotoviti kandidat za voznika motornih vozil sam, vozilo pa mora izpolnjevati pogoje iz 14. in 15. člena tega pravilnika.
(3) Če se praktični del vozniškega izpita opravlja na cesti, kjer se plačuje uporaba ceste, te stroške krije avto šola.

Praktični del izpita se sme opravljati le z vozili, ki so tehnično brezhibna. Če član izpitne komisije sumi, da vozilo ni tehnično brezhibno, mora preveriti tehnično brezhibnost vozila. Kandidat oziroma učitelj vožnje mu morata na njegovo zahtevo omogočiti, da preveri tehnično brezhibnost in mu predložiti dokumente, iz katerih je razvidno, da so izpolnjeni pogoji za udeležbo vozila v prometu. Če član izpitne komisije ugotovi nasprotno, z izpitom ne prične ali izpit prekine za toliko časa, dokler niso odpravljene vse pomanjkljivosti. V primeru, da zaradi pomanjkljivosti izpita ni mogoče izvesti oziroma zaključiti, se glede stroškov izpita šteje kot da je kandidat izpit opravljal.

Praktični del izpita kandidati opravljajo z vozilom, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. Za podkategorijo A1:
z motornim kolesom brez stranske prikolice, z delovno prostornino motorja najmanj 75 ccm ter ne več kot 125 ccm in največjo močjo motorja do 11 kW.
2. Za kategorijo A:
– z motornim kolesom brez stranske prikolice, z delovno prostornino motorja večjo od 125 ccm in močjo motorja večjo od 11 kW ter ne več kot 25 kW, pri katerem razmerje moč motorja/masa vozila ne presega 0,16 kW/kg (≤ 25 kW in ≤ 0,16 kW/kg) in mora doseči hitrost najmanj 100 km/h – za usposabljanje kandidatov kategorije A z omejitvijo 25 kW ter
– z motornim kolesom brez stranske prikolice z močjo motorja najmanj 35 kW – za usposabljanje kandidatov kategorije A brez omejitve.
3. Za kategorijo B:
z motornim vozilom, ki spada v to kategorijo, z močjo motorja najmanj 40 kW, ki doseže hitrost najmanj 100 km/h, z najmanj štirimi vrati in petimi sedeži.
4. Za kategorijo C:
z motornim vozilom, ki spada v to kategorijo, z največjo dovoljeno maso najmanj 12.000 kg, dolžine najmanj 8 m in širine najmanj 2,40 m. Motorno vozilo mora biti opremljeno s sistemom proti blokiranju koles, z menjalnikom, ki ima najmanj osem prestavnih razmerij za vožnjo naprej ter z ustrezno nadzorno napravo za kontrolo dela voznika in gibanja vozila v cestnem prometu (tahograf). Tovorni del mora biti sestavljen iz zaprtega dela (ponjava ali stalna nadgradnja), ki je najmanj tako širok in visok kot kabina. Skupna masa vozila mora biti najmanj 10.000 kg, vozilo pa mora doseči hitrost najmanj 80 km/h.
5. Za podkategorijo D1:
z motornim vozilom, ki spada v to kategorijo (razen vozil, ki so po obliki ali namenu karoserije definirana kot mestni, specialni, bivalni ali gasilski avtobus), z največjo dovoljeno maso najmanj 4000 kg, ki lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h in meri v dolžino najmanj 5 m. Motorno vozilo mora biti opremljeno s sistemom proti blokiranju koles in z ustrezno nadzorno napravo za kontrolo dela voznika in gibanja vozila v cestnem prometu (tahograf).
6. Za kategorijo D:
z motornim vozilom, ki spada v to kategorijo (razen vozil, ki so po obliki ali namenu karoserije definirana kot mestni, zgibni mestni, specialni, bivalni ali gasilski avtobus). Vozilo mora biti dolgo najmanj 11 m, široko najmanj 2,4 m in mora doseči hitrost najmanj 80 km/h. Vozilo mora biti opremljeno z ustrezno nadzorno napravo za kontrolo dela voznika in gibanja vozila v cestnem prometu (tahograf) ter s sistemom proti blokiranju koles.
7. Za kategorijo B + E:
s skupino vozil, ki je sestavljena iz ustreznega vlečnega vozila kategorije B, z najmanj štirimi vrati in petimi sedeži, ki mu je dodano priklopno vozilo, katerega največja dovoljena masa presega maso vlečnega vozila. Če največja dovoljena masa priklopnega vozila ne presega mase vlečnega vozila, mora največja dovoljena masa skupine vozil presegati 3.500 kg. Priklopno vozilo mora biti sestavljeno iz zaprtega dela (ponjava ali stalna nadgradnja), ki je širok in visok vsaj toliko kot vlečno vozilo. Zaprti del priklopnega vozila sme biti tudi ožji kot vlečno vozilo, če je pogled nazaj iz vlečnega vozila mogoč le z uporabo zunanjih vzvratnih ogledal. Največja dovoljena masa priklopnega vozila ne sme biti manjša od 1000 kg, skupna masa priklopnega vozila pa ne sme biti manjša od 800 kg;
8. Za kategorijo C + E:
s skupino vozil, ki je sestavljena iz motornega vozila kategorije C, kateremu je dodano priklopno vozilo dolžine najmanj 7,5 m ali s kombinacijo skupine vozil, ki je sestavljena iz sedlastega vlačilca in ustreznega polpriklopnika. Skupina vozil mora imeti najmanj 20.000 kg največje dovoljene mase, dolžino najmanj 14 m in širino najmanj 2,4 m. Skupina vozil mora doseči hitrost najmanj 80 km/h. Skupina vozil mora biti opremljena s sistemom proti blokiranju koles, vlečno vozilo pa še z menjalnikom, ki ima najmanj osem prestavnih razmerij za vožnjo naprej in z ustrezno nadzorno napravo za kontrolo dela voznika in gibanja vozila v cestnem prometu (tahograf). Tovorni del mora biti sestavljen iz zaprtega dela (ponjava ali stalna nadgradnja), ki je najmanj tako širok in visok kot kabina, skupna masa skupine vozil mora biti najmanj 15.000 kg.
9. Za podkategorijo D1 + E:
s skupino vozil, ki je sestavljena iz vlečnega vozila kategorije D1 (razen vozil, ki so po obliki ali namenu karoserije definirana kot mestni, specialni, bivalni ali gasilski avtobus) in priklopnika z največjo dovoljeno maso najmanj 1.250 kg. Tovorni del priklopnika je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj dva metra širok in dva metra visok. Priklopno vozilo mora imeti najmanj 800 kg skupne mase. Skupina vozil mora doseči hitrost najmanj 80 km/h.
10. Za kategorijo D + E:
s skupino vozil, ki je sestavljena iz vlečnega vozila kategorije D (razen vozil, ki so po obliki ali namenu karoserije definirana kot mestni, zgibni mestni, specialni, bivalni ali gasilski avtobus) in priklopnika z največjo dovoljeno maso najmanj 1.250 kg. Tovorni del priklopnika je sestavljen iz zaprtega dela (ponjava ali stalna nadgradnja), ki je najmanj dva metra širok in dva metra visok. Priklopno vozilo mora imeti najmanj 800 kg skupne mase. Vlečno vozilo mora biti dolgo najmanj 11 m, široko najmanj 2,4 m in mora biti opremljeno z ustrezno nadzorno napravo za kontrolo dela voznika in gibanja vozila v cestnem prometu (tahograf) ter s sistemom proti blokiranju koles. Skupina vozil mora doseči hitrost najmanj 80 km/h.
11. Za kategorijo F:
s traktorjem, ki mu je dodan traktorski priklopnik, katerega konstrukcijsko določena hitrost je večja od 30 km/h. Traktorski priklopnik mora biti obremenjen najmanj do 1/3 svoje nosilnosti.
12. Za kategorijo H:
s kolesom z motorjem na dveh kolesih.

(1) Če se kandidat po opravljanem izpitu z oceno ne strinja, ima pravico do ugovora pri izpitni komisiji. Ugovor mora kandidat vložiti pisno v roku 24 ur, oziroma najkasneje naslednji delovni dan po opravljanju izpita, na katerem se ni strinjal z oceno. Izpitna komisija mora presoditi o ugovoru takoj, oziroma najkasneje v roku petih dni po prejemu ugovora. Izpitna komisija lahko:
– potrdi oceno, če ugotovi, da je ocena izpita pravilna;
– spremeni oceno, če ugotovi, da je bila ocena izpita napačna;
– presodi, da se izpit ponovi, če ni mogoče ugotoviti ali je bila ocena izpita pravilna oziroma napačna.
(2) O ugovoru presojata najmanj dva člana izpitne komisije, ki ne moreta biti tista, katerih oceno se presoja. Z ugotovitvami strokovne presoje komisija pisno seznani kandidata. Strokovne presoje ni dopustno izpodbijati.
(3) Pri svojem delu v zvezi z ugovorom komisija vodi zapisnik.
(4) Pri ponovljenem izpitu stroške izpita krije izpitna komisija, vozilo in učitelja vožnje pa zagotovi kandidat za voznika motornih vozil.

(1) Kandidatu, ki iz upravičenega razloga ne pristopi k izpitu in o tem obvesti izpitno komisijo, dovoli predsednik izpitne komisije, da opravlja izpit kasneje in ga obvesti o datumu in kraju opravljanja izpita. O upravičenosti razloga presoja predsednik izpitne komisije.
(2) Če kandidat brez upravičenega razloga ne pristopi k izpitu, ali če pred začetkom izpita odstopi, ali ne predloži listin in dokazil iz 5. člena tega pravilnika, ali nima pripomočkov za vožnjo, ki so vpisani v njegovem zdravniškem spričevalu, se glede stroškov izpita šteje, kot da je izpit opravljal.

Evidenca o opravljanju vozniškega izpita je sestavljena iz:
– računalniške evidence;
– registra o izpitih;
– izpitne dokumentacije.

(1) O poteku izpita se vodi zapisnik, na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (priloga št. 2).
(2) Testi, ki jih je izpolnil kandidat za voznika motornih vozil na teoretičnem delu izpita in izpolnjen obrazec za ocenjevanje na praktičnem delu izpita se kot priloge priložijo k zapisniku in vložijo v izpitno dokumentacijo kandidata. Dokumentacija se hrani najmanj dve leti.

Kandidatu za voznika motornih vozil izda izpitna komisija po uradni dolžnosti, ko opravi izpit, potrdilo o opravljenem izpitu na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (priloga št. 3).

(1) Izpitna komisija vnaša v register o izpitih podatke, določene v prvem odstavku 175. člena ZVCP.
(2) Register o izpitih se na koncu vsakega koledarskega leta zaključi. Hrani se kot dokument trajne vrednosti.
(3) Register se vodi v elektronski obliki.

(1) Izpitna komisija vodi mesečno in letno statistiko o opravljanih izpitih po posameznih kategorijah za teoretični in praktični del izpita.
(2) Statistika vsebuje naslednje podatke:
– število vseh opravljanih izpitov po posameznih kategorijah z oceno izpita;
– uspešnost opravljenih izpitov po posameznih kategorijah in uspešnost vseh opravljenih izpitov.

(1) Oseba, ki pristopi k opravljanju praktičnega dela vozniškega izpita zaradi zamenjave tujega vozniškega dovoljenja, mora pred pričetkom izpita, izkazati izpitni komisiji svojo istovetnost z veljavno javno listino, ki jo je izdal državni organ, opremljeno s fotografijo, oziroma z veljavno tujo potno listino.
(2) Pred opravljanjem izpita mora oseba iz prejšnjega odstavka izpitni komisiji priložiti:
– fotokopijo zahtevka za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja, potrjeno s strani upravne enote o izpolnjevanju pogojev za zamenjavo;
– dokazilo o vplačanem znesku za stroške praktičnega dela vozniškega izpita;
– veljavno tuje vozniško dovoljenje, na vpogled.
(3) Izpitna komisija mora osebi omogočiti opravljanje izpita v petnajstih dneh po prejemu dokazil iz prejšnjega odstavka.

(1) Osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena opravljajo praktični del izpita z motornim vozilom oziroma skupino vozil, ki spada v tiste kategorije, za katere opravljajo izpit.
(2) Osebe, ki opravljajo praktični del vozniškega izpita zaradi zamenjave tujega vozniškega dovoljenja s slovenskim vozniškim dovoljenjem, so dolžne same priskrbeti ustrezno vozilo, s katerim bodo opravljale praktični del vozniškega izpita. Praktični del izpita smejo opravljati le z vozilom avto šole, razen če opravljajo izpit z vozilom, prilagojenim telesnim zmožnostim osebe, ki zaradi telesnih zmožnosti za vožnjo motornih vozil sme voziti v cestnem prometu le tem zmožnostim prilagojeno vozilo ali če opravljajo izpit z vozilom z avtomatskim menjalnikom. Vozilo mora izpolnjevati pogoje iz 14. in 15. člena tega pravilnika.

Za osebe, ki opravljajo praktični del izpita zaradi zamenjave veljavnega tujega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje, se glede opravljanja praktičnega dela izpita, ocenjevanja in vodenja izpita, uporabljajo določbe 10., 11. in 12. člena tega pravilnika.

(1) Izpitno komisijo sestavljajo predsednik, najmanj dva člana in tajnik komisije.
(2) Predsednik izpitne komisije organizira delo v izpitnem centru in dnevno razporeja člane komisije na izpite.
(3) Poleg nalog, navedenih v prejšnjem odstavku, predsednik izpitne komisije opravlja še dela in naloge člana komisije.

Na področju dela izpitne komisije se kot strokovno izpopolnjevanje predsednika in članov komisije šteje naslednje:
– sodelovanje na strokovnih in izobraževalnih seminarjih s področja: preverjanja usposobljenosti kandidatov za voznike motornih vozil, varnosti v cestnem prometu in upravnih zadev prometa, retorike in ocenjevalnega nastopa, socialnih odnosov med udeleženci v prometu in tujih jezikov;
– sodelovanje pri usklajevanju kriterijev ocenjevanja med izpitnimi centri;
– opravljanje kondicijskih voženj na motornih vozilih vseh kategorij, za katere ocenjujejo na praktičnem delu izpita;
– izvedba območnega posveta o problematiki usposabljanja kandidatov in opravljanja izpitov, o problematiki varnosti in socialnih odnosov v prometu in o problematiki prometne ureditve;
– druga usposabljanja po presoji predstojnika in v skladu s programom usposabljanja organa.

Za delovanje izpitnega centra morajo biti zagotovljeni naslednji pogoji:
– ustrezen prostor za opravljanje teoretičnega dela izpita;
– v neposredni bližini izpitnega centra ustrezno parkirišče za vozila, s katerimi se opravlja praktični del izpita, z možnostjo varnega vključevanja v promet;
– ustrezno neprometno površino za preizkuse spretnosti z vozilom, ki mora biti dovolj velika, da lahko kandidat nemoteno izvede vse elemente, ki se preizkušajo na izpitu. Neprometna površina mora biti opremljena ter zavarovana tako, da je v času opravljanja izpitov na to površino onemogočen dostop nepooblaščenim osebam in drugim uporabnikom te površine.

Preizkus usposobljenosti za člana izpitne komisije za voznike motornih vozil (v nadaljnjem besedilu: preizkus usposobljenosti) sme opravljati kandidat, ki izpolnjuje pogoje, predpisane v drugem odstavku 173. člena ZVCP. Preizkus usposobljenosti opravlja pred komisijo, ki jo določi minister, pristojen za notranje zadeve. Komisijo sestavljajo predsednik ter najmanj dva člana komisije.

Kandidat za člana izpitne komisije se priglasi k preizkusu usposobljenosti pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, s priglasnico, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim (priloga št. 4).

(1) Priglasnici za preizkus usposobljenosti mora kandidat za člana izpitne komisije priložiti:
– dokazilo o strokovni izobrazbi;
– dokazilo, da je najmanj dve leti delal kot učitelj vožnje v avto šoli;
– dokazilo o vplačanem znesku za stroške opravljanja preizkusa usposobljenosti.
(2) Kandidatu za člana izpitne komisije, ki izpolnjuje pogoje za priglasitev k preizkusu usposobljenosti, komisija za preizkus usposobljenosti iz 30. člena tega pravilnika dovoli opravljanje izpita.
(3) Dokazila, navedena v prvem odstavku tega člena se vložijo v spis.

(1) Preizkus usposobljenosti je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del opravlja kandidat za vsako kategorijo (A, B, B + E, C, C + E, D, D + E), za katero bo ocenjeval kandidate za voznike motornih vozil, posebej, praktični del pa samo za eno od kategorij, za katere bo ocenjeval.
(2) Teoretični del preizkusa usposobljenosti se opravlja pisno in ustno. Pisni del se opravlja s testi in obsega znanje, ki je predpisano s programom usposabljanja za kandidate za voznike motornih vozil. Ustni del pa obsega:
– poznavanje predpisov, ki urejajo področje usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil;
– poznavanje predpisov, ki urejajo področje opravljanja vozniških izpitov;
– poznavanje predpisov s področja vozniških dovoljenj in zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil;
– poznavanje predpisov, ki urejajo prometno signalizacijo in prometno opremo na javnih cestah in poznavanje predpisov o cestah;
– poznavanje predpisov o napravah, opremi, dimenzijah, skupni masi in osni obremenitvi vozil v cestnem prometu;
– poznavanje predpisov, ki urejajo prevoze v cestnem prometu;
– poznavanje in delovanje glavnih sestavnih delov motornih in priklopnih vozil;
– poznavanje ocenjevalnega nastopa z elementi bontona in retorike.
(3) Praktični del preizkusa usposobljenosti obsega izvedbo ocenjevanja na praktičnem delu izpita in obsega sprejem kandidata, uvodni nagovor o načinu vodenja na praktičnem delu izpita, izbiro relacije, ki mora zajemati vse elemente preizkušanja, vodenje na izpitu, zaključni nagovor z analizo izpitne vožnje in naznanitev ocene.
(4) Teoretični in praktični del preizkusa usposobljenosti se ocenita z oceno: je opravil, ni opravil. Če kandidat ni bil uspešen na pisnem ali na ustnem delu teoretičnega dela preizkusa se šteje, da preizkusa usposobljenosti ni opravil.
(5) Praktični del preizkusa usposobljenosti sme opravljati kandidat za člana izpitne komisije, ki je uspešno opravil teoretični del preizkusa usposobljenosti. Kandidat, ki ni bil uspešen na praktičnem delu preizkusa, sme ponovno opravljati praktični del preizkusa usposobljenosti. Kandidat, ki tudi drugič ni bil uspešen na tem delu preizkusa, mora preizkus usposobljenosti ponovno opravljati v celoti.

(1) Kandidatu, ki je opravil preizkus usposobljenosti za člana izpitne komisije, se izda po uradni dolžnosti potrdilo o opravljenem preizkusu usposobljenosti na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (priloga št. 5). Potrdilo se izda kandidatu najkasneje v treh dneh od dneva, ko je preizkus opravil.
(2) O poteku preizkusa usposobljenosti se vodi zapisnik na obrazcu, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (priloga št. 6). Testi kandidata za člana izpitne komisije in uporabljen obrazec za ocenjevanje spretnosti in obnašanja na izpitni vožnji se kot priloge priložijo k zapisniku in vložijo v dokumentacijo. Dokumentacija se hrani 5 let.

Kandidat plača stroške opravljanja preizkusa usposobljenosti po ceniku, ki ga določi minister, pristojen za notranje zadeve.

Vozila, s katerimi opravljajo kandidati praktični del izpita, je treba prilagoditi določbam 3., 4., 6., 7., 8., 10. in 11. točke 15. člena tega pravilnika do 31. avgusta 2010. Do takrat se lahko uporabljajo vozila, ki so v skladu s prvim, drugim, četrtim in petim odstavkom 6. člena Pravilnika o avto šolah (Uradni list RS, št. 106/99, 101/01 in 79/02).

(1) Obrazci evidenc, ki so določeni v 2. členu, prvem odstavku 18. člena, 30. členu in v prvem ter drugem odstavku 33. člena tega pravilnika, se začnejo uporabljati najkasneje v roku enega leta od uveljavitve tega pravilnika. Do takrat se uporabljajo obrazci, ki so izdani na podlagi 2., 18., 31. in 34. člena Pravilnika o vozniškem izpitu (Uradni list RS, št. 116/03).
(2) Do vzpostavitve registra v elektronski obliki, ki bo omogočal trajno hranjenje podatkov, se register o izpitih vodi v fizični obliki.
(3) Do vzpostavitve elektronske informacijske podpore izpitna komisija ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, na zahtevo posreduje statistične podatke iz drugega odstavka 22. člena tega pravilnika.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o vozniškem izpitu (Uradni list RS, št. 116/03).

Ta pravilnik začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.