Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 7. marca 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o javnih cestah, ki obsega:

– Zakon o javnih cestah – ZJC (Uradni list RS, št. 29/97 z dne 23. 5. 1997),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah – ZJC-A (Uradni list RS, št. 18/02 z dne 28. 2. 2002),
– odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi 85. člena Zakona o javnih cestah U-I-224/00 (Uradni list RS, št. 50/02 z dne 7. 6. 2002),
– Zakon o graditvi objektov – ZGO-1(Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji – ZDARS-A (Uradni list RS, št. 126/03 z dne 18. 12. 2003) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah – ZJC-B (Uradni list RS, št. 92/05 z dne 18. 10. 2005).

(1) Javne ceste so državne in občinske ceste.
(2) Ta zakon določa status in kategorizacijo javnih cest, ureja pravila določanja mej javnih cest, določa enotna pravila in strokovne podlage za graditev in vzdrževanje vseh javnih cest, zaradi zagotovitve čimbolj enakih pogojev za kakovosten in varen prevoz vsem uporabnikom cest na celotnem cestnem omrežju v državi, določa obvezno gospodarsko javno službo za zagotavljanje usposobljenosti teh cest za varen in neoviran promet ter ureja upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo državnih cest in prometa na njih.
(3) Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv Evropske skupnosti:
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L št. 187 z dne 20. 7. 1999, str. 42; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/62/ES);
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (UL L št. 166 z dne 30. 4. 2004, str. 124; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/52/ES);
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (UL L št. 167 z dne 30. 4. 2004, str. 39; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/54/ES).

(1) Javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet (v nadaljnjem besedilu: promet), ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih.
(2) Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na javni cesti mogoče pridobiti služnost za napeljevanje vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovodov ter podobnih objektov in naprav javnega pomena, pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste.
(4) Na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej, ki so določene za opravljanje dejavnosti namenjenih udeležencem v prometu (v nadaljnjem besedilu: spremljajoče dejavnosti), je mogoče za opravljanje takih dejavnosti pridobiti posebno pravico uporabe.

(1) Državne ceste so v lasti Republike Slovenije, občinske ceste pa v lasti občin.
(2) Glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru se državne ceste kategorizirajo na avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda ter regionalne ceste I., II. in III. reda, občinske ceste pa na lokalne ceste in javne poti.
(3) Lokalne ceste se v naseljih lahko razvrščajo v več podkategorij, ki se določijo v aktu iz četrtega odstavka tega člena.
(4) Merila za kategorizacijo javnih cest določi Vlada Republike Slovenije.
(5) Glede na potek v prostoru so javne ceste:
– ceste v naselju;
– ceste zunaj naselja.
(6) Javne ceste so lahko namenjene uporabi vsem ali samo določenim vrstam prometa (ceste, rezervirane za promet motornih vozil, ceste, rezervirane za promet kolesarjev ali za druge vrste prometa).
(7) Kategorizacija načrtovanih novih državnih cest, načrtovanih rekonstrukcij obstoječih državnih cest ter posledične spremembe kategorizacije državnih cest se na podlagi meril za kategorizacijo iz četrtega odstavka tega člena in predpisov o urejanju prostora določijo v prostorskem planu Republike Slovenije. Kategorizacija načrtovanih novih občinskih cest, načrtovanih rekonstrukcij obstoječih občinskih cest ter posledične spremembe kategorizacije občinskih cest se na podlagi meril za kategorizacijo iz četrtega odstavka tega člena in predpisov o urejanju prostora določijo v prostorskem planu občine.
(8) Minister, pristojen za promet, predpiše način označevanja javnih cest in evidence o javnih cestah in objektih na njih, ki obsega način zbiranja in vodenja evidence, njeno vsebino in uporabo podatkov iz evidence.

(1) Kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo označena javna cesta, ki je namenjena izključno vožnji kolesarjev.
(2) Ne glede na določbo drugega odstavka prejšnjega člena se državne kolesarske poti kategorizirajo na daljinske, glavne in regionalne kolesarske poti, občinske kolesarske poti pa kot javne poti za kolesarje.

(1) Javne ceste morajo biti grajene in vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in posebnih pogojev za odvijanje prometa, na primer slabih vremenskih razmer, lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene.
(2) Kadar zaradi prostorskih, okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov javne ceste ali njenega dela ni mogoče zgraditi z elementi, ki v celoti ustrezajo njenemu prometnemu pomenu in vrstam prometa, ki jim je namenjena, se lahko zgradi s slabšimi elementi, katerih vrednosti pa ne smejo biti nižje od še dopustnih za isto kategorijo javne ceste po predpisu iz prve alinee tretjega odstavka 6. člena tega zakona. Tako zgrajena javna cesta ali njen del mora biti opremljena s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa.

(1) Javne ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, kot jih določajo ta zakon, predpisi, izdani na njegovi podlagi, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, ter predpisi o varnosti cestnega prometa.
(2) Javne ceste se morajo projektirati in graditi tako, da je omogočeno normalno gibanje oseb z omejeno sposobnostjo gibanja.
(3) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve in ministrom, pristojnim za področje graditve objektov, izda:
– predpis o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja;
– predpis o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah;
– predpis o načinu označevanja in zavarovanja del na javni cesti in ovir v cestnem prometu.

(1) Minister, pristojen za promet, izdaja tehnične predpise za javne ceste, s katerimi podrobneje uredi posamezna vprašanja v zvezi s planiranjem, projektiranjem, graditvijo in vzdrževanjem javnih cest. Z njimi lahko določi obvezno uporabo standardov in tehničnih specifikacij za javne ceste.
(2) Tehnična specifikacija za javne ceste je od standarda neodvisen dokument, ki določa tehnične zahteve (kakovost, dimenzije, varnost, označevanje, preskušanje idr.), ki jih morajo izpolnjevati postopek, izdelek ali storitev v zvezi s planiranjem, projektiranjem, graditvijo in vzdrževanjem javnih cest.
(3) Tehnične specifikacije za javne ceste so javna listina. Pripravljajo jih tehnični odbori, ki jih imenuje minister, pristojen za promet. Pripravljajo se v skladu z njegovim navodilom in izdajajo z njegovim soglasjem; kadar se nanašajo na graditev javnih cest, pa tudi s soglasjem ministra, pristojnega za graditev. Izdaja tehničnih specifikacij za javne ceste se objavi v uradnem glasilu Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.

(1) Vzdrževanje javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega:
– vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v dobrem stanju, za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in njihovega varovalnega pasu ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje javnih cest) in
– organiziranje vzdrževalnih del, ki se na javnih cestah opravljajo v mejah cestnega sveta in v daljših časovnih obdobjih zaradi izboljševanja in obnavljanja njihovih prometnih in varnostnih lastnosti (v nadaljnjem besedilu: obnavljanje javnih cest).
(2) Minister, pristojen za promet, predpiše vrsto vzdrževalnih del na javnih cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest.
(3) Način opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja državnih cest določi Vlada Republike Slovenije, rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja občinskih cest pa občina.
(4) Obnovitvena dela na javnih cestah se oddajajo v izvedbo v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
(5) Obnovitvena dela na javnih cestah se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(6) Vrsta in obseg projektne in tehnične dokumentacije za obnovitvena dela na javni cesti se v odvisnosti od njihove vrste, obsega in zahtevnosti določijo s projektno nalogo, če s predpisi o graditvi objektov ni drugače določeno.
(7) Pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del na državni cesti opravi komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za promet (v nadaljnjem besedilu: minister). V komisijo se imenujejo strokovnjaki s področja tehničnih in drugih posebnosti teh del.
(8) Po opravljenem pregledu obnovitvenih del komisija iz prejšnjega odstavka predlaga ministru izdajo odločbe, s katero odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali izda dovoljenje za izročitev obnovljene ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta prometu.

(1) Izvajalec rednega vzdrževanja javnih cest mora ob stavki svojih delavcev zagotoviti najmanj:
– nadzor nad prevoznostjo in usposobljenostjo cest za varen promet z vsakodnevnimi pregledi cest;
– zavarovanje nevarnih delov na cesti, če ugotovljenih pomanjkljivosti, ki ogrožajo promet na njej, izvajalec pregleda ne more takoj odpraviti;
– izvedbo ukrepov za zavarovanje ceste, katerih opustitev bi lahko povzročila poškodbe ceste;
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč na javnih cestah;
– prevoznost cest v zimskem času najmanj v obsegu, ki omogoča odvijanje prometa ob uporabi zimske opreme;
– zagotavljati tekoče podatke o stanju in prevoznosti cest.
(2) Opravljanje del iz prejšnjega odstavka zagotovi izvajalec rednega vzdrževanja cest z nadzorom nad stanjem javnih cest in z organiziranjem stalne pripravljenosti ustrezno opremljenih vzdrževalnih skupin za izvedbo najnujnejših ukrepov zavarovanj cest in prometa na njih, opustitev katerih bi povzročilo poškodbe cest ali ogrozilo promet na njih.
(3) Delavcu izvajalca rednega vzdrževanja javnih cest, ki odkloni opravljanje s sklepom izvajalca rednega vzdrževanja javnih cest naložena dela iz prvega odstavka tega člena, preneha delovno razmerje.

Sredstva za vzdrževanje državnih cest in za redno vzdrževanje lokalnih cest se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije in iz drugih virov, če je s tem ali posebnim zakonom tako določeno.

(1) Za uporabo javnih cest se plačujejo naslednje takse in povračila: letno povračilo za uporabo javnih cest za motorna in priklopna vozila; cestna taksa za prevoze z motornimi in priklopnimi vozili; cestnina za uporabo določenih cest in objektov na njih; povračilo za izredne cestne prevoze; povračilo za čezmerno uporabo javnih cest; povračilo za uporabo prometnih površin zunaj vozišča javne ceste in za površine ob njej, ki so določene za opravljanje spremljajočih dejavnosti.
(2) Višino, način vplačevanja in evidentiranje vplačil, oprostitve plačevanja, nadzor nad vplačevanjem in sankcioniranje neplačevanja taks in povračil iz prejšnjega odstavka predpiše Vlada Republike Slovenije.
(3) Vlada Republike Slovenije lahko sama ali na predlog občine predpiše posebno povračilo za uporabo javne ceste in objektov na njej, ki poteka po območjih s statusom zavarovanega naravnega bogastva, in določi poseben režim njene uporabe in vzdrževanja. Če je za vzdrževanje ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški za njeno vzdrževanje.

(1) Za uporabo cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov se plačuje cestnina. Cestninske ceste in cestninske cestne objekte določi Vlada Republike Slovenije.
(2) Vlada Republike Slovenije lahko kot cestninsko cesto določi državno cesto, ki je kategorizirana in označena kot avtocesta ali hitra cesta in ki izpolnjuje naslednje prometno tehnične pogoje:
– je posebej projektirana in zgrajena za promet motornih vozil,
– ne služi zemljiščem, ki mejijo nanjo,
– ima, razen na posebnih mestih in začasno, dva označena prometna pasova ter odstavni pas ali odstavne niše na vsakem od fizično ločenih smernih vozišč;
– se z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom ne križa v istem nivoju.
(3) Vlada Republike Slovenije lahko s predpisom tudi določi, da se zaradi povrnitve stroškov njihove izgradnje ter stroškov njihovega vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja cestnina plačuje tudi za uporabo posameznega predora, mostu ali gorskega prelaza (v nadaljnjem besedilu: cestninski cestni objekti). Cestnina po določbi tega odstavka in cestnina iz prejšnjega odstavka se ne smeta podvajati.
(4) Po izvedenem postopku predhodne preveritve in posvetovanja glede predpisov v zvezi s prometom, kot je določen za članice Evropske unije, lahko Vlada Republike Slovenije določi, da se cestnina plačuje za uporabo določenih odsekov javnih cest, zlasti:
– kjer obstajajo za to varnostni razlogi,
– na cestah za medregionalni in mednarodni težki tovorni promet v delu države, kjer ni povezanega avtocestnega omrežja, če povpraševanje po prometu in gostota prebivalstva ekonomsko ne opravičujeta gradnje avtocest ali hitrih cest;
– če se z drugo državo članico Evropske unije za obmejna območja uvede posebna ureditev.
(5) Višina cestnine se določi glede na:
– vrsto vozila, s katerim se opravlja prevoz po cestninski cesti, upoštevaje višino vozila in število njegovih osi;
– prevozno razdaljo po cestninski cesti.
(6) Ponderirano povprečje cestnin mora biti v sorazmerju s stroški gradnje, obratovanja in razvoja cestninskih cest oziroma cestninskih cestnih objektov.
(7) Brez poseganja v ponderirano povprečje cestnin se lahko cestnina določi tudi glede na:
– emisije izpušnih plinov vozila s tem, da se lahko cestnina, ki se zaračunava za vozila, ki izpolnjujejo najstrožje kriterije glede emisij, poveča za enakovredna vozila, ki izpolnjujejo najnižje kriterije glede teh emisij, največ za 50%;
– dnevni čas vožnje, pod pogojem, da nobena cestnina za več kot 100% ne presega cestnine, ki se zaračunava v najcenejšem delu dneva.
(8) Vsako razlikovanje cestnin, ki se zaračunavajo glede na vrste emisij izpušnih plinov vozil ali dnevni čas, mora biti sorazmerno z zaželenim ciljem.
(9) Obveznost plačila cestnine mora biti določena nediskrimantorno glede na državno pripadnost uporabnika ali lastnika vozila oziroma prevoznika, glede na mesto registracije ali glede na izvor oziroma namembno mesto vozila. Vlada Republike Slovenije lahko določi, da se cestnina ne plačuje za prevoze z intervencijskimi in vojaškimi vozili, prevoze humanitarne pomoči in prevoze upravljavca cestninske ceste oziroma cestninskega cestnega objekta.
(10) Način plačevanja in nadzor plačevanja cestnine morata potekati tako, da čim manj ovirata prost pretok prometa in brez obveznih kontrol ali pregledov na mejah Republike Slovenije z drugimi državami članicami Evropske unije. Upravljavec cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov mora poskrbeti za primerne objekte na mestih plačevanja cestnine, tako da je zagotovljena varnost cestnega prometa.
(11) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za primer, ko na podlagi posebnega zakona določi višino, način plačevanja, način cestninjenja, način evidentiranja plačil in nadzor nad vplačevanjem upravljavec določenih cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov s soglasjem Vlade Republike Slovenije.

(1) Elektronski cestninski sistemi morajo omogočati cestninjenje tudi z uporabo ene ali več naslednjih tehnologij: satelitskega določanja položaja, mobilne komunikacije z uporabo standarda GSM-GPRS (sklic na GSM TS 03.60/23.060) in mikrovalovne tehnologije na frekvenci 5,8 GHz (evropsko elektronsko cestninjenje). Podrobnejše tehnične zahteve predpiše Vlada Republike Slovenije.
(2) Vsak upravljavec cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov mora z drugimi upravljavci cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov v Evropski uniji skleniti pogodbo ali na drug način zagotoviti, da bo naročnik evropskega elektronskega cestninjenja lahko to storitev uporabljal v vseh državah članicah Evropske unije pri evropskem elektronskem cestninjenju.
(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo za:
– cestninske sisteme, ki nimajo elektronskih naprav za pobiranje cestnine;
– elektronske cestninske sisteme, pri katerih ni potrebno nameščati opreme v vozila;
– majhne, izključno lokalne cestninske sisteme, za katere bi bili stroški za uporabo evropskega elektronskega cestninjenja nesorazmerni s prednostmi.

(1) Domača in tuja pravna ali fizična oseba lahko pridobi koncesijo za graditev javne ceste in objektov na njej.
(2) Pogoji za dodelitev koncesije za graditev državne ceste in objektov na njej se določijo z zakonom. Pogodbo o koncesiji sklene Vlada Republike Slovenije.
(3) Pogodbo o koncesiji za graditev občinske ceste in objektov na njej sklene organ lokalne skupnosti v skladu s pogoji, ki jih za podelitev koncesije predpiše občina.
(4) Če je s pogodbo o koncesiji za graditev javne ceste in objektov na njej določeno, da jo domača in tuja pravna ali fizična oseba za določen čas po njeni zgraditvi vodi in izkorišča, se v tej pogodbi uredita tudi vzdrževanje te ceste in izvajanje ukrepov za varstvo ceste in prometa na njej.
(5) Pravice in obveznosti, ki jih določajo ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter predpisi občin glede vzdrževanja javnih cest in izvajanja ukrepov za varstvo javnih cest in prometa na njih, veljajo tudi za osebo iz prejšnjega odstavka pri vodenju in izkoriščanju javne ceste in objektov na njej, če to ni s tem zakonom, predpisom občine ali s pogodbo iz prejšnjega odstavka drugače določeno.

(1) Javno cesto sestavljajo:
– cestno telo;
– cestni objekti;
– naprave za odvodnjavanje ceste;
– brežine ceste;
– cestni svet;
– zračni prostor nad voziščem v višini 7 m;
– prometne površine zunaj vozišča, kot so: počivališča, parkirišča, avtobusna postajališča in obračališča, prostori in objekti za tehtanje in nadzor prometa;
– površine za pešce in kolesarje na cestišču ceste;
– priključki na cesto v širini cestnega sveta;
– prometna signalizacija in prometna oprema;
– cestne naprave in druge ureditve, namenjene varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa na njej;
– naprave za evidentiranje prometa.
(2) Za sestavni del javne ceste se štejejo tudi zemljišča, objekti in naprave, ki jih je investitor v javno cesto pridobil ali zgradil za opravljanje rednega vzdrževanja ceste ali za opravljanje spremljajočih dejavnosti ob cesti.
(3) Javna cesta, kot jo določata prvi in drugi odstavek tega člena, mora biti vpisana v zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti države za državno cesto in kot javno dobro v lasti občine za občinsko cesto. V zemljiško knjigo se vpišeta tudi služnost iz tretjega odstavka in posebna pravica uporabe površin iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona.

(1) Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. cesta je vsaka tako zgrajena ali utrjena površina, da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi ali določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;
2. javna cesta je tista prometna površina, ki jo je pristojni organ v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razglasil za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in ob pogojih, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;
3. nekategorizirana cesta je vsaka prometna površina, ki ni kategorizirana kot javna cesta in na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te prometne površine (gozdne ceste, dovozne ceste in pristopi do objektov ter zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, avtobusne postaje, ceste v zasebni lasti in podobne);
4. državna cesta je kategorizirana javna cesta, namenjena prometnemu povezovanju regij ter pomembnejših naselij v državi in z enakimi v sosednjih državah, prometnemu povezovanju pokrajin znotraj države ter prometnemu povezovanju pomembnejših naselij znotraj pokrajine. Če na taki cestni povezavi ni zgrajena obvozna cesta mimo naselja, je sestavni del državne ceste tudi njen del, ki poteka skozi naselje;
5. avtocesta je državna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih vozil in ki je sestavni del avtocestnih povezav s sosednjimi državami; njen sestavni del so tudi posebej zgrajeni priključki nanjo;
6. hitra cesta je državna cesta, rezervirana za promet motornih vozil, ki s svojimi prometno-tehničnimi elementi omogoča hitro odvijanje daljinskega prometa med najpomembnejšimi središči regionalnega pomena; navezuje se na avtoceste v državi in na cestni sistem sosednjih držav; njen sestavni del so tudi posebej zgrajeni priključki nanjo;
7. glavna cesta I. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju med pomembnejšimi središči regionalnega pomena; navezuje se na ceste enake ali višje kategorije v državi in na cestni sistem sosednjih držav; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;
8. glavna cesta II. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju med središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;
9. regionalna cesta I. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju pomembnejših središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;
10. regionalna cesta II. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije;
11. regionalna cesta III. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč lokalnih skupnosti, za državo pomembnih turističnih (turistične ceste) in obmejnih območij ter mejnih prehodov z državnimi cestami enake ali višje kategorije, kadar po predpisanih merilih za kategorizacijo ne doseže višje kategorije;
12. občinska cesta je kategorizirana javna cesta, namenjena povezovanju naselij v občini z naselji v sosednjih občinah ali povezuje naselja, dele naselja, naravne ter kulturne znamenitosti, posamezne objekte in podobno v občini;
13. lokalna cesta je občinska cesta, ki povezuje naselja v občini z naselji v sosednjih občinah ali naselja in dele naselij v občini med seboj in je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije;
14. javna pot je občinska cesta, ki ne izpolnjuje v predpisu iz prve alinee tretjega odstavka 6. člena tega zakona določenih minimalnih elementov za lokalno cesto ali pa je namenjena samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne in vaške ceste ali poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonjače in podobne);
15. mednarodna cesta je državna cesta, ki je z mednarodnim aktom uvrščena v omrežje evropskih cest;
16. obvozna cesta je cesta, s katero se nadomesti del državne ceste skozi naselje;
17. cesta, določena za vse vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo uporabljati vsi udeleženci v prometu;
18. cesta, rezervirana za motorna vozila, je javna cesta, po kateri smejo voziti samo tista motorna vozila, ki v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa lahko razvijejo določeno hitrost, in je označena s predpisano prometno signalizacijo;
19. cesta, določena za posamezne vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo uporabljati samo tisti udeleženci v prometu, za katere prepoved uporabe ni označena s predpisano prometno signalizacijo;
20. državna kolesarska pot je državna cesta, ki je namenjena samo prometu kolesarjev in je označena s predpisano prometno signalizacijo. Državna kolesarska pot se navezuje na omrežje evropskih kolesarskih poti (daljinska kolesarska pot), povezuje središča regionalnega pomena (glavna kolesarska pot) ali povezuje pomembnejša središča lokalnega pomena ter vodi do pomembnih turističnih območij ali središč ter do območij izjemnih naravnih znamenitosti (regionalna kolesarska pot);
21. cestno telo je del javne ceste, ki ga sestavljata nasip in voziščna konstrukcija;
22. cestni objekti so mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti, predori, galerije, podporne in oporne konstrukcije ter podhodi in nadhodi;
23. cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni ločilni in robni pasovi, kolesarske steze in pločniki ter bankine in naprave za odvodnjavanje tik ob vozišču ali robnem pasu (segmentni jarki ali mulde, koritnice);
24. vozišče je del cestišča, ki ima eno ali dve smerni vozišči;
25. brežina je naravno nastala ali zgrajena nagnjena površina zemljišča ob cestnem telesu;
26. cestni svet je največ 2 m širok zemljiški pas, merjen od črte, ki jo sestavljajo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest in njihovih elementov določene končne točke prečnega profila cestnega telesa z napravami za odvodnjavanje in brežinami ceste oziroma pri avtocestah od varovalne ograje, ter zračni prostor nad voziščem v višini 7 m od najvišje točke vozišča;
27. naprave za odvodnjavanje javne ceste so naprave za zbiranje, odvajanje in/ali preusmerjanje površinske in talne vode (odvodni jarki, koritnice, plitve in globoke drenaže, vtočni in revizijski jaški, prepusti, kanalizacija, vodnjaki, ponikalnice in podobno);
28. polje preglednosti so zemljišča ob cestišču, določena s preglednim trikotnikom in pregledno bermo, katerih raba je omejena;
29. pregledni trikotnik so zemljišča ob cestišču, katerih raba je omejena zaradi zagotavljanja predpisane preglednosti v nivojskih križanjih cest ali ceste z železniško progo;
30. pregledna berma je razširjeni del cestnega telesa na notranji strani krivin za zagotovitev predpisane preglednosti, ki je potrebna zaradi stop pregledne razdalje;
31. križanje je mesto, kjer se v istem ali različnem nivoju križa cesta z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom, kot so železnica, vodotok, žičnica in podobno;
32. križišče je prometna površina, na kateri se križata dve ali več cest ali na kateri se združujeta dve ali več cest v širšo prometno površino (trg in podobno);
33. priključek je del javne ceste, s katerim se javna cesta iste ali nižje kategorije ali nekategorizirana cesta navezuje na to cesto;
34. kolesarska steza je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločena kako drugače in je namenjena prometu koles in koles s pomožnim motorjem;
35. pločnik je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločen kako drugače in je namenjen pešcem ali pešcem in prometu koles ter koles s pomožnim motorjem, če je na njem označen kolesarski pas;
36. avtobusna postajališča in obračališča so posebej zgrajene in označene prometne površine ob vozišču ceste, namenjene izključno javnemu prevozu potnikov;
37. prostori in objekti za tehtanje in za nadzor prometa so objekti in naprave na mejnih prehodih in na ali ob javnih cestah v notranjosti države, ki so namenjeni nadzoru izrednih prevozov in zagotavljanju varnosti prometa (tehtnice, naprave za merjenje hitrosti vozil idr.);
38. prometna signalizacija so sredstva in naprave, s katerimi se zagotavlja izvajanje prometnih pravil in varnosti prometa ter jo sestavljajo prometni znaki, turistična in druga obvestilna signalizacija ter druga sredstva in naprave za vodenje in zavarovanje prometa na cesti;
39. prometna oprema so sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in za vodenje prometa (smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, markerji, stožci, varovalne in varnostne ograje in podobno);
40. cestne naprave in ureditve sestavljajo telekomunikacijske in električne naprave, vgrajene v cestno telo, ki so namenjene prometu, stacionarne naprave za nadzor in urejanje prometa ter naprave za nadzor nad stanjem vozišča, naprave za daljinsko obveščanje in opozarjanje, naprave za umirjanje prometa, naprave in objekti za pobiranje cestnine, prezračevalne in varnostne naprave v predorih, naprave in ureditve za zaščito pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi za promet na javni cesti;
41. nivo rednega vzdrževanja so predpisane enote mere za posamezna dela rednega vzdrževanja javne ceste in objektov na njej;
41.a obnovitvena dela na javni cesti so dela za izboljšanje prometno-tehničnih lastnosti in obratovanja javne ceste ter njene zaščite, varstva okolja in varnosti prometa;
42. varstvo javne ceste sestavljajo ukrepi, ki so potrebni zaradi zaščite ceste in varnosti njenih uporabnikov ter zaradi omejevanja dopustnih posegov v cesto in njen varovalni pas;
43. sosed je lastnik ali uporabnik zemljišča in objektov ali naprav na njem vzdolž javne ceste;
44. naselje skozi katero poteka javna cesta je prostor, na katerem so z ene ali obeh strani ceste vrste ali skupine stavb in so njegove meje določene s prometnimi znaki za označevanje naselij;
45. varovalni pas je pas zemljišča ob javni cesti, v katerem je raba prostora omejena zaradi preprečitve škodljivih vplivov okolice na cesto in promet na njej in obratno;
46. čezmerna uporaba javne ceste ali njenega dela je začasno ali trajno več kot 50-odstotni delež v vseh opravljenih prevozih blaga po njej, ki je posledica izvajanja investicijskih del ali narave proizvodne ali storitvene dejavnosti, v zvezi s katero se opravljajo prevozi (izkoriščanje kamnin, rudnin in podobno). Delež prevozov se ugotavlja v povprečnem dnevnem letnem prometu tovornih vozil z nosilnostjo več kot 10 t, ugotovljenim z najmanj štirikratnim štetjem prometa na izvorno-ciljni lokaciji čezmernega uporabnika ceste. Čezmerni uporabnik ceste je pravna ali fizična oseba, ki izvaja investicijska dela ali dejavnost iz predhodnega stavka;
47. cestnina je plačilo za uporabo cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta za določeno vrsto vozila, ki vozi na razdalji med dvema točkama na njih.
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi o varnosti cestnega prometa.

(1) Na prometnih površinah, ki niso kategorizirane kot javne ceste po tem zakonu (nekategorizirane ceste), je promet dovoljen le na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci teh prometnih površin.
(2) Graditev, vzdrževanje in uporabo gozdnih cest ureja zakon o gozdovih.

(1) Meje javne ceste se določi s postopkom ureditve mej, obnove mej ali s postopkom spreminjanja mej.
(2) Določitev mej javne ceste in evidentiranje ugotovljenih sprememb v zemljiškem katastru se začne na zahtevo lastnika ali upravljavca javne ceste.
(3) Meje javne ceste se določijo na podlagi načrta parcelacije, načrta gradbene parcele ali po zunanjem robu cestnega sveta.
(4) Stranke v postopku določitve meje javne ceste so lastnik ali upravljavec javne ceste, lastnik parcele, iz katere se odmeri parcela javne ceste in lastniki parcel, na katere neposredno meji parcela javne ceste.
(5) Ne glede na 46. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/00, 37/02 – odločba US, 87/02 in 44/03 – odločba US) se pri določitvi mej javne ceste po tem zakonu določijo in s trajnimi mejniki zamejičijo samo horizontalni lomi meje javne ceste.
(6) Obstoječe meje parcel se pri določitvi mej javne ceste upoštevajo po veljavnih podatkih zemljiškega katastra.

Upravljavec državnih cest je Republika Slovenija, kolikor za določene ceste zakon ne določa drugače.

(1) Državne ceste določi in kategorizira Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za promet. Hkrati s kategorizacijo državnih cest Vlada Republike Slovenije določi, kateri vrsti prometa so namenjene.
(2) Novozgrajeni ali rekonstruirani del državne ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot državna cesta.
(3) O spremembah kategorizacije državnih cest in nadomeščenih delov državnih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, odloča Vlada Republike Slovenije.
(4) Vlada Republike Slovenije lahko javne ceste, ki se opustijo kot državne ceste, in nadomeščene dele državnih cest prenese med občinske ali nekategorizirane ceste.
(5) Spremembe kategorizacije državnih cest ali nadomeščenih delov teh cest in prenose občinskih cest med državne ceste lahko predlagajo minister, pristojen za promet, in občine. Spremembe in prenosi se po medsebojnem usklajevanju interesov obeh predlagateljev in ob upoštevanju meril za kategorizacijo javnih cest opravijo enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja državnih cest za naslednje leto.

(1) Državna cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
(2) Opuščena državna cesta ali njen del se lahko usposobi za parkirišča, počivališča in za druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.
(3) O opustitvi in ureditvi opuščene državne ceste ali njenega dela odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za promet.

(1) Strokovnotehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo državnih cest opravlja Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: Direkcija za ceste). Te obsegajo zlasti:
– izdelavo strokovnih podlag za plane vzdrževanja in razvoja državnih cest in izdelavo osnutkov teh planov;
– naloge rednega vzdrževanja državnih cest;
– naloge nadzora nad stanjem državnih cest;
– naloge nadzora nad prometno ureditvijo vseh državnih cest;
– izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na državnih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa;
– izvajanje postopkov podeljevanja koncesij in izbire koncesionarja za redno vzdrževanje državnih cest, če je tak način njegovega izvajanja določen s predpisom iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona;
– naloge v zvezi z investicijami v državne ceste;
– vodenje evidenc o državnih cestah, določenih s predpisom iz osmega odstavka 3. člena tega zakona;
– štetje prometa na državnih cestah;
– naloge v zvezi z organizacijo obveščanja javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih;
– naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vodenje in izkoriščanje državnih cest in objektov na njih ter v zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika;
– izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo državnih cest in za zavarovanje prometa na njih;
– naloge v zvezi s pripravo strokovnih podlag za tehnične predpise o projektiranju, graditvi in vzdrževanju javnih cest;
– priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za javne ceste;
– sklepanje pogodb po pooblastilu ministra, pristojnega za promet;
– druge naloge, določene z zakonom ali drugim predpisom.
(2) Za redno vzdrževanje državnih cest lahko Direkcija za ceste organizira cestne baze kot režijske obrate.
(3) Direkcija za ceste opravlja tudi strokovnotehnične, razvojne, organizacijske, upravne in druge naloge, določene s tem zakonom, ki se nanašajo na graditev, vzdrževanje in varstvo državnih kolesarskih poti.

(1) Za organiziranje in vodenje gradnje ter vzdrževanja določenih državnih cest in upravljanje teh cest se lahko ustanovi posebno gospodarsko družbo pod pogoji in na način, kot to določi poseben zakon.
(2) Gospodarska družba iz prejšnjega odstavka ima pri organiziranju in vodenju gradnje, vzdrževanja in varstva državnih cest, ki jih upravlja, enake pravice in obveznosti kot jih ima Direkcija za ceste glede teh nalog, če to ni z zakonom drugače določeno.

(1) Raziskovalno dejavnost za javne ceste opravljajo raziskovalne organizacije ter druge pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje po predpisih o raziskovalni dejavnosti.
(2) Raziskovalne in razvojne naloge za javne ceste obsegajo zlasti ukrepe ter razvoj tehnik in tehnologij za zagotavljanje skladnosti cest z okoljem in varovanje okolja pri graditvi in vzdrževanju cest ter za racionalizacijo graditve in vzdrževanja cest in zagotavljanja varnosti prometa na njih. Sredstva za te namene so zagotavljajo v okviru in v strukturnem deležu do 2% proračunskih sredstev za vzdrževanje državnih cest.
(3) Temeljno, uporabno in razvojno-raziskovalno dejavnost za javne ceste, ki se opravlja v okviru nacionalnega raziskovalnega programa, v skladu s tem programom sofinancirata ministrstvo, pristojno za promet, in ministrstvo, pristojno za znanost in tehnologijo.

(1) Strategija razvoja in vzdrževanja državnih cest določa cilje, strategijo in temeljne naloge pri razvoju in vzdrževanju državnih cest za najmanj deset let.
(2) Strategijo iz prejšnjega odstavka sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije.
(3) Strategija razvoja in vzdrževanja državnih cest mora biti usklajena s strategijo razvoja prometnega sistema. Strategija se lahko spremeni ali dopolni, če spremenjene razmere ali pogoji v Republiki Sloveniji ali sosednjih državah zahtevajo drugačen razvoj državnih cest.

(1) Cilji in naloge strategije razvoja in vzdrževanja državnih cest se natančneje določijo v nacionalnem programu, ki se sprejema za najmanj štiri leta.
(2) Z nacionalnim programom se določijo vrstni red prednostnih nalog vzdrževanja in razvoja državnih cest, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničitve posameznih razvojnih nalog v planskem obdobju. Določitev prednostnih nalog mora temeljiti na objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomskih in okoljskih merilih.
(3) Nacionalni program razvoja in vzdrževanja državnih cest sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije.

(1) Na podlagi nacionalnega programa iz prejšnjega člena tega zakona Vlada Republike Slovenije sprejme letni plan razvoja in vzdrževanja državnih cest za koledarsko leto.
(2) Kadar se za razvoj in vzdrževanje določenih državnih cest sredstva zagotavljajo s posebnim zakonom, letni plan razvoja in vzdrževanja teh cest sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije.

(1) Državne ceste se morajo načrtovati, projektirati in graditi tako:
– da so rešitve usklajene z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve in
– da bosta z njimi zagotovljena varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu ter skladnost cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katero potekajo.
(2) Za gradnjo in rekonstrukcijo državnih cest veljajo določbe predpisov o urejanju prostora, o graditvi objektov in o gradbenih proizvodih, če s tem zakonom ni drugače določeno.
(3) Graditev državnih cest je v javnem interesu.

(1) Državne ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.
(2) Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda kot izvedba istih na zemljišču državne ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem državne ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.

(1) Elementi za projektiranje državne ceste se določijo v skladu s predpisom o projektiranju cest iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona.
(2) V tehnični dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo državne ceste se predvidijo tudi površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa ter določi ureditev navezav na obstoječe ceste in pristopov do objektov in zemljišč ob cesti.

(1) Rekonstrukcija državne ceste, ki se izvede zaradi izboljšanja njenih prometnih in varnostnih lastnosti in s katero se ne posega v prostor zunaj njenega varovalnega pasu ter za katero je pridobljena pravica graditi na zemljiščih, ki so potrebna za njeno rekonstrukcijo, se šteje za vzdrževalno delo v javno korist.
(2) Za rekonstrukcijo državne ceste iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe šestega, sedmega in osmega odstavka 8. člena tega zakona.
(3) Če je zaradi rekonstrukcije državne ceste potrebno izvesti razlastitev ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini, pa taka rekonstrukcija ni določena z lokacijskim načrtom, se javna korist za to razlastitev oziroma omejitev lastninske pravice ugotovi s sklepom Vlade Republike Slovenije. Predlogu za izdajo sklepa je treba priložiti izvleček iz izvedbenega prostorskega akta, ki ureja območje rekonstrukcije, načrt parcelacije z mejo območja rekonstrukcije javne ceste, seznam parcel, potrebnih za rekonstrukcijo javne ceste, s površinami in podatki o njihovih lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic in obrazložitev javne koristi.

Za novozgrajeno ali rekonstruirano državno cesto lahko pristojni upravni organ izda začasno uporabno dovoljenje še pred dokončanjem vseh preostalih del po projektni dokumentaciji zunaj vozišča ceste, če je s tehničnim pregledom njenega vozišča ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za varno odvijanje prometa in predpise o varstvu okolja.

(1) Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo državne ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.
(2) Vlada Republike Slovenije lahko na predlog ministra, pristojnega za promet, v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih zniža ali oprosti plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v delu, ki je prihodek proračuna Republike Slovenije, če gre za zemljišča, potrebna za gradnjo ali rekonstrukcijo državne ceste.

(1) Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom.
(2) Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe.

(1) Graditev prometnih površin, objektov in naprav iz prvega odstavka 44. člena tega zakona, ki so potrebne na, ob ali nad voziščem državne ceste skozi naselje zaradi varnega odvijanja prometa in urejanja prometnega režima v naselju, financira občina.
(2) Če je graditev določenih prometnih površin, objektov in naprav iz prejšnjega odstavka nujna zaradi povečanja pretočnosti in varnosti prometa po državni cesti skozi naselje, zagotovi za ta namen potrebna sredstva Republika Slovenija. Sofinanciranje teh prometnih površin, objektov in naprav, ki jih po izgradnji upravlja občina, se uredi s posebno pogodbo, ki jo skleneta minister, pristojen za promet, in občina.
(3) Če je zaradi narave proizvodne ali storitvene dejavnosti gospodarske družbe ali podjetnika posameznika ob državni cesti treba to cesto zgraditi, rekonstruirati ali obnavljati z boljšimi elementi in v večjem obsegu, kot to zahtevata povprečen obseg in struktura cestnega prometa, lahko gospodarska družba ali podjetnik posameznik sofinancira ta dela v obsegu stroškov dodatno potrebnih del na državni cesti. V tem primeru nista zavezana za plačevanje povračila za čezmerno uporabo ceste. Sofinanciranje se uredi s posebno pogodbo, ki jo skleneta minister, pristojen za promet, in zainteresirana gospodarska družba ali podjetnik posameznik.

Sredstva za graditev obvozne ceste zagotavljata Republika Slovenija in lokalna skupnost. Sofinanciranje graditve obvozne ceste se uredi s posebno pogodbo, ki jo skleneta minister, pristojen za promet in občina.

(1) Avtobusna postajališča za vstopanje in izstopanje potnikov na avtocesti in hitri cesti niso dovoljena.
(2) Avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah I. reda morajo biti zunaj vozišča.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko Direkcija za ceste na predlog občine ali javnega prevoznika in v soglasju s Prometnim inšpektoratom Republike Slovenije ter policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču ceste. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje.
(4) Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji glavne ali regionalne ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč Direkcija za ceste ob upoštevanju predlogov občin.
(5) Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišča, ki niso v programu razvoja državnih cest, mora predlagatelj pridobiti soglasje Direkcije za ceste. Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del javne ceste.
(6) Minister, pristojen za promet, predpiše tehnične normative in minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča.

Križanja državnih cest in železniških prog morajo biti omejena na najnujnejši obseg, in sicer tako da se dvoje ali več državnih cest usmeri na skupno križanje z železniško progo. Način križanja državnih cest in železniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje ali rekonstrukcije, ki bremenijo cesto ali železniško progo, se uredita skladno s predpisi o varnosti v železniškem prometu.

(1) Stroške graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste.
(2) Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zidu in premostitvenega objekta (brežine pod objektom in pragu pri objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni del vzdrževanja ceste.
(3) Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka.

(1) Če je treba obstoječo državno cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve državne ceste krije investitor objekta ali naprave.
(2) Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve državne ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve Direkcije za ceste za boljše elemente nadomeščenega dela državne ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.

(1) Če se hkrati z graditvijo ali rekonstrukcijo državne ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste.
(2) Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovorna Direkcija za ceste.
(3) Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena, krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav.

(1) Direkcija za ceste mora o gradnji ali rekonstrukciji državne ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 60 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
(2) Direkcija za ceste mora dati investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
(3) Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljavce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v državni cesti.

(1) Določbe tega poglavja se uporabljajo za predore, daljše od 500 m merjeno po najdaljšem smernem vozišču v popolnoma zaprtem delu predora, ki so na državnih cestah, ki so del vseevropskega cestnega omrežja, kot je določeno v Oddelku 2 Priloge I k Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (UL L št. 228 z dne 9. 9. 1996, str. 1) in ilustrirano na kartah in/ali opisano v Prilogi 2 k navedeni odločbi.
(2) Vlada Republike Slovenije lahko predpiše, da se določbe tega poglavja uporabljajo tudi za predore na drugih javnih cestah, ki so daljši od 500 metrov, merjeno po najdaljšem smernem vozišču v popolnoma zaprtem delu predora.

(1) Minimalne varnostne zahteve za predore iz prejšnjega člena se nanašajo na:
– konstrukcijske značilnosti in opremo predorov, kot so: število cevi in smernih vozišč, geometrija predora, izhod v sili, dostop intervencijske službe, odstavne niše, odvajanje tekočin, požarna varnost, prezračevanje, komunikacijski sistemi, in podobno ter
– ukrepe v zvezi z obratovanjem predora, kot so: zagotavljanje potrebnih sredstev in usposobljenega osebja, način izvedbe del v predoru, obvladovanje nesreč in izrednih dogodkov, delovanje nadzornega centra, potek prometa v predoru, prevoz nevarnih snovi in podobno.
Minimalne varnostne zahteve za predore natančneje predpiše Vlada Republike Slovenije.
(2) Vlada Republike Slovenije v predpisu iz prejšnjega odstavka predpiše tudi varnostno dokumentacijo, ki mora biti pripravljena ob projektiranju predora, način odobritve projektne zasnove, način dajanja v obratovanje in pogoje za izdajo dovoljenja za obratovanje predora, ter občasne vaje, ki naj zagotovijo varnost predora.
(3) Predor mora biti označen z znaki in oznakami, ki jih predpiše Vlada Republike Slovenije.
(4) Analiza tveganja vsebuje podrobno oceno tveganj za posamezen predor, ob upoštevanju vseh projektnih dejavnikov in prometnih pogojev, ki vplivajo na varnost. Vsebina in rezultati analize tveganja morajo biti vsebovani v varnostni dokumentaciji, sestavljeni v skladu s predpisom iz drugega odstavka tega člena. Analizo tveganja mora pripraviti oseba, ki je od upravljavca predora funkcionalno neodvisna.
(5) Za namestitev ali uporabo inovativne opreme ali ukrepov, ki zagotavljajo enako ali višjo stopnjo varnosti predora, kot to določa ta zakon in predpis iz prvega odstavka tega člena, lahko ministrstvo dovoli izjemo od zahtev tega predpisa. K dovoljenju izjeme mora ministrstvo pridobiti odobritev Komisije Evropske skupnosti skladno s 14. členom Direktive 2004/54/ES.

(1) Ministrstvo je odgovorno za zagotavljanje vseh vidikov varnosti predora. Ministrstvo sprejema odločitve v zvezi z varnostjo predora, ki je deloma v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica), po predhodnem soglasju pristojnega upravnega organa druge države članice ali daje predhodno soglasje k odločitvam tega organa.
(2) Ministrstvo izda dovoljenje za obratovanje predora, če so izpolnjene varnostne zahteve, ki jih določa ta zakon in predpis iz prvega odstavka 39.b člena tega zakona.
(3) Ne glede na določbe 46. člena tega zakona ministrstvo prepove ali omeji promet v predoru, če varnostne zahteve ali ukrepi, določeni s predpisom iz prvega odstavka 39.b člena, niso izpolnjeni. Ministrstvo pri tem določi pogoje, pod katerimi se lahko ponovno vzpostavi običajen promet v predoru.
(4) Ministrstvo mora poskrbeti, da so izvedene naslednje naloge:
– redno preskušanje in pregledovanje predorov ter oblikovanje varnostnih zahtev v zvezi s tem;
– vzpostavljanje organizacijskih in operativnih načrtov za usposabljanje in opremljanje služb za ukrepanje ob izrednih dogodkih;
– opredelitev postopka za takojšnje zaprtje predora v nujnem primeru;
– izvajanje potrebnih ukrepov za zmanjšanje tveganja.
(5) Vlada Republike Slovenije obvesti Komisijo Evropske unije, da ministrstvo opravlja naloge iz prejšnjega odstavka kot upravni organ po Direktivi 2004/54/ES.
(6) Ministrstvo je dolžno pošiljati poročilo v skladu s 15. členom Direktive 2004/54/ES.

(1) Ministrstvo določi za vsak predor v fazi projektiranja, gradnje in obratovanja upravljavca predora, lahko pa naloge upravljavca predora opravlja samo.
(2) Upravljavca predora, ki je deloma v drugi državi članici, določi ministrstvo skupaj s pristojnim upravnim organom druge države članice.
(3) Če pride do nesreče ali izrednega dogodka v predoru, mora upravljavec predora o tem najkasneje v enem mesecu sestaviti poročilo, ki ga posreduje uradniku za varnost, ministrstvu in službam za ukrepanje ob izrednem dogodku, ki so ob tem dogodku posredovale.
(4) Če je sestavljeno poročilo o preiskavi o vzrokih nesreče ali izrednega dogodka, upravljavec predora to poročilo posreduje uradniku za varnost, ministrstvu in službam za ukrepanje ob izrednem dogodku, ki so ob tem dogodku posredovale in to najkasneje v enem mesecu od prejema.

(1) Za vsak predor upravljavec predora po predhodnem soglasju ministrstva imenuje uradnika za varnost, ki koordinira vse ukrepe za zagotovitev varnosti v predoru. Uradnik za varnost, ki je lahko del osebja predora ali službe za ukrepanje ob izrednem dogodku, mora biti neodvisen pri vseh zadevah varnosti predora in v zvezi s tem ne sme sprejemati nobenih navodil delodajalca. Ista oseba je lahko uradnik za varnost v več predorih.
(2) Uradnik za varnost opravlja naslednje naloge:
– zagotavlja koordinacijo s službami za ukrepanje ob izrednih dogodkih in sodeluje pri pripravi operativnih načrtov;
– sodeluje pri načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju ukrepanja ob izrednih dogodkih;
– sodeluje pri opredeljevanju varnostnih načrtov in določanju konstrukcije, opreme in obratovanja novih predorov in sprememb obstoječih predorov;
– preverja usposobljenost služb za ukrepanje ob izrednih dogodkih in sodeluje pri organizaciji njihovih vaj;
– svetuje glede dajanja predorov v obratovanje;
– preverja, ali je konstrukcija in oprema predora vzdrževana in popravljena;
– sodeluje pri ocenjevanju morebitne nesreče ali izrednega dogodka.

(1) Vzdrževanje državnih cest, razen prometnih površin, objektov in naprav iz 44. člena tega zakona, je republiška gospodarska javna služba.
(2) Državne ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja in določb 5., 6. in 8. člena tega zakona omogočajo varno odvijanje prometa.

(1) Za vzdrževanje križišč državnih cest z občinskimi cestami v območju cestnega sveta državne ceste skrbi Direkcija za ceste.
(2) Vzdrževanje križanj državnih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu.

Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov nad državnimi cestami skrbi Direkcija za ceste.

Državna cesta na mejnem prehodu se vzdržuje v enakem obsegu in na enakem nivoju kot pred mejnim prehodom. Vzdrževanje drugih prometnih površin na mejnem prehodu zagotavljajo upravljavci teh površin.

(1) Občine vzdržujejo naslednje prometne površine, objekte in naprave na, ob ali nad voziščem državnih cest, ki so namenjene urejanju prometne ureditve oziroma varnemu odvijanju prometa skozi naselja:
– odstavne pasove, parkirišča in podobne prometne površine, namenjene odvijanju prometa v naselju;
– podhode in nadhode za pešce ali kolesarje v naselju;
– javno razsvetljavo, semaforje in drugo prometno signalizacijo v naselju;
– kolesarske steze in pločnike.
(2) Občine krijejo sorazmeren del stroškov za vzdrževanje državne ceste skozi naselja, če je ta zaradi potreb odvijanje prometa v naselju zgrajena s širšim voziščem kot zunaj naselja.

(1) Direkcija za ceste lahko zaradi zapore državne ceste začasno preusmeri promet na občinske ceste.
(2) Če je med preusmeritvijo prometa z državne ceste na občinsko cesto treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, ima občina pravico do povrnitve teh stroškov v skladu z določbo šestega odstavka 65. člena tega zakona.

(1) Če je državna cesta v takem stanju,
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,
– da bi promet posameznih vrst vozil povzročil pospešeno propadanje te ceste ali
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, burje, nenadne poškodbe ceste ali ovire na cesti in podobno),
lahko Direkcija za ceste oziroma koncesionar iz 12. člena tega zakona ali posebna gospodarska družba iz 20. člena tega zakona začasno prepove ali omeji promet na tej cesti ali njenem delu (omejitev prometa posameznih vrst vozil, zmanjšanje dovoljene skupne mase, osne obremenitve ali dimenzij vozil, zmanjšanje dovoljene hitrost vozil in drugi ukrepi), dokler so razlogi za takšen ukrep, vendar največ za čas enega leta.
(2) Direkcija za ceste oziroma koncesionar iz 12. člena tega zakona ali posebna gospodarska družba iz 20. člena tega zakona mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alinee prejšnjega odstavka, obvestiti ministrstvo, policijo in Prometni inšpektorat Republike Slovenije najmanj petnajst dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na državni cesti, javnost pa obvesti po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred dnem označitve.
(3) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, lahko sprejmeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih morata nemudoma obvestiti policijo, Prometni inšpektorat Republike Slovenije in javnost po sredstvih javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi Direkcijo za ceste oziroma koncesionarja iz 12. člena tega zakona ali posebno gospodarsko družbo iz 20. člena tega zakona.
(4) Iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, lahko minister določi prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je daljše od enega leta.
(5) Minister lahko na posameznih državnih cestah, ki potekajo skozi ali mimo naselja in vzporedno s katerimi potekajo državne ceste enakih ali boljših prometno tehničnih lastnosti, določi prepovedi in omejitve prometa tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 t, razen za prevoze teh vozil v lokalnem prometu, če je to potrebno zaradi povečanja pretočnosti prometa ali varstva pred hrupom in drugimi emisijami prometa.
(6) Ukrepe omejitve uporabe državne ceste je dolžan izvesti izvajalec rednega vzdrževanja ceste v okviru izvajanja te javne službe.

(1) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob državni cesti na državno cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
(2) Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu državne ceste so dovoljeni le s soglasjem Direkcije za ceste.
(3) Direkcija za ceste izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
(4) Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas državne ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 26. členom tega zakona.
(5) Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste širok:
– pri avtocestah 40 m,
– pri hitrih cestah 35 m,
– pri glavnih cestah 25 m,
– pri regionalnih cestah 15 m,
– pri državnih kolesarskih poteh 5 m.
(6) Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedbenimi akti, v postopku priprave katerih je bilo pridobljeno soglasje Direkcije za ceste.

(1) Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju državne ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem Direkcije za ceste.
(2) Direkcija za ceste lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije državne ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.
(3) Direkcija za ceste lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali državno cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.

(1) Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na državni cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem Direkcije za ceste.
(2) V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
(3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v državno cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odpraviti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
(4) Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka omejiti promet po državni cesti, mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v državno cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju obvestiti policijo.

Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž državne ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje Direkcije za ceste. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del.

(1) Vozila ne smejo presegati dovoljenih osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij, predpisanih za posamezne vrste vozil.
(2) Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj s tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj s tovorom v mejah s predpisom dovoljenih dimenzij, mase ali osnih obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na državni cesti ali njenem delu s prometnimi znaki.
(3) Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka po državnih cestah, izda Direkcija za ceste v 15 dneh po vložitvi zahteve. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, Prometni inšpektorat Republike Slovenije in izvajalca vzdrževanja cest, po katerih bo izredni prevoz opravljen. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka po državnih in občinskih cestah, izda Direkcija za ceste, ki v roku iz prejšnjega stavka obvesti občine, katerih last so ceste, po katerih bo izredni prevoz potekal. V tem primeru občinam pripada sorazmerni delež povračila za izredni prevoz po občinskih cestah.
(4) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza z Direkcijo za ceste uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo.
(5) Za izredni prevoz, ki poteka po cestah iz 12. in 20. člena tega zakona, mora izdajatelj dovoljenja o izdanem dovoljenju obvestiti tujo ali domačo pravno ali fizično osebo, ki vodi in izkorišča te ceste, oziroma gospodarsko družbo, ki jih upravlja. Ti so upravičeni do sorazmernega deleža povračila za izredni prevoz.
(6) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, izda predpis o načinu in pogojih opravljanja izrednih prevozov ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze po javnih cestah v Republiki Sloveniji.

(1) Nadzor največjih dovoljenih osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil na državnih cestah je sestavni del rednega vzdrževanja javnih cest. Pri izvajanju nadzora sodelujejo policisti.
(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka za vozila, ki vstopajo v Republiko Slovenijo, opravljajo carinski organi na mejnem prehodu.
(3) Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, policist izloči iz prometa. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na cesti, če jo je povzročil.
(4) Z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji oziroma z dnem, ko se odpravi mejna kontrola na mejah z državami članicami Evropske unije, se nadzor iz drugega odstavka tega člena izvaja za vozila, ki niso registrirana v državah članicah Evropske unije in, ki vstopajo na njeno območje skozi Republiko Slovenijo.

(1) Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 27. člena tega zakona, in površine, ki jih za te namene Direkcija za ceste določi ob obstoječih državnih cestah, direkcija odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh dejavnosti.
(2) Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo.
(3) Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje Direkcije za ceste.

(1) Minister, pristojen za promet, predpiše minimalne elemente, ki jih morajo izpolnjevati priključki na javno cesto.
(2) Priključki občinskih cest in nekategoriziranih cest na glavne in regionalne ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem Direkcije za ceste. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
(3) Direkcija za ceste izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da to ne bo imelo škodljivih posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej ter če objektov in zemljišč ni mogoče z ekonomsko upravičeno rešitvijo navezati na občinsko cesto.
(4) Dovozne ceste in pristopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na občinsko cesto in z njo na glavno ali regionalno cesto.
(5) Pri gradnji ali rekonstrukciji glavne ali regionalne ceste ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v projektih teh gradenj.
(6) Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na glavno ali regionalno cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor.
(7) Priključek v območju cestnega sveta s pripadajočo prometno signalizacijo je sestavni del državne ceste.
(8) Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati Direkcija za ceste zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz drugega odstavka tega člena.
(9) Uporabno dovoljenje, izdano v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka, je nično.

Če priključek na državno cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko Direkcija za ceste z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

(1) Inšpektor za ceste lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na državno cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 54. člena ali je zgrajen brez soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 55. člena tega zakona.
(2) Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

(1) Direkcija za ceste lahko pristojnemu upravnemu organu za gozdarstvo predlaga, da se gozd vzdolž državne ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.
(2) Pravne ali fizične osebe, ki ob državni cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo sodelovati z Direkcijo za ceste in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta.
(3) Direkcija za ceste krije del stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo državne ceste.

(1) Za graditev žičniških naprav nad državnimi cestami ali ob njih mora investitor dobiti soglasje Direkcije za ceste.
(2) Državna cesta, ki jo prečka žičniška naprava, mora biti zavarovana z ustrezno lovilno napravo. Stroške postavitve in vzdrževanja lovilne naprave krije investitor oziroma upravljavec žičniške naprave.

(1) Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratujejo le v takšni oddaljenosti od državne ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.
(2) Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka mora investitor pridobiti soglasje Direkcije za ceste.

Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu državne ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje Direkcije za ceste. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih določa soglasje.

(1) Prepovedano je trajno ali začasno zasesti državno cesto ali njen del ter izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali ogrožati, ovirati ali zmanjševati varnost prometa na njej. Prav tako je prepovedano na zemljiščih ali na objektih ob cesti izvajati ali opustiti kakršna koli dela ali karkoli nameščati, kar bi utegnilo škodovati cesti ali ogrožati, ovirati ali zmanjševati varnost prometa na njej.
(2) Prepovedano je predvsem:
1. odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine;
2. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;
3. ovirati odtekanje vode s ceste;
4. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;
5. voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto;
6. namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi;
7. z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto;
8. postavljati na cesto kakršne koli predmete (nagrobne plošče in druga spominska znamenja, stojala, transparente, plakate in druge oblike obveščanja oziroma oglaševanja, in podobno) ali jih metati nanjo (sneg, odpadke in podobno), razsipati po cesti sipek material, nanašati blato ali kako drugače onesnaževati cesto;
9. ob cesti postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete, če bi to škodovalo cesti, njeni preglednosti ali urejenosti ali zmanjševalo varnost prometa;
10. orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo;
11. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje;
12. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko zmanjševale varnost prometa;
13. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami;
14. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora;
15. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete;
16. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo;
17. nameščati na cesto kakršnekoli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa;
18. poškodovati, odstranjevati, prestavljati ali kakorkoli spreminjati prometno signalizacijo.
(3) Izvajalec rednega vzdrževanja državne ceste je dolžan s ceste takoj odstraniti vse ovire ali druge posledice prepovedanih ravnanj, ki bi utegnile škodovati cesti ali ogrožati, ovirati ali zmanjševati varnost prometa na njej. Če to ni mogoče, mora oviro ali nevarno mesto na cesti zavarovati s predpisano prometno signalizacijo. Vse stroške odstranitve ovir ali drugih posledic prepovedanih ravnanj ali zavarovanja ovir ali nevarnih mest na cesti mora poravnati povzročitelj ovire ali nevarnega mesta na cesti. Če povzročitelj ni znan, gredo stroški v breme rednega vzdrževanja državne ceste.

(1) Vozila, ki vozijo po državnih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
(2) Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po državnih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.

(1) Sosedi ob državni cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda.
(2) Sosedi ob državni cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste.

(1) Dela na državni cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 65. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del.
(3) Dovoljenje za zaporo glavne ali regionalne ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Dovoljenje zanje se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore na glavni cesti ne ustavi za dalj kot 30 minut oziroma zaradi zapore na regionalni cesti za dalj kot 60 minut.
(4) Športne in druge prireditve na avtocestah in hitrih cestah, zaradi katerih bi jih bilo treba popolno zapreti za promet, niso dovoljene.

(1) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo državne ceste izda Direkcija za ceste. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, Prometni inšpektorat Republike Slovenije in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na katero se dovoljenje nanaša.
(2) Z dovoljenjem za zaporo državne ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
(3) Vloga za zaporo državne ceste mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga zapora ceste, ter načinu in času trajanja njihove izvedbe. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
(4) Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo državne ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na cesti.
(5) Direkcija za ceste mora za zaporo cest iz 12. člena tega zakona pridobiti predhodno mnenje tuje in domače pravne ali fizične osebe, ki te ceste vodi in izkorišča.
(6) Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo zadeve ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste.

(1) V bližini križišča državnih cest v ravnini ali državne ceste z občinsko cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost državne ceste ali železniške proge (polje preglednosti).
(2) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire. Če tega ne stori, zagotovi odstranitev ovir na njegove stroške Direkcija za ceste.
(3) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in Direkcija za ceste v skladu z zakonom.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju Direkcije za ceste iz 47. člena tega zakona.
(5) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, predpiše način določitve preglednega trikotnika in pregledne berme.

(1) Prometno signalizacijo na državnih cestah postavlja, zamenjuje, dopolnjuje ali odstranjuje Direkcija za ceste, če s tem zakonom ni drugače določeno.
(2) Za postavitev, odstranitev ali dopolnitev prometnih znakov, ki označujejo prometno ureditev na državnih cestah v naselju z več kot 20.000 prebivalci, mora Direkcija za ceste pridobiti predhodno mnenje občine.
(3) Na državni cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloča Direkcija za ceste. Direkcija za ceste ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev.
(4) Pravna ali fizična oseba, ki ji je bila dodeljena koncesija za redno vzdrževanje državnih cest, lahko spreminja prometno signalizacijo le s predhodnim soglasjem Direkcije za ceste, razen v primerih iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona.

(1) Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob državnih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Direkcija za ceste lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.
(2) Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob državnih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisu iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona. Soglasje za njihovo postavitev izda pristojna občina. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.

(1) Kdor namerava ob državni cesti zunaj naselja opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 54. in 55. člena tega zakona zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
(2) V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje Direkcije za ceste o ustrezni izpolnitvi zahtev iz prejšnjega odstavka.

Dovoljenja in soglasja iz 49., 50., 51., 65. in 68. člena tega zakona lahko izdaja pravna ali fizična oseba, ki ji je bila dodeljena koncesija za redno vzdrževanje državnih cest, če je tako določeno s koncesijskim aktom.

(1) O soglasjih in dovoljenjih iz 34., 47., 48., 49., 50., 53., 54., 58., 59., 60. in 68. člena, ki jih po določbah tega zakona izdajajo Direkcija za ceste, gospodarska družba iz prvega odstavka 20. člena tega zakona oziroma pravna ali fizična oseba, ki ji je dodeljena koncesija za redno vzdrževanje državnih cest, se odloči z odločbo v upravnem postopku, razen če je za dela, določena v teh členih, potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. V tem primeru se izda soglasje v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(2) Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah tega zakona izdajajo Direkcija za ceste, gospodarska družba iz prvega odstavka 20. člena in pravna ali fizična oseba, ki ji je dodeljena koncesija za redno vzdrževanje državnih cest, je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za promet.

(1) Uresničevanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzira Prometni inšpektorat Republike Slovenije. Posege v državno cesto in njen varovalni pas nadzirajo tudi gradbeni in urbanistični inšpektorji, vsak v okviru svojih pooblastil.
(2) Uresničevanje določb 52., 61., 62. in 66. člena tega zakona nadzirajo tudi policisti.

Za inšpektorja za ceste je lahko imenovan diplomirani inženir gradbeništva, ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju nizkih gradenj ter opravljen strokovni izpit za delo v državni upravi in izpolnjuje druge splošne pogoje, predpisane za delo v državni upravi.

(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva državnih cest ima inšpektor za ceste poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati dela pri rednem vzdrževanju in obnavljanju cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti, ki bi lahko povzročile poslabšanje stanja ceste ali ogrožale varnost prometa na njej;
2. nadzorovati izpolnjevanje pogojev za opravljanje rednih vzdrževalnih del na cestah, ki so bila oddana koncesionarju;
3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih;
4. ustaviti vsa dela na cesti, ki se ne opravljajo v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov;
5. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;
6. odrediti, da se v polju preglednosti odpravijo pomanjkljivosti in nepravilnosti, povzročene s kršenjem predpisanih ukrepov za zagotavljanje preglednosti ceste;
7. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev za posege v varovalni pas ceste;
8. odrediti začasno prepoved prometa na novi ali rekonstruirani cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu.
(2) Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi četrte, pete, šeste in osme točke prejšnjega odstavka, ne zadrži njene izvršitve.
(3) V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti državne ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, inšpektor za ceste lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko inšpektor za ceste odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
(4) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima inšpektor za ceste pravico:
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva;
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(5) O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki prvega odstavka tega člena, mora inšpektor za ceste obvestiti ministrstvo, pristojno za promet, in policijo.

Inšpekcijski nadzor predora iz 39.a člena tega zakona mora inšpektor za ceste opraviti najmanj vsakih šest let. O ugotovitvah tega pregleda in izrečenih ukrepih mora obvestiti ministrstvo, policijo, upravljavca predora in uradnika za varnost. Če ministrstvo ugotovi, da predor ne izpolnjuje minimalnih varnostnih zahtev, ki jih določa ta zakon in predpis iz 39.b člena tega zakona, določi pogoje za nadaljnje obratovanje predora ali odloči o prepovedi oziroma omejitvi prometa v predoru. Če so za sanacijo predora potrebne pomembne spremembe konstrukcije, opreme oziroma obratovanja predora, mora biti po izvedbi teh sprememb izdano novo dovoljenje za obratovanje predora.

(1) Inšpektor za ceste ima poleg pravic in obveznosti iz 74. in 74.a člena tega zakona tudi pravico in dolžnost nadzorovati vzdrževanje občinskih cest kot obvezno lokalno javno službo v obsegu, ki je zanjo predpisan z enotnimi strokovnimi podlagami za graditev in vzdrževanje občinskih cest iz 6. in 8. člena tega zakona.
(2) Če ena ali več lokalnih skupnosti ustanovi službo za nadzor občinskih cest, jo lahko ministrstvo, pristojno za promet, pooblasti za opravljanje tistih nalog inšpekcijskega nadzorstva, ki se nanašajo na izvajanje enotnih strokovnih podlag za graditev in vzdrževanje občinskih cest, določenih s 6. in 8. členom tega zakona, ter za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva nad posameznimi kategorijami regionalnih cest.
(3) Pooblastilo iz prejšnjega odstavka se lahko da samo osebam nadzorne službe, ki izpolnjujejo pogoje iz 73. člena tega zakona.

(1) Z globo od 300.000 do 700.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu državne ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (drugi odstavek 47. člena);
2. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 48. člena);
3. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na državni cest ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 49. člena);
4. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž državne ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (50. člen);
5. postavi na površinah ob državni cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe z Direkcijo za ceste ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja te direkcije (53. člen);
6. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na državno cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (drugi odstavek 54. člena);
7. vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodijo tako, da se zavaruje državna cesta (drugi odstavek 57. člena);
8. brez soglasja gradi žičniške naprave nad državnimi cestami ali ne zavaruje žičnice z ustrezno lovilno napravo (58. člen);
9. brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje državne ceste ali varnost prometa na njej (59. člen);
10. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu državne ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja (60. člen);
11. začasno ali trajno zasede državno cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti in zemljišču in objektih ob državni cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (61. člen);
12. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 62. člena);
13. vozi njeno motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (drugi odstavek 62. člena);
14. ne dopusti prostega odtoka vode ali odlaganja snega (prvi odstavek 63. člena);
15. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo državne ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 64. člena);
16. izvede delno ali popolno zaporo državne ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (drugi odstavek 65. člena);
17. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 66. člena);
18. brez soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob državni cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (prvi odstavek 68. člena);
(2) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1) Z globo od 50.000 do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Z globo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje voznik, ki brez plačila cestnine za uporabo cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta prevozi točko cestninjenja, pa bi cestnino moral plačati (prvi odstavek 11.a člena tega zakona).

(1) Z globo od 300.000 do 700.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja državnih cest:
1. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki (prvi odstavek 9. člena);
2. če teh cest ne vzdržuje redno tako da omogočajo varno odvijanje prometa (drugi odstavek 40. člena).
(2) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja državnih cest.

(1) Z globo od 300.000 do 700.000 tolarjev se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu državne ceste, če o nameravanih delih ne obvesti Direkcije za ceste ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji odstavek 39. člena).
(2) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.
(3) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba Direkcije za ceste, če pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije državne ceste ne obvesti investitorjev oziroma upravljavcev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del (prvi odstavek 39. člena).

Organizacije za redno vzdrževanje cest in Podjetje za vzdrževanje avtocest, Ljubljana, ki so bile z zakonom o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) določene kot izvajalci te dejavnosti posebnega družbenega pomena, morajo v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona Direkciji za ceste izročiti:
– vso dokumentacijo v zvezi z evidenco o glavnih in regionalnih cestah in objektih na njih ter o tistih lokalnih cestah in objektih na njih, ki bodo prekategorizirane v državne ceste, in
– arhiv o izdanih dovoljenjih in soglasjih v zvezi z varstvom cest iz prejšnje alinee in prometa na njih, ki so jih izdala na podlagi javnih pooblastil iz zakona o cestah, razen dovoljenj za izredne prevoze, ki jim je rok za izredni prevoz že potekel, ter nedokončane zadeve.

Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili priključek nekategorizirane ceste na državno cesto brez predpisanega dovoljenja ali soglasja pristojnega organa, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega soglasja pri Direkciji za ceste najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Po preteku tega roka se uveljavijo ukrepi iz 56. člena tega zakona.

(1) Občina sprejme odlok o občinskih cestah, v katerem uredi upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest ter nadzorstvo nad občinskimi cestami, in kategorizira občinske ceste najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do sprejetja odloka iz prejšnjega odstavka se za urejanje razmerij v zvezi z lokalnimi cestami, s cestami, s katerimi so po določbi 10. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) gospodarile komunalne organizacije, ter z javnimi potmi smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na državne ceste.
(3) Občina določi način opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja občinskih cest v enem mesecu po sprejetju odloka iz prvega odstavka tega člena.
(4) Občina prevzame vso dokumentacijo, določeno v prvi in drugi alinei 80. člena tega zakona, v zvezi z evidenco in varstvom javnih cest iz drugega odstavka tega člena najkasneje v treh mesecih po začetku svojega delovanja. Organizacije za redno vzdrževanje cest in komunalne organizacije, ki so izvajale vzdrževanje teh javnih cest kot dejavnost posebnega družbenega pomena, morajo občini na njeno zahtevo izročiti to dokumentacijo v roku enega meseca od prejetja take zahteve.

Do sprejetja odloka iz prvega odstavka prejšnjega člena oziroma do organiziranja službe za nadzor občinskih cest opravlja nadzorstvo nad občinskimi cestami Prometni inšpektorat Republike Slovenije.

(1) Ministrstvo, pristojno za promet, najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona pripravi predlog nacionalnega programa razvoja in vzdrževanja državnih cest.
(2) Do sprejetja nacionalnega programa iz prejšnjega odstavka se letni plan razvoja in vzdrževanja državnih cest usklajuje in sprejema v postopku sprejemanja proračuna Republike Slovenije in je njegov sestavni del.

(1) Neprometni znaki, ki so postavljeni na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87), se morajo prilagoditi določbam 67. in 68. člena tega zakona ter določbam predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, ki bo izdan na podlagi tretjega odstavka 6. člena tega zakona, najkasneje v petih letih po uveljavitvi predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah.
(2) Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) ali so postavljeni v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se odstranijo.

(1) Vlada Republike Slovenije najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona:
– določi merila za kategorizacijo javnih cest (četrti odstavek 3. člena);
– predpiše način opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja državnih cest (tretji odstavek 8. člena);
– določi kategorizacijo državnih cest (prvi odstavek 17. člena).
(2) Vlada Republike Slovenije najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi obstoječe predpise ali predpiše in določi višino, način vplačevanja in evidentiranja vplačil, oprostitve plačevanja, nadzor nad vplačevanjem in sankcioniranje neplačevanja taks in povračil za uporabo javnih cest (drugi odstavek 11. člena).

(1) Minister, pristojen za promet, najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona izda predpis o načinu označevanja javnih cest in evidence o javnih cestah in objektih na njih (osmi odstavek 3. člena).
(2) Minister, pristojen za promet, najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi obstoječe predpise ali predpiše in določi:
– v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, predpis o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja, predpis o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah in predpis o označevanju in zavarovanju del na javnih cestah (tretji odstavek 6. člena);
– vrsto vzdrževalnih del na javnih cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest (drugi odstavek 8. člena);
– tehnične normative in minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča (šesti odstavek 34. člena);
– v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, predpis o načinu in pogojih opravljanja izrednih prevozov ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze (šesti odstavek 51. člena);
– minimalne elemente, ki jih morajo izpolnjevati priključki na državno cesto (prvi odstavek 54. člena);
– v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, predpis o določitvi preglednega trikotnika in pregledne berme (peti odstavek 66. člena).

Do izdaje predpisov iz 87. in 88. člena tega zakona ostanejo veljavni naslednji predpisi:
1. izdani na podlagi zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87):
– uredba o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila (Uradni list RS, št. 8/93, 16/93, 4/94 in 39/95);
– odlok o določitvi višine in načina plačevanja cestnine (Uradni list RS, št. 28/90, 20/91, 6/92, 52/92, 27/96, 56/96 in 19/97);
– uredba o določitvi višine in načina plačevanja cestnine za uporabo cestnega predora Karavanke (Uradni list RS, št. 6/94);
– sklep o oprostitvi obveznosti plačevanja cestnine za vozila, ki prevažajo humanitarno pomoč in vozila UNPROFOR (Uradni list RS, št. 11/93);
– sklep o oprostitvi obveznosti plačevanja cestnine za vozila, s katerimi se opravljajo prevozi za potrebe izvajanja nalog humanitarnih organizacij (Uradni list RS, št. 1/95);
– odlok o določitvi regionalnih cest (Uradni list RS, št. 41/90, 33/91-I, 39/96 in 2/97);
– pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest (Uradni list SRS, št. 11/88);
– pravilnik o neprometnih znakih (Uradni list SRS, št. 17/82 in 22/84);
– pravilnik o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč (Uradni list SRS, št. 17/82);
– pravilnik o izrednih prevozih po cestah v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 17/82);
– sklep o določitvi kriterijev in meril za povračila za čezmerno uporabo cest (Uradni list SRS, št. 25/83);
– sklep o kriterijih in merilih za povračila za izredne prevoze (Uradni list SRS, št. 25/83);
– uredba o postopku in pogojih za oddajo površin ob avtocestah za zgraditev objektov za spremljajoče dejavnosti in o določitvi višine povračil za uporabo teh površin (Uradni list RS, št. 24/96);
– osnove in merila za razvrstitev cest in drugih prometnih površin med lokalne ceste (Uradni list SRS, št. 22/83 in 32/88);
– sklep o določitvi plačevanja posebnega povračila za uporabo avtomobilskih cest ter o osnovah in merilih za določanje njegove višine (Uradni list SRS, št. 14/89).
2. izdani na podlagi zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni list SFRJ, št. 50/88, 80/89, 29/90 in 11/91):
– odlok o določitvi magistralnih cest (Uradni list RS, št. 33/91- I in 2/97);
– pravilnik o temeljnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 35/81);
– pravilnik o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje in gradnjo cestnih predorov (Uradni list SFRJ, št. 59/73);
– pravilnik o evidenci o javnih cestah in objektih na njih ter o tehničnih podatkih za te ceste (Uradni list SFRJ, št. 52/83);
– pravilnik o prometnih znakih (Uradni list SFRJ, št. 48/81).
3. izdani na podlagi zakona o prevozu v mednarodnem cestnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 41/80, 33/87, 80/89 in 29/90):
– uredba o cestni pristojbini za tuje vozilo, ki vozi po cestah v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 29/93, 16/95 in 28/95);
– uredba o cestni pristojbini za motorna in priklopna vozila registrirana v Republiki Avstriji, s katerimi se opravlja prevoz blaga v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 23/95);
– sklep o oprostitvi plačila cestne pristojbine za motorna tovorna vozila, registrirana v Republiki Italiji (Uradni list RS, št. 42/94);
– odlok o načinu vračila preveč plačanih cestnih pristojbin za tuja vozila, ki vozijo po cestah v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 31/81);
– pravilnik o dokumentaciji, ki se priloži zahtevi za dovoljenje za izredni prevoz v mednarodnem cestnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 29/85).

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Če ob uveljavitvi tega zakona obstoječa javna cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot pa določa prvi odstavek 3. člena zakona, se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenem v tem členu.
(2) Za poseben postopek razlastitve se uporabljajo določbe 92. do 114. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list Republike Slovenije, št. 110/02, 8/03, 55/03-ZKZ in 58/03-ZZK-1), kolikor s tem členom niso posamezna vprašanja razlastitve drugače urejena.
(3) Ne glede na določbo tretjega odstavka 93. člena Zakona o urejanju prostora se šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena zakona. Za vložitev zahteve razlastitveni upravičenec ni vezan na rok iz drugega odstavka 95. člena Zakona o urejanju prostora.
(4) Ne glede na 98. člen Zakona o urejanju prostora je treba zahtevi za razlastitev po tem členu predložiti le seznam nepremičnin, predlaganih za razlastitev z njihovimi podatki iz zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in zemljiške knjige in ponudbo iz drugega odstavka 97. člena Zakona o urejanju prostora.
(5) Ne glede na 100. člen Zakona o urejanju prostora se postopek razlastitve začne z vložitvijo zahteve iz prejšnjega odstavka, o čemer upravni organ, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti obvesti zemljiško knjigo.
(6) Ne glede na določbe 103. člena Zakona o urejanju prostora pridobi razlastitveni upravičenec lastninsko pravico na nepremičninah, po katerih poteka obstoječa javna cesta z dokončnostjo odločbe o razlastitvi in lahko z dokončnostjo odločbe tudi prevzame nepremičnino v posest, če je še nima v posesti.
(7) Dosedanji lastnik nepremičnine, za katero zaradi gradnje javne ceste ni bila plačana odškodnina po takrat veljavnih predpisih oziroma za katero se tedanji lastnik pravici do odškodnine ni odpovedal, lahko po pravnomočnosti odločbe zahteva plačilo odškodnine ali nadomestno nepremičnino.
(8) Določbe 61. člena zakona se uporabljajo ne glede na lastništvo nepremičnin, po katerih teče obstoječa javna cesta iz prvega odstavka tega člena.

(1) Za predore iz 39.a člena zakona, za katere bo izdano gradbeno dovoljenje do 30. aprila 2006, pa na ta dan še ne bodo dani v obratovanje, oceni ministrstvo njihovo skladnost z varnostnimi zahtevami zakona in predpisa Vlade Republike Slovenije iz prvega odstavka 39.b člena zakona, ob upoštevanju njihove varnostne dokumentacije. Če ministrstvo ugotovi, da predor ni v skladu s temi zahtevami, o tem obvesti upravljavca predora in uradnika za varnost in naloži sprejetje ustreznih ukrepov. Po sprejetju teh ukrepov ministrstvo izda dovoljenje za obratovanje predora.
(2) Za predore iz 39.a člena zakona, ki ob uveljavitvi tega zakona obratujejo ali bodo do 30. aprila 2006 dani v obratovanje, ministrstvo do 30. oktobra 2006 oceni njihovo skladnost z zahtevami zakona in predpisa Vlade Republike Slovenije iz prvega odstavka 39.b člena zakona, ob upoštevanju njihove varnostne dokumentacije in na podlagi inšpekcijskega pregleda. Upravljavec predora po potrebi predlaga načrt prilagoditve predora tem zahtevam in sanacijske ukrepe, ki jih namerava izvesti. Načrt prilagoditve, ki vsebuje tudi rok njegove izvedbe, odobri ministrstvo, potem ko po potrebi zahteva njegove spremembe. Po izvedbi prilagoditve in sanacijskih ukrepov izda ministrstvo dovoljenje za obratovanje predora v skladu z zakonom in predpisom iz prvega odstavka 39.b člena zakona.
(3) Ministrstvo pripravi poročilo Komisiji Evropskih skupnosti o izvedbi prilagoditev in sanacijskih ukrepov obstoječih predorov do 30. aprila 2007. Poročilo mora vsebovati načrt izvedbe teh ukrepov in po potrebi posledic zaprtja in odprtja glavnih dovoznih cest do predora. Ministrstvo in Direkcija za ceste morata zagotoviti, da bodo vse prilagoditve in sanacije izvedene do 30. aprila 2019.
(4) Če katere od konstrukcijskih zahtev iz predpisa iz prvega odstavka 39.b člena zakona na predorih, ki so ob uveljavitvi tega zakona v uporabi ali je bilo zanje že izdano gradbeno dovoljenje, ni mogoče izvesti ali jo je mogoče izvesti le ob nesorazmernih stroških, ministrstvo sprejme ukrepe za zmanjšanje tveganja kot alternativo teh zahtev, če to vodi do enakovredne ali boljše varnosti predora, kar se dokaže z analizo tveganja. Ministrstvo je dolžno o teh ukrepih obvestiti Komisijo Evropske unije.

(1) Vlada Republike Slovenije izda predpis iz prvega in tretjega odstavka 39.b člena zakona o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Vlada Republike Slovenije mora Uredbo o cestnini za uporabo določenih cest (Uradni list RS, št. 51/97, 48/98, 51/99, 105/00, 109/02 in 3/04) uskladiti z določbami tega zakona v enem mesecu po njegovi uveljavitvi.

(1) Upravljavci cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov morajo strankam ponuditi evropsko elektronsko cestninjenje najkasneje:
– tri leta po sprejetju odločitve Komisije Evropske skupnosti o uvedbi evropskega elektronskega cestninjenja za vsa vozila s skupno dovoljeno maso nad 3,5 t in za vsa vozila, ki smejo prevažati več kakor devet potnikov (voznik in 8 oseb);
– pet let po sprejetju odločitve Komisije iz prejšnje alinee za vsa vozila.
(2) Emisije izpušnih plinov vozila in dnevni čas vožnje se začneta uporabljati kot merili za določanje cestnine v rokih za uvedbo evropskega elektronskega cestninjenja iz prejšnjega odstavka.

Z dnem uveljavitve tega zakona se za državne ceste preneha uporabljati 195. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.