Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) ter 17. člena Statuta Mestne Občine Celje (Uradni list RS, št. 45/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) je Mestni svet Mestne občine Celje na seji dne 7. 3. 2006 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu Čret MTC 1
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Mestne občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990-Celjskega prostorskega plana (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98 in 86/01) sprejme Občinski lokacijski načrt Čret MTC 1, ki ga je pod št. 131/05 izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje – v nadaljnjem besedilu OLN.
(2) Sestavni del odloka so tekstualni in grafični del projekta, smernice in mnenja.
1. Tekstualni del vsebuje:
– besedilo odloka
– tekstualni del z opisom stanja in obrazložitvijo urbanistične zasnove, zasnove objektov in zunanjih površin ter pogoji oblikovanja, pogojev za urejanje komunalne, energetske, teleprenosne in cestne infrastrukture, pogojev varstva okolja in požarnega varstva
– smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja.
2. Grafični del vsebuje:
1. načrt namenske rabe površin-
izsek iz grafičnega dela kartografskega
dela prostorskega plana 1:5000
2. načrt parcele 1:1250
3. načrt ureditvenega območja z načrtom
parcelacije in tehničnimi elementi za zakoličenje
parcel in objektov 1:500
4. načrt umestitve načrtovane ureditve
v prostor-situacija obstoječega stanja
z mejo ureditvenega območja 1:500
5. načrt umestitve načrtovane ureditve
v prostor-urbanistična arhitektonska zasnova
in zasnova prometne ureditve 1:500
6. načrt umestitve načrtovane ureditve
v prostor-zasnova energetske, komunalne
in druge gospodarske infrastrukture 1:500
3. Sestavni del odloka so tudi priloge:
– povzetek za javnost
– izvleček iz strateškega prostorskega akta
– obrazložitev in utemeljitev občinskega lokacijskega načrta
– obrazložitev in utemeljitev zasnove prostorske ureditve
– strokovne podlage
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi prostorskega akta
– ocena stroškov za izvedbo lokacijskega načrta
– spis postopka priprave in sprejemanja.
II. MEJA IN VELIKOST UREDITVENEGA OBMOČJA
TER SEZNAM PARCEL
2. člen
Izhodiščna točka opisa meje je severno zahodni vogal obravnavanega območja
(1) Opis meje topografsko
+----------+----------------------------------+
|smer neba |opis |
+----------+----------------------------------+
|na severu |Kidričeva cesta |
+----------+----------------------------------+
|na vzhodu |prečka v naravi obstoječ travnik |
+----------+----------------------------------+
|na jugu |ca 150 metrov južno od Kidričeve |
| |ceste |
+----------+----------------------------------+
|na zahodu |Kočevarjeva ulica |
+----------+----------------------------------+
(2) Opis meje po obodni parcelaciji
+----------+-----------------------------------------------------------------+
|smer neba |opis |
+----------+-----------------------------------------------------------------+
|na severu |prečka 2572/1, 2572/2, 256/2, 257/5, 257/6, k.o. Celje |
| |severni rob 225/7, 268/1, 264/1, prečka 257/1, 225/6, 1654/3 in |
| |1654/1, vse k.o. Teharje |
+----------+-----------------------------------------------------------------+
|na vzhodu |prečka 245, 252, 243, 300/6 vse k.o. Teharje |
+----------+-----------------------------------------------------------------+
|na jugu |prečka 300/ 6 k.o. Teharje, |
| |282, 277, 276, 259, 252, 229/6, 260/1, k.o. Celje, |
+----------+-----------------------------------------------------------------+
|na zahodu |260/1, 229/6, 238/3, 2572/2 vse k.o. Celje |
+----------+-----------------------------------------------------------------+
(3) Seznam parcel:
Predmet obravnave so vse parcele znotraj meje ureditvenega območja:
k.o. Celje:
238/3, 243, 234, 252, 253/1, 256/2, 257/1, 257/4, 258, del 259, 260/1, 275, del 276, del 277, 278/1, 278/2, 281, del 282, del 2572/1 (cesta), 2572/2 (cesta).
k.o. Teharje
225/6, 225/7, 227/1, 227/2, del 243, del 245, 252, 256, 257/1, 257/2, 264/1, 264/3, 268/1, 268/2, del 300/6, del 1654/1 cesta., 264/4, 1654/3 in 1654/1.
Površina obravnavanega ureditvenega območja meri ca. 3,8300 ha.
III. URBANISTIČNI IN ARHITEKTONSKI POGOJI ZA UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE
V PROSTOR
3. člen
Opis urbanistične zasnove, vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji
(1) Območje obravnave se nahaja južno ob vzhodni mestni vpadnici in je namenjeno izgradnji trgovsko poslovnega kompleksa s pripadajočo infrastrukturo in novo cestno prometno ureditvijo. Objekt na zahodnem delu kompleksa TUŠ Cash&Carry je zgrajen po določilih Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Industrija jug za kompleks bivšega Izletnikovega terminala v Celju za obrtne, servisne in trgovske dejavnosti (Uradni list RS, št. 75/98), na vzhodni strani pa je v odmiku 5.00 m (merjeno osno) predvidena izgradnja poslovno trgovskega objekta Baumax s pripadajočimi prometnimi površinami. Oba objekta skupaj predstavljata celovito urbanistično ureditev. Parkirne površine so med seboj povezane, dostop na kompleks je mogoč z dveh odcepov-dovozov s Kočevarjeve ulice in kot desno desni uvoz–izvoz s Kidričeve ceste, oba objekta sta med seboj ločena z vmesno povezovalno cesto, ki je hkrati instalacijski koridor. Na jugu kompleksa je predvidena izgradnja nove ceste kot povezovalne ceste in javne površine kompleksa.
(2) Izgradnja novega trgovsko poslovnega kompleksa na doslej nezazidanem degradiranem prostoru ob vzhodni mestni vpadnici znotraj kompleksa industrije-Cinkarna in železniškega prometnega terminala bo posledično izražena z dodatno obremenitvijo na cestno omrežje, z izgradnjo nove južne ceste in povezavo le-te s predvidenim cestnim omrežjem na kompleksu Gaberje-jug, predvideno rekonstrukcijo Kočevarjeve ulice in rekonstrukcijo križišča Kočevarjeva ulica-Kidričeva cesta pa bo prometna pretočnost ustrezno rešena. Umestitev obeh objektov s fasadno linijo ob Kidričevi cesti in arhitekturnim oblikovanjem bo podalo novo urbanistično kvaliteto območja.
4. člen
Rušenje objektov
Za realizacijo predvidenih objektov je potrebno predhodno rušiti obstoječo transformatorsko postajo na vzhodni strani bencinskega servisa.
5. člen
Namembnost območja
(1) Namembnost območja je opredeljena kot območje za servisno, poslovno in trgovsko dejavnost. Namesto večjega trgovsko poslovnega objekta Baumax je mogoča tudi gradnja enega ali več poslovno trgovskih ali servisnih objektov pod pogoji umestitve znotraj določene gradbene meje in oblikovanja objektov in gradbenih parcel po določilih tega odloka.
(2) Sprememba funkcije, rabe ter zasnove objektov in površin je dopustna v taki meri, da se ne spreminja namembnost območja in se ohranja urbanistična kvaliteta območja s poudarjenim arhitekturnim oblikovanjem objektov ob prehodu v mestni prostor.
6. člen
Merila in pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko urejanje
(1) V okviru obravnavanega območja OLN so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja novih objektov
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela na infrastrukturnih objektih
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela na cestno prometni infrastrukturi
– ureditev in vzdrževalna dela zelenih površin.
(2) Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati regulacijske pogoje za pripravo projektov glede namena, lege, velikosti, oblikovanja ter drugih prostorskih ukrepov. Pomen regulacijskih elementov je:
– RL (regulacijska linija)-je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti.
– GP (gradbena parcela)-je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem je predviden objekt in na katerem je predvidena ureditev površin, ki bo služila takšnemu objektu.
– GM (gradbena meja)-je črta, ki jo novozgrajeni objekti oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele.
– GL (gradbena linija)-je črta, na katero morajo biti z enim robom-s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo.
(3) Numerični podatki: Tabelarični prikaz faktorja zazidanosti in faktorja izrabe
+---+-------------------------------+-----------+----------------+-----------+
| | območje obravnave – površine | površine v| faktor | faktor |
| | | m2 | zazidanosti (z)| izrabe(i) |
+---+-------------------------------+-----------+----------------+-----------+
|1. |površina gradbenih parcel | 38.300,00| | |
| | | | | |
+---+-------------------------------+-----------+----------------+-----------+
|2. |zidana površina objekta | 91604536| | |
| |Baumaxzidana površina objekta | | | |
| |TUŠ | | | |
+---+-------------------------------+-----------+----------------+-----------+
|3. |bruto zidana površina objekta | 9376,8| | |
| |Baumax | | | |
+---+-------------------------------+-----------+----------------+-----------+
|4. |bruto zidana površina TUŠ | 4536| | |
| | | | | |
+---+-------------------------------+-----------+----------------+-----------+
|5. |zidana površina skupaj | 13.696,00| 0.357| |
| | | | | |
+---+-------------------------------+-----------+----------------+-----------+
|6. |bruto zidana površina skupaj | 13.912,30| | 0.363|
| | | | | |
+---+-------------------------------+-----------+----------------+-----------+
7. člen
Gradbena parcela in lega objektov
(1) Gradbene parcele so določene z načrtom gradbenih parcel, ki je sestavni del OLN. Zaokrožitve ali delitev gradbenih parcel se lahko določi tudi naknadno na podlagi preveritve posega v prostor. Gradbene parcele so lahko drugačne od prikazanih, kolikor pride skladno s tolerancami do drugačne lege in oblike objektov in površin.
(2) Lega objektov in drugih ureditev ter infrastrukturnih objektov (cestnega omrežja ter komunalnega in energetskega omrežja) so prikazani v grafičnih situacijah.
(3) Za urejanje, vzdrževanje in gradnjo javne gospodarske infrastrukture, ki poteka preko gradbenih parcel, je potrebno predhodno skleniti služnostno pogodbo.
8. člen
Pogoji za arhitektonsko oblikovanje objekta Baumax
(1) Gabariti objekta oziroma objektov so določeni v grafičnem prikazu z regulacijskimi pogoji. Podani so osno in so razvidni iz tabele. Maksimalni gabarit objekta ali več objektov je podan z gradbeno mejo, znotraj gradbene meje morajo biti tudi vsi izzidki, kot so vetrolovi in podobno in je ne smejo presegati. Pretežni del predvidenega objekta Baumax je predviden kot enoetažen z višino venca 10,00 m, mogoča je izvedba podkletitve in medetaže dela objekta.
Tabela: Gabariti objekta
+-----------------------------------------------+----------------+-----------+
|podatki o objektu |dimenzije v m | Zidana|
| |konstrukcija | površina v|
| |osno | m2|
+-----------------------------------------------+----------------+-----------+
|Gabarit objekta je opisan po oseh rastra | | |
|konstrukcije:vzdolžni raster 10 x 12,0 + | | |
|35,70 | | |
|prečni raster 3 x 18, 0 + 1 x 8,0 | | |
+-----------------------------------------------+----------------+-----------+
|tlorisni gabarit |120,0 m x 54, | 6480|
|zunanji vrtni center |0 | 2170|
| |m35,70 x 62,0 | |
+-----------------------------------------------+----------------+-----------+
|južni aneks |60,0 x 8,0 | 480|
|vzdolžni raster 5 x 12,0 | | |
|prečni raster 1 x 8,0 | | |
|tlorisni gabarit medetaže: 14,80 | | |
|x 8,0 (118,4 m2) | | |
|tlorisni gabarit kleti: 12,30 x 8,0 | | |
|(98.4 m2) | | |
+-----------------------------------------------+----------------+-----------+
|severozahodni vetrolov z nadstreškom | | 30|
|vetrolov |7,5 x 4,0 | |
| |oziroma 6,0 | |
|nadstrešek |36,56 x 4,0 | |
| |oziroma 6,0 | |
+-----------------------------------------------+----------------+-----------+
|višina venca objekta |10,0 | |
|višina vrtnega centra |6,0 | |
+-----------------------------------------------+----------------+ |
|streha |10.0 | |
+-----------------------------------------------+----------------+-----------+
|zidana površina | | 9160|
+-----------------------------------------------+----------------+-----------+
|površina objekta skupaj | | 9376,8|
+-----------------------------------------------+----------------+-----------+
(2) Za gradnjo objektov je potrebno pridobiti geomehansko poročilo in konstruktivno zasnovo prilagoditi geotehničnim pogojem.
(3) Oblikovanje objekta Baumax – glede na lego objekta, katerega severna fasada je vzporedna z vzhodno mestno vpadnico, je dan poseben poudarek na oblikovanje severne fasade objekta. S členitvijo volumna objekta po vertikali in horizontali z elementi kot so vetrolovi, fasadna oziroma strešna maska in podobno in uporabo več materialov (steklo, beton, fasadna obloga iz pločevine ali podobno) je potrebno optično zmanjšati vizualno dolžino objekta. Fasada vrtnega centra na vzhodni strani objekta bo izvedena kot zamrežena ograja v višini 6m ali kot polnilo ograje iz ekspandirane vročecinkane pločevine. Napis z označbo objekta in oglaševalske panoje je dovoljeno vključiti v fasado objekta, načeloma do višine strešnega venca.
9. člen
Urejanje odprtega prostora
(1) Zelene površine-so predvidene ob Kidričevi in Kočevarjevi ulici in delno ob parkirnih površinah. Ob cesti je predvidena zasaditev z javorjem (Acer platanoides), na zelenicah so drevesa različnih vrst. Pogoji za pripravo zemljišča in saditev dreves so opisani v tekstualnem delu –poglavje 1.4.1.2.
(2) Urbana oprema-dovoljena je postavitev pilona (totema) na zelenici pred uvozom na vzhodni strani območja. Višina pilona Baumax mora biti usklajena z obstoječimi sporočilnimi piloni Petrol in Tuš, ki so izvedeni v višini 10 do 15m.
IV. USMERITVE ZA PROMETNE UREDITVE
10. člen
Nova cesta in navezava na javno cestno omrežje
(1) Območje obravnave se nahaja južno od Kidričeve ceste in vzhodno od Kočevarjeve ulice. Obravnavano območje bo navezano na javno cestno omrežje s predvideno novo južno cesto z odcepom s Kočevarjeve ulice, ki bo potekala po južnem in vzhodnem robu kompleksa ter se bo priključila na Kidričevo cesto. Priključevanje nove ceste na Kočevarjevo ulico bo v II. fazi po rekonstrukciji Kočevarjeve ulice izvedeno kot krožno križišče, na Kidričevo cesto-glavna cesta G II-107, pa bo vključevanje v promet možno le po pravilu desno-desno. Dodatno je predviden s Kočevarjeve ulice dovoz na parkirne površine objekta Tuš Cash&Carry, ki je že zgrajen.
(2) Nova južna napajalna cesta je dvosmerna, predvidena širina je 6,5 m, opremljena z javno razsvetljavo. Zasnovana je kot napajalna cesta za oba objekta, po izgradnji zemljišč med obravnavano cesto in železnico pa lahko cesta postane del javnega cestnega omrežja. V tem primeru bo potrebno elemente ceste razširiti na potrebne dimenzije in izgraditi pločnik in obojestransko kolesarsko stezo.
(3) Kočevarjeva ulica-predvidena je rekonstrukcija ceste, v drugi fazi pa izgradnja krožnega križišča.
(4) Križišče Kidričeva cesta-Kočevarjeva ulica-predvidena je rekonstrukcija križišča.
Parkirne površine
(5) Ob vzhodnem trgovsko poslovnem objektu je predvidena izgradnja ca. 260 parkirnih mest z internimi dovoznimi površinami. Parkirišče je možno tlakovati ali izvesti z asfaltno prevleko, določene parkirne površine pa je zaradi ustrezne rešitve odvajanja meteornih vod potrebno izvesti s travnimi ploščami.
(6) Parkirne površine ob objektu Tuš Cash&Carry so zgrajene, rekonstrukcija Kočevarjeve ulice bo posegla v obstoječo ureditev.
(7) Ureditev parkirnih površin je lahko tudi drugačna, če se v načrtu zunanje ureditve izkaže kot ustreznejša rešitev, pod pogojem, da ne vpliva na spremembo prometnega režima ter zagotavlja varen promet v skladu z določili Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98).
V. UREJANJE VODA
11. člen
(1) Območje obravnave je do izgradnje celovitih poplavnih ukrepov ob visokih vodah Hudinje Q100 in nad Q100, lahko poplavljeno. Zato je treba ob načrtovanju, izgradnji in obratovanju objektov predvideti in izvesti vse ukrepe, da v primeru poplave ne bo škodljivih vplivov vode na vodni režim in da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja.
(2) Kote terena na območju obravnave (parkirišča, ceste, manipulativne površine) ni dovoljeno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč.
(3) Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti v skladu s 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni zadrževalniki.).
(3) Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda je treba urediti v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05). Na obravnavanem območju je predvideno ločeno odvajanje padavinskih in odpadnih voda. Padavinske vode s parkirišč se bodo odvajale v meteorno kanalizacijo in preko lovilca olj. Del meteornih vod s parkirnih površin, ki bodo izvedene s travnimi ploščami, pa se bo odvajal v podtalje.
VI. KOMUNALNA, ENERGETSKA IN TELEPRENOSNA INFRASTRUKTURA
12. člen
Za gradnjo, urejanje in vzdrževanje javne gospodarske infrastrukture, ki poteka preko gradbenih parcel, je potrebno predhodno skleniti služnostne pogodbe.
Vodovodno omrežje
(1) Za oskrbo objekta Baumax z vodo je potrebno izvesti vodovodni priključek iz javnega vodovoda Lž fi 150 mm, ki poteka na desni strani Voglajne ob železnici, v primeru predvidene večje porabe pa je možna priključitev objekta na javni vodovod PVC fi 400 mm, ki poteka na levem bregu Voglajne. Za objekt Cash &Carry je že predviden priključek na javni vodovod Lž fi 150 mm. Javni vodovod na obravnavanem območju je del osrednjega vodovodnega sistema Celje.
(2) Priključitev na vodovod je možna pod pogojem, da je rešeno odvodnjavanje odpadnih voda. Na mestu priključitve na javno vodovodno omrežje bo v normalnih razmerah zagotovljen pritisk 2.5 barov.
(3) Hidranti zunaj objekta bodo del internega vodovodnega omrežja.
Kanalizacijsko omrežje
Predvideno je ločeno odvajanje komunalnih odpadnih vod in meteornih vod.
(4) Sanitarne odpadne vode-bodo speljane v javni kanal št. 209001 preko revizijskega jaška št. F5 na koti 235,91 m nadmorske višine ali preko revizijskega jaška št. F6 na koti 235,99 m nadmorske višine. Priključevanje na javno kanalizacijsko omrežje je dovoljeno samo z enim priključkom.
Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod koto zunanje ureditve, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod koto zunanje ureditve morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča.
(5) Padavinske odpadne vode-z utrjenih površin okolja in strešnih površin so zbrane v kanalizacijo meteornih vod, ki je priključena na ponikovalno zadrževalni sistem komor, kjer se odpadne vode zadržujejo in ponikajo. Velikost zadrževalnika je računana za zadrževanje 5 minutnega naliva s povratno dobo 1 leta. Zadrževalnik je priključen na javni meteorni kanal ob Kidričevi cesti tako, da se ob napolnitvi zadrževalnika višek padavinskih odpadnih vod preliva v kanalizacijo. Pred izpustom v ponikovalno zadrževalni sistem se odpadna padavinska voda iz utrjenih površin očisti v koalescentnem lovilcu mineralnih olj z integriranim usedalnikom. Celotna količina odpadne vode iz obravnavanega območja je 220 l/s. Velikost zadrževalnika je 132 m3 odpadne vode.
Osnove za dimenzioniranje:
jakost naliva – 15 min. naliv = 113 l/s ali 6 mm
povratna doba eno leto – n=1
odtočni koeficient za utrjene površine je 0,85, za strešne površine pa 0,95
Električno omrežje
(6) Obstoječe stanje – Območje obravnave na vzhodni strani prečka DV 2x 110 Kv Maribor Selce. Na severnem delu obravnavanega območja Industrija jug je izvedena TP Kolmanova iz katere so napajani bližnji odjemalci električne energije locirani južno od Kidričeve ceste. Omenjena TP je napajana s pomočjo 10 kV kablovoda RTP Selce – TP Kosova –TP Tovorna postaja Čret – TP Kolmanova – RTP Trnovlje. Vzporedno s tem kablovodom poteka še kablovod RTP Selce – RTP Trnovlje.
Predvideni poslovno trgovski objekt je lociran na obeh opisanih kablovodih 10 kV. TP Kolmanova je locirana na delu predvidenih parkirišč. Za izvedbo načrtovane ureditve je predvidena prestavitev tras SN kablovoda na rob parcele, transformatorske postaje pa na predvideno parkirišče. Za predvideno ureditev je Elektrotehniško društvo Celje izdelalo Idejne zasnove za elektro omrežje za ZN industrija jug – območje Čret MTC1 v Celju, št. elaborata 55/05, oktober 2005.
(7) Priključni vodi-Energija za napajanje obravnavanega območja je na razpolago na 10(20)kV zbiralnicah v RTP 110/35(20)/10 kV Selce. Kabli bodo položeni v kabelsko kanalizacijo iz obbetoniranih PVC cevi. Kabelska kanalizacija, izvedena v ta namen bo imela število cevi prilagojeno dejanski potrebi po številu vodnikov. Na mestih loma trase ter predvidenih uvodih v TP bodo zgrajeni kabelski jaški.
(8) Faznost izgradnje energetskih vodov in naprav-predvideni objekt tangira kablovoda:
– RTP Selce – TP Kosova – TP Tovorna postaja Čret – TP Kolmanova – RTP Trnovlje;
– RTP Selce – RTP Trnovlje.
Za potrebe izgradnje poslovno trgovskega objekta je potrebno izvesti prestavitev obeh kablovodov med tč. A in tč. B. Nova trasa obeh kablovodov bo potekala na relaciji tč. A – J21 – J22 – J23 – J24 – J25 – J26 – J27 – tč. B. Eden od kablovod bo vzankal tudi nadomestno TP Kolmanova.
(9) Transformatorska postaja-grajena bo predvidoma za dva preklopljiva transformatorja moči do 1000 kVA. Dejanska moč vgrajenega transformatorja mora biti usklajena s potrebo po električni energiji. SN blok mora biti dimenzioniran za 20 kV napetostni nivo. Lokacija TP je na vzhodnem parkirišču predvidenega objekta.
(10) NN razvodi-Za potrebe vključitve obstoječih odjemalcev električne energije v nadomestno TP je potrebno izvesti nov NN kablovode. Od predvidene TP do poslovno trgovskega objekta je potrebno izvesti novo kabelsko kanalizacijo za potrebe priključnega voda.
(11) Križanja in približevanja el. vodov z ostalimi komunalnimi vodi
Križanje voznih površin
Pri poteku kabla v cestnem telesu je potrebno kabel položiti v kabelski kanalizaciji iz obbetonirane PVC cevi Φ110mm. Višina nad zgornjim robom kabelske kanalizacije in niveleto ceste mora biti vsaj 0,8m. Kjer bodo za križanje voznih površin potrebne dve oziroma več cevi, jih je potrebno polagati s pomočjo ustreznih distančnikov.
Križanje vodovoda
Križanje mora biti izvedeno s polaganjem kabla v PVC cev Φ110mm. Vertikalna oddaljenost od naštetih vodov naj ne bo manjša od 0,5m (pri križanju kabla s priključnim cevovodom je ta razdalja 0,3m). Minimalna medsebojna razdalja približevanja energetskega kabla in cevi ali kanalizacije mora biti vsaj 0,5m (risba št. E8). Polaganje kablov skozi, nad ali ob vodovodnih ventilskih komorah ali hidrantih ni dovoljeno. V tem primeru mora biti minimalna razdalja 1,5m.
Križanje kanalizacije
Križanje mora biti izvedeno s polaganjem kabla v PVC cev Φ110mm. Polaganje kabla oziroma kabelske kanalizacije nad ali pod kanalizacijo meteornih vod ni dopustno razen na mestih križanj. Vertikalna oddaljenost na mestu križanja naj ne bo manjša od 0,3m. Minimalna medsebojna razdalja približevanja energetskega kabla in cevi ali kanalizacije mora biti vsaj 0,5m (risba št. E9). V primeru, ko je globina kanalizacije meteorne vode manjša od 0,8m, je potrebno energetske kable položiti v obbetonirano Fe cev.
Križanje tk vodov
Križanje energetskega kabla z zemeljskim TK kablom ali kanalizacijo se izvede v navpični oddaljenosti 0,3m. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Pri paralelnem poteku kablov je zahtevana medsebojna oddaljenost 0,5m (risba št. E10). Če teh razdalj ni mogoče doseči, je potrebno ukrepati v smislu navodil tipizacije energetskih kablov za napetosti 1kV, 10kV in 20kV – zvezek št. 5/januar 1981.
Približevanje in križanje plinovoda
Minimalna medsebojna razdalja med energetskimi kabli in plinovodom je:
križanje približevanje
v naseljih 0,3 m 0,6 m
izven naselij 0,3 m 1 m
(12) Na mestu križanj je potrebno energetski kabel ščititi pred mehanskimi poškodbami tako, da ga položimo v zaščitno cev, ki sega 3 m na vsaki strani križanja (risba št. E11).
Ni dovoljeno polaganje energetskega kabla nad ali pod plinovodom, razen pri križanju.
Gradnja v koridorju daljnovoda je mogoča pod pogoji Elesa.
TK omrežje
(13) Obstoječe TK omrežje poteka po južnem robu Kidričeve ceste. Predvidene ureditve ne bodo posegale v spremembo trase obstoječega TK omrežja. Pri vseh posegih je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja, ga ustrezno zaščititi ali prestaviti.
Za priključevanje na TK omrežje je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo.
(ogrevanje in prezračevanje)
(14) Ogrevanje objekta bo lokalno z lastno plinsko kotlovnico, prezračevanje bo na split sistem in naravno prezračevanje.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA
13. člen
Varovanje pred hrupom
(1) Območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa. To je (obstoječe in predvideno) trgovsko poslovno in stanovanjsko območje.
(2) Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), na podlagi katere za obravnavano območje velja III. stopnja varstva pred hrupom, kjer je dopustna mejna vrednost hrupa 60 db podnevi in 50 db ponoči.
Mejne ravni hrupa za III. območje (življenjsko okolje)
+------------------------------+-------------+---------------+
| | nočna raven | dnevna raven |
| | Ln | Ld |
+------------------------------+-------------+---------------+
|mejne ravni (dBA) | 50 | 60 |
+------------------------------+-------------+---------------+
|kritične ravni (dBA) | 59 | 69 |
+------------------------------+-------------+---------------+
|mejne ravni za vire hrupa | 48 | 58 |
|(dBA) | | |
+------------------------------+-------------+---------------+
vir: Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS
105/05).
Varstvo tal
(3) Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine naj se uporabljajo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na sosednja zemljišča ter v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila uredbe. Potrebno je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi, zaradi možnih nezgod na tehnoloških površinah.
Varstvo zraka
(4) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
Varstvo voda
(5) Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe.
(6) Izvedba priključevanja odvoda fekalnih in meteornih vod na javno kanalizacijsko omrežje je mogoče le pod pogoji upravljavca.
Odpadki, zbiranje in odvoz
(7) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen z določili občinskega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 67/99).
Posode za odpadke je potrebno postaviti na ekološko tehnično brezhiben prostor. Prostor za odpadke se nahaja na južni strani objekta. Posode za odpadke bodo locirane v objektih, možno je tudi v kletni etaži. Dovoz do njih je omogočen preko kletne etaže ali preko dovozov na nivoju terena.
(8) Gradbene odpadke zaradi rušenja objektov, je potrebno deponirati skladno s Pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, Uradni list RS, št. 3/03.
Osončenje
(9) Objekt ne bo vplival na poslabšanje pogojev osončenja na sosednje parcele. Senca objekta bo v vseh letnih časih padla na gradbeno parcelo, na zahodni strani objekta bo senca v dopoldanskem času padla na fasado sosednjega objekta, ki je brez okenskih odprtin.
Analiza elektromagnetnega sevanja na območju OLN (EMS)
(10) Elektroinštitut Milan Vidmar je zaradi bližine DV 2x 110kV Maribor – Selce izdelal Analizo EMS in strokovno mnenje, julij 2005. Iz poročila izhaja, da so vrednosti električnih polj znotraj predvidenega trgovskega Baumax ob Kidričevi cesti v Celju nižje od dopustne vrednosti, ki znaša 500V/m.
Vrednosti magnetnih polj znotraj predvidenega trgovskega objekta Baumax ob Kidričevi cesti v Celju so nižje od dopustne vrednosti, ki znaša 10µT.
Iz ocene obremenjevanja okolja z nizkofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem na območju predvidene gradnje trgovskega centra Baumax ob Kidričevi cesti v Celju. in določil 15. člena Uredbe je ugotovljeno, da mejne vrednosti elektromagnetnega polja znotraj načrtovanega objekta niso presežene.
Naravna in kulturna dediščina
(11) Na območju prostorske ureditve ni naravne in kulturne dediščine.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI REŠITVAMI
14. člen
Požarna varnost
(1) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventne vozila po obstoječem omrežju cest. Izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja ter vodnih zadrževalnikov zagotavlja, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena. Varen umik je možen na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Varen umik je možen na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Dostop za interventna vozila do objektov je mogoč po Kidričevi in Kočevarjevi ulici.
(2) Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Pri načrtovanju hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
(3) Način varovanja pred požarom za objekta in dobrine bo opredeljen v PGD projektu in bo skladen z določili Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in Pravilnikom o požarno varnostnih zahtevah (Uradni list RS, št. 42/93). Pri tem je potrebno upoštevati:
– Zunanje stene stavbe, ki so od parcelne meje oddaljene manj kot 5 m, morajo biti iz materialov z odzivom na ogenj razreda A1 ali A2 in požarno odporna EI 60.
– Zunanje stene stavbe, ki so do parcelne meje oddaljene najmanj 5 m, morajo biti finalne obloge iz materialov z odzivom na ogenj razreda A1 ali A2.
– Za zunanje stene stavbe, ki so od parcelne meje oddaljene najmanj 10 m, ni zahtev glede požarnih lastnosti.
– Ker je fasada podaljšana najmanj 1m nad streho (ni kapi), se smatra razdalja od vrha fasade do parcelne meje.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
15. člen
(1) Objekt in zunanja ureditev z južno napajalno cesto morajo biti izvedeni istočasno. V primeru izvedbe več objektov namesto predvidenega, je mogoča fazna izgradnja območja.
(2) Rekonstrukcijo Kočevarjeve ulice in izvedbo krožišča ter rekonstrukcijo križišča na Kidričevi cesti je mogoče izvesti kasneje, v več fazah.
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OLN
16. člen
Po končani izgradnji objektov in naprav po tem odloku so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela, rekonstrukcija in sprememba namembnosti oziroma rabe dela objekta za dejavnosti, ki so opredeljene v 5. členu odloka.
XI. TOLERANCE
17. člen
(1) Pri realizaciji OLN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem projektom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okolje varstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Dopustne so tolerance:
– gradnja enega ali več poslovno trgovskih objektov namesto predvidenega znotraj gradbene meje po tem odloku. V tem primeru je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest znotraj posamezne gradbene parcele.
– tlorisni gabarit je možno povečati ali zmanjšati za + in – 2.0 metra, višinski gabarit je možno povečati ali zmanjšati za 1,0 metra. Izzidke k objektu je možno premeščati znotraj gradbene meje določene v grafičnem delu OLN.
– pri prometnem, komunalnem, telekomunikacijskem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta lokacijskega načrta.
– ureditve parkirnih mest je možno v projektu zunanje ureditve tudi spremeniti, če se izkaže rešitev za ustreznejšo, vendar vse v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98).
XII. KONČNE DOLOČBE
18. člen
S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati določbe Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Industrija jug za kompleks bivšega Izletnikovega terminala v Celju za obrtne, servisne in trgovske dejavnosti (Uradni list RS, št. 75/98).
19. člen
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in na Upravni enoti Oddelku za okolje in prostor.
20. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
21. člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35005-021/2005
Celje, dne 7. marca 2006
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l. r.
