Na podlagi 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 08/03 – popravek, 58/03-ZZK-1) ter 16. člena Statuta Občine Litija (Uradni list RS, št. 18/04) je Občinski svet občine Litija na 32. redni seji dne 14. 2. 2006 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu Ježa – zgornji del
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt Ježa, ki ga je izdelala ARHITEKTURA d.o.o., Mala čolnarska 9a, Ljubljana, pod številko 10-00-PG, v mesecu januarju 2006.
2. člen
Ureditveni načrt obravnava območje, ki je v dolgoročnem planu občine Litija za obdobje 1986–1990–2000 in družbenem planu Občine Litija za obdobje 1986–1990 ter v urbanistični zasnovi naselij Litija in Šmartno opredeljeno kot območje LR 1/1. Območje se nameni za individualno stanovanjsko gradnjo.
UN Ježa – zgornji del vsebuje tekstualni in grafični del.
Tekstualni del vsebuje:
– besedilo odloka z obrazložitvijo,
– pogoji in soglasja pristojnih organov in organizacij.
Grafični del vsebuje:
– izrez iz dolgoročnega plana M 1:5000,
– geodetski načrt M 1:500,
– kopija katastrskega načrta M 1:1000,
– grafični prikaz ureditvenega območja M 1: 1000,
– zazidalna situacija M 1:500,
– načrt prometne ureditve M 1:500,
– zbirni načrt komunalnih naprav M 1:500,
– načrt urejanja zelenih površin M 1:500,
– načrt regulacije in parcelacije M 1:500,
– grafični prikaz etapnosti izvajanja M 1:500.
II. MEJA OBMOČJA
3. člen
Meja območja UN Ježa poteka na vzhodni strani ob trasi obstoječe lokalne ceste (par.št. 297/32), na severu po meji parcel št. 297/34, 297/35, 296/3, 249/4, 250/2, 249/2, 150/3, 987/2, na zahodni strani se meja prilagaja vzhodni meji ureditvenega območja sprejetega lokacijskega načrta za območje športno – rekreacijskega centra Ježa – LR 1, na južni strani pa je ureditveno območje omejeno z parcelno mejo s parcelo 128/5 ter Grbinsko cesto, vse v k.o.1838 Litija.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO
IN KVALITETO GRADITVE
4. člen
Predvidena ureditev območja UN Ježa – zgornji del predvideva izgradnjo individualnih stanovanjskih hiš in omogoča sanacijo ter revitalizacijo obstoječih objektov.
IV. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA – UREDITVENI NAČRTA TER ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
5. člen
Namembnost
Območje ureditvenega načrta je namenjeno stanovanjski gradnji enodružinskih hiš. Območje bo prometno, komunalno in energetsko popolnoma opremljeno. Celotno območje mora biti urejeno brez arhitekturnih ovir.
Zazidalna zasnova
Rešitev predvideva enakomerno razporeditev devetnajstih prostostoječih objektov in enega stanovanjskega dvojčka. Novo zgrajeni ulični sistem služi za dostop do novogradenj, zgradi se nov sistem dveh ulic. Prometni sistem je dvosmeren z obračališči za osebni in interventni promet na koncu vsake ulice. Osrednjo napajalno cesto in s tem izgradnjo osrednjega dela naselja je mogoče realizirati šele po predhodni pridobitvi soglasja za priključek s strani upravljavca ceste, kar bo omogočilo izvedbo potrebnega cestnega priključka.
Urbanistično oblikovanje zazidalnega območja se nanaša na tri značilne morfološke enote, ki predstavljajo hkrati tri možne etape izgradnje naselja in sicer enota (etapa) A na vzhodnem robu naselja, ki jo sestavlja atrijski dvojček z objekti tipa A1 in prosto stoječa enodružinska atrijska hiša tipa A1, morfološka enota (etapa) B na zahodnem robu naselja, naslonjena na spodnji rob Ježe, ki jo sestavlja 8 samostojno stoječih enodružinskih atrijskih hiš tipa B in ena hiša tipa C1 ter morfološka enota (etapa) C, ki leži v osrednjem delu novega naselja ter jo sestavlja 7 objektov tipa A, en objekt tipa A1 in en objekt tipa C. Vsi objekti so dostopni iz osnovnega cestnega omrežja. Stanovanjski objekti morajo imeti zagotovljeni minimalno 2 parkirni mesti.
Urbanistična ureditev določa predvsem:
– regulacijske elemente,
– lego in velikost parcel,
– merila in pogoje komunalnega urejanja,
– lego in velikost objektov,
– merila in pogoje prometnega urejanja,
– merila in pogoje urejanja zelenih površin.
6. člen
Regulacijski elementi
Določeni so naslednji regulacijski elementi:
– regulacijske linije (RL), ki potekajo po robu pločnikov in zelenic ob glavni in ob internih cestah,
– gradbene linije (GL), ki potekajo po robovih obstoječih gradbenih mas.
– Tolerance od navedenih regulacijskih linij so:
+(-) 0.20 m za regulacijsko linijo in
+(-) 0.20 m za gradbeno mejo. V morfološki enoti (etapi C) je mogoče v celoti celotno premakniti gradbeno linijo proti vzhodu, proti dovozni cesti za 3.00 m, vendar tako, da sledijo temu premiku vsi objekti razen objekta tipa C in prvega objekta tipa A, gledano z južne strani. Položaj teh dveh objektov je fiksen.
7. člen
Merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje obstoječih stanovanjskih objektov
Dopustna so vsa redna sanitarna, gradbeno tehnična, vzdrževana dela in rekonstrukcije za stanovanjske objekte, gospodarske objekte in individualne garaže. Nadzidave in dozidave k objektom niso dovoljenje.
Merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje stanovanjskih objektov tipa A:
Objekti tipa A so atrijske hiše.
Namembnost je stanovanjska.
Osnovna tlorisna velikost objekta je 16,40 m x 13,40 m.
Etažnost objekta je P+M, objekt je lahko podkleten. Kota kapne lege je 2,90 m nad koto terena. Kota pritličja je na nivoju terena. Dopustna so odstopanja do +/- 0,5 m razen v smeri proti cesti.
Potrebno je zagotoviti dostopnost tudi za ljudi s posebnimi potrebami.
Streha mora biti dvokapnica. Naklon strehe je od 40–45%.
Maksimalna kota vrha slemena je 8,50 m nad koto terena.
Ometi: termo izdelave ter pastelnih barv, vidni leseni deli morajo biti zaščiteni z zaščitnim premazom.
Parkirne površine so zagotovljene znotraj gradbene parcele.
Merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje stanovanjskih objektov tipa A1:
Objekti tipa A1 so atrijske hiše.
Namembnost je stanovanjska.
Osnovna tlorisna velikost objekta je 13,20 m x 13,40 m.
Etažnost objekta je P+M, objekt je lahko podkleten. Kota kapne lege je 2,90 m nad koto terena. Kota pritličja je na nivoju terena. Dopustna so odstopanja do +/- 0,5 m razen v smeri proti cesti.
Potrebno je zagotoviti dostopnost tudi za ljudi s posebnimi potrebami.
Streha mora biti dvokapnica. Naklon strehe je od 40–45%.
Maksimalna kota vrha slemena je 8,50 m nad koto terena.
Ometi: termo izdelave ter pastelnih barv, vidni leseni deli morajo biti zaščiteni z zaščitnim premazom.
Parkirne površine so zagotovljene znotraj gradbene parcele.
Merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje stanovanjskih objektov tipa B:
Objekti tipa B so atrijske hiše.
Namembnost objektov je stanovanjska.
Osnovna tlorisna velikost objekta je 12,80 m x 12,60 m.
Etažnost objekta je P+M, objekt je lahko podkleten. Kota pritličja je na nivoju terena.
Dopustna so odstopanja do +/- 0,5 m razen v smeri proti dovozni cesti.
Kota kapne lege je 2,90 m nad koto terena.
Potrebno je zagotoviti dostopnost tudi za ljudi s posebnimi potrebami.
Streha mora biti dvokapnica. Naklon strehe je od 40–45%.
Maksimalna kota vrha slemena je 8,30 m nad koto terena.
Ometi: termo izdelave ter pastelnih barv, vidni leseni deli morajo biti zaščiteni z zaščitnim premazom.
Parkirne površine so zagotovljene znotraj gradbene parcele.
Merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje stanovanjskega objekta tipa C:
Objekt tipa C je samostojna hiša z grajeno garažo.
Osnovna tlorisna velikost objekta je 15.80 m x 8,20 m.
Namembnost objekta je stanovanjska.
Etažnost objekta je P+M, objekt je lahko podkleten. Kota kapne lege je 2,90 m nad terenom.
Kota pritličja je na nivoju terena. Dopustna so odstopanja do +/- 0,5 m razen v smeri proti cesti.
Potrebno je zagotoviti dostopnost tudi za ljudi s posebnimi potrebami.
Streha je dvokapnica. Naklon strehe je od 40–45%.
Maksimalna kota vrha slemena je 8,10 m nad koto terena.
Ometi: termo izdelave ter pastelnih barv, vidni leseni deli morajo biti zaščiteni z zaščitnim premazom.
Parkirne površine so zagotovljene znotraj gradbene parcele.
Merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje stanovanjskega objekta tipa C1:
Objekt tipa C1 je samostojna hiša.
Osnovna tlorisna velikost objekta je 13.00 m x 8.20 m
Namembnost objekta je stanovanjska.
Etažnost objekta je P+M, objekt je lahko podkleten. Kota kapne lege je 2,90 m nad koto terena. Kota pritličja je na nivoju terena. Dopustna so odstopanja do +/- 0,5 m razen v smeri proti cesti.
Potrebno je zagotoviti dostopnost tudi za ljudi s posebnimi potrebami.
Streha je dvokapnica. Naklon strehe je od 40–45%.
Maksimalna kota vrha slemena je 8,10 m nad koto terena.
Ometi: termo izdelave ter pastelnih barv, vidni leseni deli morajo biti zaščiteni z zaščitnim premazom.
Parkirne površine so zagotovljene znotraj gradbene parcele.
8. člen
V območju urejanja ni dovoljeno postavljati pomožnih objektov. Dovoljena je postavitev nadstreškov nad parkirnimi mesti.
V. DOLOČITEV GRADBENIH PARCEL
9. člen
Ureditveni načrt določa 7 gradbenih parcel za gradnjo prostostoječih atrijskih hiš tipa A, dve gradbeni parceli za gradnjo prostostoječe atrijske hiše tipa A1 in eno dvojno gradbeno parcelo za gradnjo atrijskega stanovanjskega dvojčka tipa A1 s po dvema zemljiškima parcelama, 8 gradbenih parcel za gradnjo prostostoječih atrijskih individualnih stanovanjskih hiš tipa B, eno parcelo za gradnjo prostostoječega stanovanjskega objekta tipa C in eno parcelo za gradnjo prostostoječega stanovanjskega objekta tipa C1. Gradbene parcele posameznih predvidenih in obstoječih stanovanjskih objektov so prikazane v grafičnem delu tega UN – na načrtu regulacije in parcelacije in grafičnem prikazu etapnosti izvajanja.
VI. PROMETNO UREJANJE
10. člen
Območje UN Ježa – zgornji del se prometno navezuje deloma na obstoječi ulični sistem, ki napaja morfološko enoto (etapo) A, deloma na novo zgrajeni ulični sistem, ki služi za dostop do novogradenj. Zgradi se nov sistem dveh napajalnih ulic. Prva poteka na zahodnem vznožju Ježe oziroma po zahodnem robu ureditvenega načrta usklajeno z mejo lokacijskega načrta za območje športno – rekreacijskega centra Ježa – LR in napaja morfološko enoto B. Druga napajalna ulica poteka po sredini ureditvenega območja in jo bo mogoče priključiti na obstoječo regionalno cesto šele po pridobitvi soglasja s strani upravljavca ceste. Šele takrat bo mogoče pristopiti k izgradnji morfološke enote (etape) C.
Prometni sistem je dvosmeren z obračališči za osebni in interventni promet na koncu vsake ulice.
Profil se sestoji iz vozišča (2 x 2,25 m) in hodnikov za pešce na eni strani (1 x 1,5 m).
Površine za mirujoči promet so v območju UN Ježa – zgornji del zagotovljene v okviru posamezne gradbene parcele.
Lastništvo napajalnih ulic se po izgradnji uredi v smislu solastnega deleža vseh lastnikov gradbenih parcel, ki se na posamezno napajalno ulico priklapljajo. Napajalne ulice se po izgradnji lahko prenesejo v javno rabo.
11. člen
Peš površine so predvidene ob napajalnih ulicah. Minimalna širina pločnikov in peš poti je 1,5 m. Pločniki morajo biti z dvignjenim robnikom ločeni od motornega prometa. Peš površine morajo biti utrjene z ustreznim tlakom ali asfaltirane. Peš površine, vhodi v objekte in prečkanja cest v območjih križišč morajo biti brez arhitektonskih ovir. Lastništvo pešpoti in pločnikov se uredi na način, kot se uredi lastništvo napajalnih cest.
VII. KOMUNALNE IN ENERGETSKE UREDITVE
12. člen
Vsi objekti v območju urejanja se morajo priključiti na javna komunalna in energetska omrežja za oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih in meteornih vod in za oskrbo z električno energijo. Objekti se lahko priključijo tudi na omrežja za oskrbo s plinom, kabelsko televizijo in telekomunikacijsko omrežje.
13. člen
Primarno in sekundarno komunalno in energetsko omrežje mora potekati v ali ob cestnem telesu (pločnik, parkirišče, zelenica) tako, da bo možno etapno izvajanje ter neposredno priključevanje objektov. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov in lokacij naprav ter mesta priključevanja zaradi ustreznejših rešitev in racionalnejšega etapnega izvajanja UN Ježa – zgornji del. Gradnja komunalne in energetske infrastrukture mora potekati usklajeno in z upoštevanjem etapnosti urejanja ureditve območja.
14. člen
Merila in pogoji za oskrbo z vodo:
Vsi novo predvideni objekti iz UN Ježa – zgornji del se s pitno vodo oskrbijo iz javnega vodovodnega omrežja in sicer s hišnimi priključki preko internih vodomernih jaškov. Predvidi se novo vodovodno omrežje, ki poteka ob vzhodnem robu ceste 297/32, zahodnem robu osrednje napajalne ceste ter vzhodnem robu ceste na skrajnem zahodnem območju obravnavane gradnje. Prečne povezave cevovoda med posameznimi napajalnimi kraki potekajo po najkrajših povezavah v smeri vzhod – zahod po zasebnih zemljiščih. Na območju južno od obravnavane lokacije se izvajajo obnovitvena dela na vodovodnem omrežju.
Vsi novo predvideni objekti se s pitno vodo oskrbijo iz javnega vodovodnega omrežja s hišnimi priključki preko vodomernih jaškov. Novo predvideno javno vodovodno omrežje hkrati z oskrbo prevzame tudi funkcijo hidrantnega omrežja. V ta namen se izvede novo napajalno vodovodno omrežje PE izvedbe preseka najmanj 100 mm, ki poteka od armaturnega jaška na skrajnem jugovzhodnem vogalu območja urejanja, ob vzhodni strani ceste 297/32, pred enostanovanjskim objektom A1 preči cesto in poteka proti zahodu do novo predvidene osrednje napajalne ceste, kjer se preusmeri proti severu in jugu in se naveže na obstoječo PE cev na severni strani ceste 987/2. Spodnji – zahodni dej (etapa B) se napaja z vodovodnim omrežjem, ki poteka po parcelni meji med dvema objektoma tipa A v osrednjem delu (etapa C). Od glavnega napajalnega voda PE izvedbe se odcepijo posamezni kraki za oskrbo objektov, skladno z etapnostjo gradnje. Cevovodi morajo biti izvedeni kot krožna sanitarna zanka, oziroma se morajo zaključiti s hišnim priključkom. Hidrantno omrežje mora biti izvedeno skladno z določili Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93). Za izvedbo vodovodnega omrežja je potrebno izdelati projektno tehnično dokumentacijo.
Novozgrajeno vodovodno omrežje brez hišnih priključkov, se po izgradnji lahko prenese v javno rabo, pri čemer se upravljavcem omrežja s pogodbo omogoči služnost dostopa do omrežja za morebitna popravila ali rekonstrukcije.
15. člen
Merila in pogoji za odvajanje fekalnih odpadnih
in meteornih vod:
Na celotnem območju je potrebno vzpostaviti ločen sistem kanalizacije. Vsi novo predvideni objekti se v I. fazi za odvod odpadnih – sanitarnih voda priključijo na troprekatne nepropustne greznice, po izgradnji centralne komunalne čistilne naprave pa na sanitarni kanal preko posebnih sanitarnih priključkov in sekundarnega kanalizacijskega omrežja. Meteorne vode iz tlakovanih in prometnih površin in strešne vode se preko peskolovov in meteorne kanalizacije s končnim lovilcem olj in maščob odvede v reko Savo. Kanalizacija mora biti vodotesna.
Za izvedbo kanalizacije je potrebno izdelati projektno tehnično dokumentacijo.
Odpadne vode iz posameznih objektov morajo ustrezati določilom veljavne zakonodaje za izpust v kanalizacijo.
Znotraj območja se izvede ločeno kanalizacijo, ki poteka v glavnem po cestnih površinah, deloma tudi po vrtovih. Meteorna kanalizacija se izvede v celoti, medtem ko se sanitarni kanal izvede v cestnih površinah in se ga do izgradnje čistilne naprave ne uporablja.
Novozgrajeno kanalizacijsko omrežje se po izgradnji lahko prenese v javno rabo, pri čemer se upravljavcem omrežja s pogodbo omogoči služnost dostopa do omrežja za morebitna popravila ali rekonstrukcije.
16. člen
Merila in pogoji za oskrbo s toplotno energijo
Objekti se s toplotno energijo oskrbujejo preko individualnih kurišč, bodisi na plin ali kurilno olje.
Vsi novo predvideni objekti se oskrbijo s toplotno energijo iz individualnih kurišč. Oskrba je predvidena z zemeljskim plinom ali ekstra lahkim kurilnim oljem. V primeru uporabe zemeljskega plina je potrebno v situacijo vrisati lokacijo zunanje cisterne, ki je lahko prosto stoječa ali vkopana. Cisterna za ekstra lahko kurilno olje se umesti v kletne prostore, neposredno poleg kotlovnice.
17. člen
Merila in pogoji za oskrbo z električno energijo:
Elektroenergetsko napajanje novo predvidenih objektov se izvede preko sistema visokonapetostnega 20 kV omrežja s transformatorskimi postajami, in nizkonapetostne razvodne, napajalne mreže. V sistemu VN elektrovoda je vzankana transformatorska postaja TP Ježa. Visokonapetostni 20 kV daljnovod – zemeljski kabel poteka od TP po vzhodni strani ceste 297/32, prav tako tudi nizko napetostni vod. Nizkonapetostno 0,4 kV omrežje se izvede izključno v zemeljski izvedbi.
Za izvedbo električnega energetskega omrežja, transformatorskih postaj in prestavitev mehanskih zaščit je potrebno izdelati projektno tehnično dokumentacijo. Tehnično obdelavo izvede pooblaščeni projektant elektroenergetskih vodov in naprav.
18. člen
Merila in pogoji urejanja telekomunikacijskega omrežja
Novo predvidene objekte se lahko oskrbi s telekomunikacijskim priključkom, ki je na omenjenem območju izvedeno s kabelsko kanalizacijo in zemeljskimi kabli in je vključeno na TC Litija.
Za objekte na območju urejanja je potrebno na podlagi lokacijske dokumentacije naročiti projekt priključitve na telekomunikacijsko omrežje. Upoštevajo se vse trase obstoječega TK omrežja. Za vse posege v prostor je potrebno pridobiti soglasje upravljavca omrežja.
Obstoječe TK omrežje glede na pozidavo je potrebno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Morebitno potrebno zaščito ali prestavitev TK omrežja nosi investitor gradnje na določenem območju.
19. člen
Merila za urejanje ulične razsvetljave
Vse novo nastale napajalne ulice je potrebno opremiti z ulično razsvetljavo. Izvesti je potrebno krajevno unificiran tip cestnih svetilk na drogovih, s kablovodom izvedenim iz novega samostojnega prižigališča z napajanjem iz TP in svojo merilno garnituro. Za ulično razsvetljavo je potrebno izdelati projektno tehnično dokumentacijo. Lastništvo in upravljanje z ulično razsvetljavo se smiselno prilagodi lastništvi napajalnih ulic.
20. člen
Merila za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov:
Mesta posod za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se določi v okviru gradbene parcele za vsak objekt posebej v fazi projektne dokumentacije PGD – PZI.
Izvajalec javne službe poda na lokacije v fazi upravnega postopka posebno soglasje. Lokacija posod za zbiranje komunalnih odpadkov mora biti dostopna specialnim vozilom, biti mora v nivoju ceste in v času odvoza locirana tik ob cesti. Ob ostalih dnevih se lokacija posod za zbiranje komunalnih odpadkov ne definira.
VIII. UREJANJE ZELENIH POVRŠIN
21. člen
V območju ureditveni načrta UN Ježa – zgornji del se izvede zasaditev posameznih dreves pri obračališču.
Višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopati od višine naravnega terena, če so potrebni podporni zidovi, morajo biti prikazani v lokacijski dokumentaciji.
Ograje ob parcelni meji so dopustne samo žičnate in zasajene z živo mejo. Ograja ne sme presegati višine 1,50 m in mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob isti ulici morajo biti oblikovane na enotni način in zagotavljati primerno preglednost cestišča.
IX. POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
22. člen
Zrak
Realizacija UN Ježa – zgornji del ne bo poslabšala bivalnih razmer. Za zagotovitev čim nižje stopnje onesnaženosti zraka sta za ogrevanje kot energetski vir predvidena zemeljski plin ali ekstra lahko kurilno olje.
23. člen
Hrup
Ob upoštevanju Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, bo z realizacijo UN Ježa – zgornji del predmetno območje uvrščeno v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom, za katerega veljajo mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni hrupa 50 dBA. Posegi v prostor ne smejo obremenjevati okolja s hrupom, ki bi presegel zakonsko dovoljene ravni.
24. člen
Vode
Realizacija UN Ježa – zgornji del ne predstavlja neposredne nevarnosti za vodotok in večjih vplivov ni pričakovati, saj bodo komunalne odpadne vode odvajane v javni kanalizacijski sistem, morebitne tehnološke odpadne vode iz območja morajo dosegati ustrezno kakovost, onesnažene padavinske vode z zunanjih utrjenih površin pa bodo odvajane oziroma preko oljnih lovilcev.
25. člen
Požarna varnost
Pri izvedbi UN Ježa – zgornji del je potrebno upoštevati pogoje s področja varstva pred požari.
Do vseh objektov je potrebno omogočiti dovoz interventnih vozil po cestah, ki morajo biti utrjene in zgrajene tako, da omogočajo vožnjo z gasilskimi vozili. Obvezna je izvedba hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti in zagotovitev predpisanih odmikov med objekti.
X. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
26. člen
Način ravnanja s plodno zemljo
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora.
27. člen
Arhitektonske ovire
Upoštevati je potrebno Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99). Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v objekte je potrebno izvesti rampe za dostop za funkcionalno ovirane ljudi naklona 1:16. Potrebno je izvesti “vhode” na peš pločnike ob objektu z utopljenimi robniki v omenjenem naklonu.
XI. TOLERANCE
28. člen
Odstopanja od tehničnih ali ureditvenih elementov UN Ježa – zgornji del so možna, če se v nadaljnjem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih, topografskih ali katastrskih razmer ugotovijo ekonomsko in tehnično bolj utemeljene rešitve, s katerimi pa se ne smejo poslabšati ekološki pogoji ali pa bi bila odstopanja v nasprotju z javnimi interesi ali soglasji, pridobljenimi k UN Ježa – zgornji del. Z odstopanji morajo soglašati organi oziroma organizacije, katerih delovno področje bi spremembe kakorkoli zajele.
XII. ETAPNOST IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA
IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
29. člen
UN Ježa – zgornji del se lahko izvaja v več etapah in sicer v etapah A, B in C. Etapna gradnja objektov in ureditev mora potekati kot zaključena in dokončno urejena celota v okviru določenih gabaritov, z vso pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter ureditvami za varovanje okolja in požarno varstvo. Posamezna etapa se mora izvesti kot celota z vsemi elementi zunanje ureditve. Etapno izvajanje ureditvenega načrta ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
Celotno gradnjo znotraj etap A in B je mogoče izvajati sočasno ali ločeno takoj po sprejetju ureditvenega načrta, prav tako gradnjo vseh objektov javnih gospodarskih služb v etapi C, gradnjo napajalne ceste in stanovanjskih objektov v etapi C pa bo možno izvajati šele po pridobitvi soglasja za priključitev dovozne ceste s strani upravljavca ceste. Gradnja objektov znotraj posamezne etape je lahko sočasna ali ločena.
30. člen
Zemljišča, predvidena za kasnejše urejanje, obdržijo dosedanjo namembnost in način gospodarjenja. Dopustne so začasne ureditve za druge dejavnosti pod pogojem, da ne bodo ovirale kasnejšega urejanja območja.
Pred dokončno realizacijo UN Ježa – zgornji del se proste površine zatravijo.
XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA
31. člen
Poleg zahtev in pogojev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji stanovanjskih objektov:
– zagotoviti izgradnjo objektov in izvajanja javnih gospodarskih služb,
– upoštevati določila UN Ježa – zgornji del v fazi izdelave tehnične dokumentacije in sami izvedbi,
– pri izdelavi izvedbene dokumentacije in pri gradnji predvidenih objektov, naprav in ureditev upoštevati pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bo zagotovljena varnost in nemotena raba zemljišč,
– predvideti nujne ukrepe za ravnanje v primeru nesreč in nezgod,
– vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo, varno in gospodarno, pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih zemljiščih,
– izvajati posege oziroma gradnjo na območju UN Ježa – zgornji del v celoti oziroma etapno kontinuirano v skladu s tem odlokom.
Izvajanje javnih gospodarskih služb se lahko uredi z urbanistično pogodbo.
XIV. KONČNE DOLOČBE
32. člen
UN Ježa – zgornji del iz 1. člena odloka je stalno na vpogled pri pristojnem organu občine Litija.
33. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
34. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-75/2000
Litija, dne 14. februarja 2006
Župan
Občine Litija
Mirko Kaplja l.r.
