Na podlagi četrtega odstavka 112. člena in četrtega odstavka 113. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – avtentična razlaga in 20/06) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev), ki je posledica nastajanja odpadne električne in elektronske opreme, osnovo za obračun okoljske dajatve, njeno višino, zavezance za plačilo okoljske dajatve, plačnike okoljske dajatve, način njenega obračunavanja, odmere in plačevanja.
(2) Ta uredba določa tudi merila in pogoje za vračilo plačane okoljske dajatve.

Okoljska dajatev se plačuje zaradi onesnaževanja okolja zaradi uporabe električne in elektronske opreme ter posledično nastajanja odpadne električne in elektronske opreme in je prihodek proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RS).

(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. električna in elektronska oprema (v nadaljnjem besedilu: EE oprema) je oprema iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo;
2. odpadna električna in elektronska oprema (v nadaljnjem besedilu: odpadna EE oprema) je električna in elektronska oprema, ki je odpadek v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, vključno z vsemi sestavinami, podsklopi in potrošnim materialom, ki so del opreme, ko se jo zavrže;
3. odpadna EE oprema iz gospodinjstev je odpadna EE oprema, ki nastaja v gospodinjstvih ali v industriji, obrti in storitvenih dejavnosti in je zaradi svoje narave in količine podobna EE opremi iz gospodinjstev;
4. pridobitelj je oseba, ki zaradi izvajanja dejavnosti trgovine z EE opremo pridobi EE opremo v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in jo vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav z namenom dajanja v promet. Pridobitelj je tudi oseba, ki pridobi EE opremo v drugi državi članici EU in jo vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav in jo zaradi izvajanja svoje dejavnosti uporabi kot končni uporabnik;
5. proizvajalec je vsaka oseba, ki ne glede na način prodaje, vključno s prodajo preko svetovnega spleta oziroma interneta:
– proizvaja in prodaja EE opremo pod svojim blagovnim znakom,
– prodaja pod svojim blagovnim znakom EE opremo, ki so jo proizvedli drugi dobavitelji EE opreme, pri čemer pa se prodajalec ne šteje za proizvajalca, če je na opremi blagovni znak izvornega proizvajalca v skladu s prejšnjo alineo.
(2) Seznam EE opreme, iz katere nastaja odpadna EE oprema, vključno s tarifnimi oznakami kombinirane nomenklature, kamor se razvrščajo posamezni proizvodi EE opreme v skladu s carinskimi predpisi, in razredi EE opreme, v katere se razvršča odpadna EE oprema v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno ali elektronsko opremo, je v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

Okoljska dajatev se ne plačuje za EE opremo, ki je iznesena iz ozemlja RS ali izvožena iz območja EU ne glede na to, ali je proizvedena v RS, uvožena iz tretjih držav ali pridobljena iz drugih držav članic EU.

(1) Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane, ko je:
– EE oprema, proizvedena v RS, prvič dana v promet v RS ali ko je prvič uporabljena v RS, če je proizvajalec te opreme tudi njen končni uporabnik,
– EE oprema, pridobljena v drugi državi članici EU ali uvožena iz tretjih držav, prvič dana v promet v RS ali ob prvi uporabi EE opreme v RS, če je pridobitelj te opreme tudi njegov končni uporabnik.
(2) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je pravna oseba, ki daje EE opremo v promet v RS in je proizvajalec ali pridobitelj.

(1) Osnova za obračunavanje okoljske dajatve sta letno nadomestilo zaradi vodenja evidenc zavezancev za plačilo okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) in enota obremenitve okolja zaradi nastajanja odpadne EE opreme (v nadaljnjem besedilu: enota obremenitve).
(2) Število enot obremenitve je za posamezno vrsto EE opreme določeno v 2. delu Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Nadomestilo plačujejo vsi zavezanci v štirih obrokih letno na koncu vsakega trimesečnega obdobja obračuna okoljske dajatve.
(4) Okoljska dajatev se na koncu vsakega trimesečnega obdobja obračuna okoljske dajatve plačuje od vsote:
– trimesečnega obroka nadomestila in
– seštevka enot obremenitve za EE opremo, ki je bila dana v promet v RS ali uporabljena v RS v tem obdobju obračuna okoljske dajatve.
(5) Višina zneska okoljske dajatve za nadomestilo in za enoto obremenitve določi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu RS.
(6) Pri določitvi zneska okoljske dajatve za enoto obremenitve lahko Vlada Republike Slovenije določi diferencirano višino glede na razred proizvoda iz seznama EE opreme iz Priloge 1 te uredbe ali glede na razred, v katero se razvršča odpadna EE oprema, ki nastaja iz EE opreme.

(1) Evidenco o dajanju EE opreme na trg mora ločeno po vrsti in količini EE opreme, za katero je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve v skladu s 5. členom te uredbe, voditi:
– proizvajalec za EE opremo, ki jo daje v promet v RS ali jo sam uporablja kot končni uporabnik,
– pridobitelj za EE opremo, ki jo daje v promet v RS ali jo sam uporablja kot končni uporabnik.
(2) Na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka sestavijo osebe iz prejšnjega odstavka trimesečni obračun okoljske dajatve, ki ga morajo predložiti carinskemu organu do 20. dne meseca, ki sledi trimesečnem obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve.
(3) Iz obračuna iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni naslednji podatki:
– obdobje, za katero se plačuje okoljska dajatev,
– število kosov EE opreme po tarifnih oznakah KN, razredih in tipih iz drugega odstavka tretjega člena te uredbe, ki je bila dana v promet v RS,
– število kosov EE opreme po tarifnih oznakah KN, razredih in tipih iz drugega odstavka tretjega člena te uredbe, ki jo je proizvajalec iznesel na območje EU,
– zneski obračunane okoljske dajatve po razredih EE opreme,
– končni znesek za plačilo okoljske dajatve v obdobju, za katero se plačuje okoljska dajatev.
(4) Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo obračunano okoljsko dajatev plačati do zadnjega dne meseca, ki sledi trimesečnem obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve.
(5) Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo predložiti carinskemu organu trimesečni obračun okoljske dajatve na obrazcu iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(6) Proizvajalec ali pridobitelj mora predložiti obračun okoljske dajatve ne glede na to, ali je v predpisanem obdobju dolžan plačati okoljsko dajatev za EE opremo, ki je bila dana v promet v RS ali uporabljena v RS, ali ne.

Za obračunavanje obresti, doplačilo in vračilo vplačane okoljske dajatve, postopek prisilne izterjave, uporabo pravnih sredstev in za vsa druga vprašanja postopka, stvarne in krajevne pristojnosti carinskega organa se uporabljajo predpisi, ki urejajo davčni postopek.

(1) Proizvajalec in pridobitelj je dolžan carinskemu organu prijaviti, kdaj se dejavnost, zaradi katere je zavezan obračunavati in plačevati okoljsko dajatev, prične, spremeni ali preneha.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka, ki prvič postane plačnik okoljske dajatve, mora pri carinskem organu vložiti prijavo dejavnosti, zaradi katere je zavezana obračunavati in plačevati okoljsko dajatev najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti.
(3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora oseba iz prvega odstavka tega člena predložiti carinskemu organu prijavo na obrazcu iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena preneha obstajati ali preneha opravljati dejavnost, zaradi katere je dolžna obračunati in plačevati okoljsko dajatev, mora v roku 15 dni pred predvidenim prenehanjem opravljanja dejavnosti carinskemu organu predložiti obvestilo o prenehanju obstoja oziroma opravljanja dejavnosti na obrazcu iz Priloge 4 te uredbe. Prekinitev oziroma prenehanje opravljanja dejavnosti zaradi nepredvidenih razlogov pa mora carinskemu organu prijaviti nemudoma na obrazcu iz Priloge 3 te uredbe.
(5) Če oseba iz prvega odstavka tega člena preneha obstajati ali preneha opravljati dejavnost, carinski organ odloči o izbrisu iz evidence iz 10. člena te uredbe na njeno zahtevo, pri čemer hkrati odloči tudi o obveznosti plačila zapadlih obveznosti okoljske dajatve.

(1) Carinski organ vzpostavi in vodi posebno evidenco proizvajalcev in pridobiteljev.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
– firmo in sedež proizvajalca oziroma pridobitelja ter davčno številko,
– tarifno oznako KN, razred in tip EE opreme v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno EE opremo, na katere se nanaša prijava dejavnosti, zaradi katere je zavezan obračunavanju in plačevanju okoljske dajatve,
– datum začetka, spremembe in prenehanja opravljanja dejavnosti.

(1) Do vračila okoljske dajatve, vplačane za seštevek enot obremenitve, je upravičena pravna oseba, ki EE opremo, za katera je bila okoljska dajatev plačana, iznese v drugo državo članico EU ali jih izvozi.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) predloži carinskemu organu zahtevek za vračilo okoljske dajatve na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, v roku 60 dni po poteku meseca, v katerem je bila okoljska dajatev plačana. Zahtevek za vračilo okoljske dajatve mora vsebovati naslednje podatke:
– tarifno oznako KN, razred in tip EE opreme, zaradi katere je zavezan obračunavanju in plačevanju okoljske dajatve, in za katero uveljavlja vračilo okoljske dajatve,
– znesek plačane okoljske dajatve po tarifnih oznakah EE opreme,
– navedbo dokumenta, ki dokazuje, da je bila EE oprema iznesena iz ozemlja RS ali izvožena iz območja EU,
– izjavo, da kazensko in materialno odgovarja za resničnost navedb in da razpolaga z ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da je bila okoljska dajatev obračunana in plačana ter da je bila EE oprema iznesena iz ozemlja RS ali izvožena iz območja EU,
– navedbo banke in transakcijskega računa, na katerega naj se izvrši izplačilo vračila.
(3) Vlagatelj je dolžan hraniti in na zahtevo carinskega organa predložiti dokumente, ki dokazujejo upravičenost do vračila okoljske dajatve skladno s predpisi, ki urejajo davčni postopek.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja pristojni carinski organ.

(1) Z globo od 1.000.000 do 10.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če kot proizvajalec ali pridobitelj:
– proda EE opremo brez plačila okoljske dajatve,
– ne prijavi dejavnosti, za katero je zavezana plačevati okoljsko dajatev,
– ne predloži pravočasno obračuna okoljske dajatve,
– z obračunom ne predloži podatkov, ki so potrebni za obračun okoljske dajatve, oziroma predloži neresnične podatke.
(2) Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Obstoječi proizvajalci in pridobitelji, ki niso navedeni v Operativnem programu ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, sprejetega na 59. Seji Vlade Republike Slovenije, dne 2. februarja 2006, in objavljenega na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor, morajo prijaviti svojo dejavnost, zaradi katere so zavezani obračunavanju in plačevanju okoljske dajatve, najpozneje do 31. maja 2006, okoljska dajatev pa se začne obračunavati 1. aprila 2006.

Do uveljavitve sklepa Vlade Republike Slovenije iz petega odstavka 6. člena te uredbe je višina zneska za nadomestilo enaka 8.000 tolarjev, za enoto obremenitve pa enaka 2 tolarja.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o okoljski dajatvi zaradi starih bremen odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev (Uradni list RS, št. 114/04).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. aprila 2006.