Na podlagi tretjega odstavka 33. in četrtega odstavka 34. člena Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (Uradni list RS, št. 76/05) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 88/599/EGS z dne 23. novembra 1988 o standardnih postopkih nadzora nad izvajanjem Uredbe (EGS) št. 3820/85 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in Uredbe (EGS) št. 3821/85 o zapisovalni opremi v cestnem prometu (UL L št. 325 z dne 29. 11. 1988, str. 55), kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2135/98 z dne 24. septembra 1998 o spremembi Uredbe (EGS) št. 3821/85 o tahografu v cestnem prometu in Direktive 88/599/EGS glede uporabe Uredb (EGS) št. 3820/84 in (EGS) št. 3821/85 (UL L št. 274 z dne 9. 10. 1998, str. 1) določa obseg in strukturo nadzora, način priprave programa nadzora, način izvajanja pooblastil, elemente nadzora na cesti in v prostorih prevoznikov, vsebino in način izvajanja nadzora nad delovnim časom, odmori in počitki oseb, ki opravljajo mobilno dejavnost, za katere veljata Uredba 3820/85/EGS in Uredba 3821/85/EGS ali AETR, če se ta uporablja na podlagi drugega odstavka 2. člena Uredbe 3820/85/EGS in izvajanja nadzora nad delom pooblaščenih delavnic ter zbiranje in posredovanje statističnih podatkov o opravljenih nadzorih in obrazcev v zvezi z nadzorom in poročilom.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (Uradni list RS, št. 76/05; v nadaljnjem besedilu: zakon) opravljajo organi nadzora iz 32. člena zakona samostojno in v skupnih koordiniranih akcijah.
(2) Koordinacijo in načrtovanje stalnega nadzora v Republiki Sloveniji opravlja Prometni inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: prometni inšpektorat), ki glede na podatke o vozilih, voznikih in delovnih dneh voznikov določi letno obveznost nadzorov in te podatke posreduje organom nadzora.
(3) Upravni nadzor v skladu s prvim odstavkom 15. člena zakona izvaja Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: direkcija) samostojno in v skladu z lastnim načrtom dela, lahko pa tudi v sodelovanju z ostalimi organi nadzora.

(1) Organi nadzora delujejo usklajeno, tako, da izvajajo primerna in redna preverjanja na cesti in v prostorih podjetij, s katerimi vsako leto zajamejo obsežen in reprezentativen delež voznikov, podjetij in vozil vseh kategorij prevoza, za katere veljajo Uredba 3820/85/EGS in Uredba 3821/85/EGS ali AETR.
(2) Prometni inšpektorat organizira preverjanja tako, da se:
– za vsako leto zajame vsaj en odstotek delovnih dni voznikov vozil, za katere veljajo Uredba 3820/85/EGS in Uredba 3821/85/EGS ali AETR in
– vsaj 15 odstotkov skupnega števila nadzorovanih delovnih dni preverja na cesti in vsaj 25 odstotkov v prostorih podjetij.
(3) Število preverjenih voznikov na cesti, število preverjanj v prostorih podjetja, število preverjenih delovnih dni in število javljenih kršitev se vključi v informacije, predložene Komisiji v skladu z drugim odstavkom 16. člena Uredbe 3820/85/EGS.
(4) Podatke o številu prevoznikov, vozil in voznikov, ki so potrebni za izračun obveznosti v skladu s prejšnjim odstavkom, prometnemu inšpektoratu nudi izdajatelj licence za izvajanje prevoza potnikov ali blaga v notranjem in mednarodnem cestnem prometu v skladu s predpisi o prevozih v cestnem prometu, izdajatelj voznikovih kartic, izbran v skladu z 19. členom zakona, in ministrstvo, ki vodi evidenco registriranih motornih vozil.
(5) Za potrebe prenosa podatkov ali vpogleda v evidenco iz prejšnjega odstavka se lahko vzpostavi elektronska povezava med organi.

(1) Cestna preverjanja se organizirajo v različnih krajih in ob vsakem času ter zajemajo tako obsežen del cestnega omrežja, da se je težko izogniti točkam preverjanja.
(2) Elementi cestnih preverjanj so:
– dnevni čas vožnje, odmori in dnevni časi počitka, tahografski vložki za pretekle dni, ki morajo biti v vozilu v skladu s sedmim odstavkom 15. člena Uredbe 3821/85/EGS, in/ali podatki, shranjeni za isto obdobje na vozniški kartici in/ali v pomnilniku tahografa, ki je v skladu s Prilogo IB Uredbe 3821/85/EGS;
– za obdobje iz sedmega odstavka 15. člena Uredbe 3821/85/EGS: vse prekoračitve dovoljene hitrosti vozila, ki je opredeljena kot vsako obdobje, daljše od ene minute, med katerim hitrost vozila prekorači 90 km/h za vozila kategorije N3 ali 105 km/h za vozila kategorije M3, kot so te določne s Prilogo II Pravilnika o ES-homologaciji motornih vozil (Uradni list RS, št. 84/02, 80/04 in 75/05);
– pravilno delovanje zapisovalne opreme in omejevalca hitrosti (zlasti nedovoljeni posegi v zapisovalno opremo, zlorabe vozniške kartice in/ali tahografskih vložkov in/ali izpisov iz digitalnega tahografa).
(3) Če se na podlagi zakona oziroma na podlagi Uredbe 3820/85/EGS uporabljajo določbe AETR, so tudi določbe tega sporazuma elementi cestnih preverjanj.
(4) Elementi cestnih preverjanj so lahko tudi:
– trenutne hitrosti, ki jih vozilo v skladu z zapisom tahografa doseže med največ zadnjo 24-urno uporabo vozila;
– zadnji tedenski čas počitka;
– navzočnost dokumentov, navedenih v petem odstavku 14. člena Uredbe 3820/85/EGS.

(1) Če se na podlagi ugotovitev cestnega preverjanja ugotovi, da voznik domačega ali tujega prevoznika krši določbe o minimalni starosti, časih vožnje in počitka, uporabi zapisovalne opreme, tahografskih vložkov ali voznikovih kartic, nadzorni organ o tem obvesti prometni inšpektorat. V obvestilu navede podatke o vozniku (osebno ime, EMŠO oziroma rojstni podatki, bivališče, številka voznikove kartice), prevozniku (firma in sedež), registrski številki vozila, času in kraju storitve prekrška, ugotovljenih kršitvah in ukrepih.
(2) V primeru, da nadzorni organ ugotovi kršitve delovnega časa, o tem obvesti Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

(1) Če se na podlagi ugotovitev cestnega preverjanja pri vozniku prevoznika iz druge države podani razlogi, ki kažejo na to, da so bile storjene kršitve, ki pa jih ni mogoče odkriti med preverjanjem zaradi pomanjkanja potrebnih podatkov, se sestavi o tem poročilo in se ga skupaj z obvestilom o kršitvi posreduje prometnemu inšpektoratu. Ta o tem obvesti državo, v kateri ima prevoznik svoj sedež.
(2) Če nadzorni organ v Republiki Sloveniji od nadzornega organa druge države prejme poročilo, zaprosilo ali zahtevo po nadaljnjem preverjanju, opravi nadzorni organ preverjanje v prostorih podjetja, rezultate tega preverjanja pa sporoči nadzornemu organu države, ki je za tako preverjanje zaprosil.

(1) Preverjanja v prostorih podjetja se načrtujejo ob upoštevanju predhodnih izkušenj pri preverjanju različnih kategorij prevoza.
(2) Preverjanja se opravljajo v prostorih podjetij tudi po ugotovitvi kršitev zakona, Uredbe 3820/85/EGS, Uredbe 3821/85/EGS ali AETR pri cestnem preverjanju.
(3) Elementi preverjanj v prostorih podjetij so poleg elementov cestnih preverjanj iz 4. člena te uredbe še:
– tedenski delovni čas;
– omejitve glede nočnega dela in dela ponoči;
– tedenski čas počitka in čas vožnje med temi počitki;
– dvotedenska omejitev ur voženj;
– nadomestilo za skrajšani dnevni ali tedenski čas počitka;
– uporaba tahografskih vložkov in/ali organizacija voznikovega delovnega časa.
(4) Preverjanja, izvedena v prostorih nadzornih organov na podlagi ustreznih dokumentov in/ali podatkov, ki jih podjetja izročijo na zahtevo nadzornih organov, imajo isto veljavo, kakor preverjanja, izvedena v prostorih podjetij.

(1) Po vsakem pregledu ali preskusu zapisovalne opreme in/ali naprave za omejevanje hitrosti se izda potrdilo o opravljenem pregledu ali preskusu. V potrdilu se navede datum, uro in kraj pregleda, podatke o vozniku, vozilu (kategorija vozila), morebitnem najemniku in lastniku vozila, rezultatih pregleda ali preskusa, kakor tudi o organu, ki je pregled oziroma preskus opravil, s podpisom pooblaščene osebe.
(2) Po vsakem pregledu tahografskega vložka, pri odvzemu tega iz zapisovalne opreme ali izpisa iz digitalnega tahografa, se vozniku izda potrdilo iz prejšnjega odstavka, lahko pa se na tahografski vložek ali izpis odtisne žig organa, s katerim voznik pri nadaljnjih nadzorih dokazuje, da je bila nadzorna naprava odprta in tahografski vložek vzet iz naprave na zahtevo nadzornega organa.

(1) V primeru okvare, popravila ali razgradnje zapisovalne opreme pooblaščena delavnica opravi prepis ali izpis podatkov iz naprave za zadnje tri mesece, šteto od dneva, ko je prišlo do okvare.
(2) Če prepis ali izpis iz prejšnjega odstavka ni mogoč, delavnica tako zapisovalno opremo shrani in izda certifikat o neizvedljivosti prenosa ali izpisa podatkov iz šestega odstavka 6. poglavja Priloge IB Uredbe 3821/85/EGS. Certifikat o neizvedljivosti prenosa podatkov pošlje lastniku vozila ali trenutnemu najemniku oziroma uporabniku testnega vozila. O neizvedljivosti prenosa ali izpisa podatkov delavnica obvesti prometni inšpektorat.
(3) Prometni inšpektorat lahko zapisovalno opremo iz prejšnjega odstavka začasno odvzame in jo pošlje v analizo drugi delavnici ali serviserju oziroma proizvajalcu. Če se ugotovi, da je prišlo do nepravilnosti in izdaje lažnega certifikata iz prejšnjega odstavka, prometni inšpektorat o tem obvesti direkcijo.
(4) Če se ugotovi, da je prišlo do nepravilnosti in izdaje lažnega certifikata iz drugega odstavka tega člena, stroške pregleda nosi delavnica, ki je tak certifikat izdala.

(1) Nadzorni organi posredujejo prometnemu inšpektoratu statistične podatke o opravljenih nadzorih za preteklo leto najkasneje do 15. februarja na obrazcu, ki je določen v prvem odstavku 35. člena zakona.
(2) Prometni inšpektorat vzpostavi in vodi evidenco o opravljenih skupnih koordiniranih nadzorih in ugotovljenih kršitvah v teh nadzorih. Podatke o opravljenih nadzorih in ugotovljenih kršitvah so vsi nadzorni organi dolžni posredovati prometnemu inšpektoratu takoj po končanem posameznem skupnem nadzoru na obrazcu, ki je določen s Prilogo k Odločbi Komisije 93/172/EGS.
(3) Na obrazcu, ki je določen s Prilogo k Odločbi Komisije 93/172/EGS, se pripravijo tudi poročila o kršitvah tujih voznikov in prevoznikov na območju Republike Slovenije ter o ukrepih Republike Slovenije zoper državljane Republike Slovenije, ki so storili prekrške v drugih državah članicah. Te obrazce prometni inšpektorat posreduje nadzornim organom tiste države, kjer ima delodajalec voznika, pri katerem je bila ugotovljena kršitev, sedež.
(4) Če je bila kršitev ugotovljena pri samozaposlenem vozniku, se to v obrazcu posebej označi.

(1) Z globo od 400.000 do 800.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izda certifikat v nasprotju z drugim odstavkom 9. člena te uredbe.
(2) Z globo od 80.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 100.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tehnik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 400.000 do 800.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne obvesti prometnega inšpektorata o neizvedljivosti prenosa ali izpisa podatkov v skladu z drugim odstavkom 9. člena te uredbe.
(2) Z globo od 80.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 100.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tehnik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Za potrebe spremljanja aktivnosti in ukrepov glede izvajanja nadzora po tej uredbi se v dvanajstih mesecih po uveljavitvi te uredbe vzpostavi skupna evidenca in elektronska izmenjava podatkov o opravljenih nadzorih in ugotovljenih kršitvah v teh nadzorih.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.