Na podlagi 5., 6., 12. in 13. in 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 18. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95, 47/98) ter na predlog Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine – območna enota Ljubljana je Občinski svet Občine Škofja Loka na 16. redni seji dne 9. marca 2006 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine z lastnostmi arhitekturnega spomenika: Bukovica pri Železnikih – Cerkev sv. Florijana (EŠD 2244).

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
V osnovi je enoladijska cerkev gotska, gotski prezbiterij je tristrano zaključen. Cerkev je bila v 18. stoletju baročno prezidana, v stenah je nekaj zazidanih gotskih šilasto zaključenih oken. Večina poslikav v cerkvi je delo Jerneja iz Loke iz prve polovice 16. stoletja, ohranjeni so fragmenti Pohoda in poklona sv. Treh kraljev in Matere božje z detetom na severni ladijski steni. Na zunanji steni prezbiterija je slabo ohranjena slika Kristusovega zadnjega počitka, na južni strani zvonika pa je freska sv. Florijana iz konca 15. stoletja. Veliki oltar je iz 19. stoletja, stranska sta delo Marka Peternelja s starejšimi kipi. V zvoniku je zelo star zvon iz leta 1531.

Cerkev stoji ob cesti na severnem robu naselja na parceli št. 284/3, k.o. Bukovica. Meje varovanega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:2880. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih, zgodovinskih ter krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt in bližnji odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju spomeniških lastnosti,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepremičnine in premičnine notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe,
– strokovno prenovo ohranjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spomenika,
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin,
– prepoved spreminjanja višinskih gabaritov objektov v neposredni bližini spomenika zaradi ohranjanja funkcije prostora, njegovega zgodovinskega pomena in vedutnih pogledov na spomenik.

Za vsak poseg v spomenik in njegove dele so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njegovi podlagi kulturnovarstveno soglasje Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, območne enote v Ljubljani.

Pristojni organ mora v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenikov, dostopnost spomenikov za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenikov.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenikov.
Razglašeni objekt ima prednost pri razpisih za pridobivanje in dodeljevanje sredstev finančnih pomoči pri prenovi kvalitetne stavbne dediščine na območju Občine Škofja Loka.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.