Na podlagi petega odstavka 60. člena in tretjega odstavka 61. člena ter za izvajanje 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa naloge na področju opazovanja in napovedovanja škodljivih organizmov ter strokovne naloge na področju zdravstvenega varstva rastlin; območja opravljanja javne službe zdravstvenega varstva rastlin (v nadaljnjem besedilu: javna služba); kadrovske in prostorske pogoje ter pogoje glede opreme; pogoje in način financiranja javne službe in poročanje izvajalcev javne službe.

(1) Javna služba se opravlja na območju celotne Republike Slovenije po območjih, opredeljenih v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Dejavnost javne službe, ki zajema izvajanje strokovnih nalog na področju zdravstvenega varstva rastlin, lahko izvajalec opravlja tudi na območjih, ki so izven območja njegovega sedeža.

(1) Dejavnost javne službe na področju opazovanja in napovedovanja škodljivih organizmov obsega zlasti:
– spremljanje (monitoring) in opazovanje pojava in razvoja škodljivih organizmov, ki so običajno navzoči na rastlinah in rastlinskih proizvodih, s pomočjo mednarodno priznanih metod in tehnik na področju zdravstvenega varstva rastlin;
– določanje optimalnih rokov za zatiranje škodljivih organizmov na podlagi podatkov o biologiji organizmov, značilnosti pridelave ter načina delovanja in učinkovitosti fitofarmacevtskih oziroma biotičnih sredstev, da se omogoči optimalna pridelava rastlin ob čim manjšem obremenjevanju okolja;
– evidentiranje izbruhov in povečanih populacij škodljivih organizmov (epifitocije) glede na območje izvajanja javne službe in poročanje Fitosanitarni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Uprava);
– napovedovanje razvoja in povečanega pojava škodljivih organizmov na podlagi ustreznih meteoroloških, biotičnih in drugih podatkov s pomočjo preverjenih tehnik in aplikacij;
– zagotavljanje, zbiranje in arhiviranje meteoroloških, biotičnih in drugih podatkov za namene opazovanja in napovedovanja pojava škodljivih organizmov z uporabo ustreznih tehnik in opreme;
– opravljanje osnovne terenske in laboratorijske diagnostike škodljivih organizmov, ki so običajno navzoči na rastlinah in rastlinskih proizvodih;
– opozarjanje in preprečevanje širjenja škodljivih organizmov s priporočili, svetovanjem, obvestili in navodili za uporabo fitofarmacevtskih oziroma biotičnih sredstev ter obveščanje javnosti in ustreznih služb;
– zgodnje obveščanje o pojavih škodljivih organizmov, da se prepreči nevarnost njihovega širjenja in gospodarske izgube;
– izobraževanje imetnikov v zvezi z izvajanjem dejavnosti zdravstvenega varstva rastlin.
(2) Dejavnost javne službe opravljanja strokovnih nalog na področju zdravstvenega varstva rastlin obsega zlasti:
– izvajanje specializiranih laboratorijskih preiskav rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov zaradi diagnostike škodljivih organizmov, ki so običajno navzoči na rastlinah in rastlinskih proizvodih, s pomočjo metod in tehnik, ki so mednarodno priznane na področju zdravstvenega varstva rastlin;
– dajanje nasvetov in strokovnih mnenj imetnikom v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin, zlasti v obliki predavanj, posvetov, obvestil in pisnih prispevkov;
– strokovno poučevanje s področja poznavanja bolezni in škodljivcev ter njihovega zatiranja za odgovorne osebe zdravstvenega varstva rastlin za izdajo rastlinskih potnih listov;
– izvajanje aplikativne raziskovalne in razvojne dejavnosti (aplikativni poskusi in demonstracijski prikazi) s poudarkom na iskanju tehnoloških rešitev za aktualno problematiko na področju zdravstvenega varstva rastlin, ki jo določi Uprava;
– izvajanje dezinsekcije in dezinfekcije za namene zdravstvenega varstva rastlin;
– sodelovanje pri izvajanju predpisov in prenosu vsebin predpisov s področja zdravstvenega varstva rastlin in fitofarmacevtskih oziroma biotičnih sredstev preko terenskega svetovanja do imetnikov, ter
– opravljanje drugih strokovnih nalog, povezanih z zdravstvenim varstvom rastlin, ki se opredelijo v programu za fitosanitarno področje.
(3) Dejavnost javne službe zajema tudi druge gospodarske in storitvene dejavnosti, ki so neposredno povezane z opravljanjem javne službe oziroma se z javno službo dopolnjujejo, kot so zlasti:
– projektno delo, povezano z zdravstvenim varstvom rastlin, na nivoju lokalnih skupnosti;
– mednarodno projektno delo, povezano z zdravstvenim varstvom rastlin, in
– storitve za gospodarstvo.

(1) Izvajalci javne službe:
1. morajo biti registrirani za opravljanje storitev za rastlinsko pridelavo ali dejavnosti raziskovanja in razvoja v kmetijstvu ali biotehničnega preizkušanja in analiziranja oziroma podobnih dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti;
2. morajo imeti naloge javne službe, ki jih opravljajo kot izvajalci javne službe, določene v ustanovitvenem aktu ali statutu;
3. se ne smejo ukvarjati z dejavnostjo, ki bi bila v nasprotju z interesi ali konkurenčna nalogam, ki jih opravlja kot javno službo ali ki bi lahko imela koristi od rezultatov ukrepov, ki jih predlaga;
4. morajo imeti v delovnem ali pogodbenem razmerju najmanj enega strokovnega delavca, ki izpolnjuje pogoje za izvajalca javne službe iz tega pravilnika;
5. morajo imeti v delovnem ali pogodbenem razmerju zadostno število strokovnih delavcev in tehničnega kadra glede na obseg nalog, katere opravlja kot javno službo.
(2) Če izvajalec javne službe za opravljanje nalog najame zunanjega sodelavca, uredi način sodelovanja in varovanje zaupnih podatkov v pogodbi med njima. To pogodbo mora izvajalec javne službe posredovati Upravi.
(3) Izvajalec javne službe lahko opravlja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje nalog javne službe, za katere je pridobil koncesijo.
(4) Izvajalec javne službe mora jasno in nedvoumno prikazati vpetost izvajanja nalog javne službe v organizacijski shemi subjekta, tako da so razvidni kadri, njihova odgovornost in hierarhija do podpisnika koncesijske pogodbe ter da je omogočeno slednje stroškom, ki nastajajo z izvajanjem javne službe.

Za izvajanje posameznih nalog javne službe morajo izvajalci, poleg pogojev iz prejšnjega člena, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
– za izvajanje specializiranih laboratorijskih preiskav rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov zaradi diagnostike škodljivih organizmov pogoje iz predpisa, ki ureja pogoje glede strokovne, prostorske in tehnične usposobljenosti laboratorijev za izvajanje laboratorijskih preiskav zaradi diagnostike škodljivih organizmov;
– za opravljanje nalog odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin pogoje iz predpisa, ki ureja pogoje za registracijo pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov in izdajanje rastlinskih potnih listov;
– za opravljanje nalog predavateljev pri usposabljanju odgovornih oseb za zdravstveno varstvo rastlin pogoje iz predpisa, ki ureja strokovno usposabljanje in preverjanje znanja zdravstvenega varstva rastlin;
– za opazovanje in napovedovanje škodljivih organizmov pogoje iz 9. člena tega pravilnika za meteorološko in drugo ustrezno prognostično opremo;
– za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti pogoje iz predpisov, ki urejajo izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti.

(1) Iz ustanovitvenega akta ali statuta izvajalca javne službe mora biti razvidno:
– namen ustanovitve,
– pravno-organizacijska oblika,
– dejavnosti za katere je registriran,
– razmerje do ustanovitelja,
– morebitna razmerja do drugih subjektov, zlasti do Uprave,
– finančna sredstva, ki jih je ustanovitelj namenil za ustanovitev in začetek dela,
– način financiranja,
– odgovornosti ustanovitelja za obveznosti.
(2) Predloge morebitnih sprememb oziroma dopolnitev ustanovitvenega akta ali statuta, ki se nanašajo na naloge javne službe, mora izvajalec javne službe posredovati Upravi, najpozneje v treh mesecih od njihovega sprejema.

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti dokumentacijo, iz katere je razvidno naslednje:
– opis delovnih mest s specifikacijo strokovne izobrazbe, tehničnega znanja in izkušenj za vse osebe, ki opravljajo naloge javne službe;
– da ima za opravljanje nalog javne službe zaposleno najmanj eno osebo z ustrezno strokovno izobrazbo in opravljenim izpopolnjevanjem ter tehničnim znanjem in izkušnjami;
– da izvajalec javne službe in njegovi zaposleni niso pod komercialnimi, finančnimi ali drugimi pritiski, ki bi lahko vplivali na enakopravno opravljanje storitev za vsako fizično ali pravno osebo, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, dejavnostjo varstva rastlin oziroma izkaže za storitev pravni interes;
– da je zagotovljeno stalno izpopolnjevanje znanja oseb, ki opravljajo naloge javne službe.
(2) Oseba, ki opravlja naloge javne službe, mora zlasti:
– imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo biotehniške smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na fitosanitarnem področju ali izobrazbo, pridobljeno na podiplomskih študijskih programih za pridobitev specializacije, magisterija oziroma doktorata znanosti z biotehniškega področja z vsebinami iz varstva rastlin;
– biti strokovnjak s področja nalog, ki se opravljajo kot javna služba, kar izkaže z izvedenimi deli in objavami v zadnjih treh letih.
(3) Tehnični sodelavci za pomoč osebi iz prejšnjega odstavka:
– morajo imeti najmanj srednjo izobrazbo biotehniške ali druge ustrezne smeri, iz katere izhaja znanje s področja opravljanja nalog javne službe;
– morajo imeti delovne izkušnje s področja nalog javne službe.

(1) Prostori za opravljanje nalog javne službe morajo biti zavarovani pred prekomernimi vplivi vročine, vlage, pare, vibracij in podobnega ter morajo biti redno vzdrževani. Delovni prostori morajo biti prostorni, tako da se zmanjša tveganje poškodb ali nevarnosti in da je osebju omogočeno prosto in učinkovito gibanje.
(2) Vsi prostori, v katerih se izvajajo naloge javne službe, morajo biti dostopni in uporabni tako, da se omogoči namen izvajanja teh nalog.
(3) Vsa oprema, ki je potrebna za izvajanje nalog javne službe, mora biti enostavno dostopna. Za vse prostore in opremo se morajo izvajati primerni ukrepi, ki zagotavljajo red in čistočo. Če so v zvezi s tem predvideni posebni postopki, jih je potrebno dokumentirati.

(1) Za pravilno uporabo opreme morajo biti strokovnim osebam na razpolago ustrezna pisna navodila in priročnik proizvajalca te opreme.
(2) Vsa oprema mora biti pravilno vzdrževana. Postopki vzdrževanja morajo biti opisani.
(3) Za vsak pomembnejši del opreme mora uradni odgovorni organ voditi zapise, ki vsebujejo najmanj naslednje podatke o napravi:
– ime;
– ime proizvajalca, identifikacijo tipa in serijsko številko;
– datum prevzema in datum začetka uporabe;
– lokacijo namestitve;
– tehnično stanje ob prevzemu;
– podrobnosti o opravljenih vzdrževalnih delih;
– opis okvar, nepravilnega delovanja, modifikacij ali popravil.
(4) Opremo, ki se uporablja pri opravljanju nalog javne službe in za katero je predvidena kalibracija, je treba kalibrirati, preden se izroči v uporabo. Nadaljnje kalibracije se morajo izvajati v skladu s programom, ki je določen za to opremo.
(5) Vsak del opreme oziroma naprave, ki je v okvari, je treba takoj vzeti iz uporabe in jasno označiti, da je v okvari. Hraniti jo je potrebno na vnaprej določenem mestu do popravila in dokler se s poskusom ali kalibracijo ne dokaže, da zadovoljivo opravlja svojo funkcijo. Ob tem je treba raziskati vpliv te okvare na predhodno izvedene meritve ali druge naloge.

(1) Iz proračuna Republike Slovenije se za opravljanje javne službe na vsakem območju iz priloge namenijo sredstva za kritje stroškov opravljanja nalog na področju opazovanja in napovedovanja škodljivih organizmov za najmanj dve delovni mesti za osebo iz drugega odstavka 7. člena tega pravilnika ter za najmanj eno delovno mesto za tehničnega sodelavca iz tretjega odstavka 7. člena tega pravilnika ter sredstva za prognostično opremo, potrebno za izvedbo teh nalog.
(2) Iz proračuna Republike Slovenije se za opravljanje javne službe na vsakem območju iz priloge namenijo sredstva za kritje stroškov opravljanja strokovnih nalog na področju zdravstvenega varstva rastlin do 100% za najmanj dve delovni mesti za osebo iz drugega odstavka 7. člena tega pravilnika.
(3) Za delovni mesti iz prvega in drugega odstavka tega člena se izračuna strošek dela do 100% delovnega časa polne zaposlitve, to je največ 1700 efektivnih delovnih ur na leto, ki se lahko razdelijo na več oseb, vendar tako, da vsaka od teh oseb opravi najmanj eno tretjino efektivnih delovnih ur na leto.
(4) Obseg in višina sredstev za materialne stroške (stroški storitev, materiala, službenih poti in storitev po pogodbah), amortizacijo opreme in drugih osnovnih sredstev, neposredno povezanih z izvedbo nalog javne službe ter stroškov upravljanja in vodenja, fiksne stroške delovanja ter stroške vzdrževanja premičnin in nepremičnin, se določijo s koncesijsko pogodbo.
(5) Pri sklepanju koncesijskih pogodb, za izvajanje katerih se sredstva za kritje stroškov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena namenijo iz proračuna Republike Slovenije, ima prednost izvajalec, ki ima sedež ali izpostavo na tistem območju iz priloge, na katerem opravlja dejavnost, med več enakimi ponudniki pa tisti, ki izkaže večjo usposobljenost in stalnost opravljanja storitev.

Javni zavodi, ki delujejo na področju kmetijstva in gozdarstva, lahko pri Upravi vložijo vlogo za dodelitev koncesije. Vloga mora vsebovati:
– firmo in sedež vlagatelja,
– navedbo nalog javne službe,
– dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 4., 5., 6., 7., 8. in 9. člena tega pravilnika.

(1) S koncesijsko pogodbo se podrobneje uredijo medsebojne pravice in obveznosti. Uprava posreduje vlagatelju v podpis predlog koncesijske pogodbe, ki jo mora podpisano vrniti najkasneje v osmih dneh od vročitve. V nasprotnem primeru se šteje, da je od pogodbe odstopil.
(2) Podrobnejšo vsebino in obseg obveznosti iz koncesijske pogodbe se za vsako koledarsko leto določi z letnim programom del, ki ga določi Uprava za vsako tekoče proračunsko leto, o čemer se sklene dodatek h koncesijski pogodbi.

(1) Letni program dela javne službe mora vsebovati:
– cilje in pričakovane rezultate izvajanja javne službe;
– dejavnosti ali naloge oziroma storitve, ki so predmet javne službe, vključno s predvidenim letnim obsegom dela za posamezne izvajalce;
– navedbo ciljnih uporabnikov dejavnosti ali nalog oziroma storitev javne službe;
– podrobnejše ukrepe, ki jih mora izvesti izvajalec;
– vire, način in pogoje financiranja javne službe;
– kazalce učinkovitosti izvajalca javne službe;
– začetek in čas trajanja programa.
(2) Letni program dela iz prejšnjega odstavka, se za obdobje za katerega je bil pripravljen in določen, lahko vsebinsko spremeni samo s soglasjem Uprave, ki ga izda v obliki sklepa.

O opravljenih nalogah iz 3. člena tega pravilnika mora izvajalec javne službe voditi računovodstvo, ki je ločeno od računovodstva za druge naloge, in uradne evidence na način, ki omogoča finančni in strokovni nadzor nad poslovanjem izvajalca koncesije.

(1) Uprava preverja namensko porabo proračunskih sredstev za izvajanje nalog javne službe tako, da se računovodsko ugotovljena poraba za navedene vrste stroškov iz 10. člena tega pravilnika v preteklem letu primerja z nakazanimi sredstvi za preteklo leto.
(2) V okviru odobrenih sredstev in ob pogoju, da sredstva iz koncesijske pogodbe niso prekoračena, lahko poraba po posameznih stroškovnih elementih odstopa pri vseh stroškovnih elementih v strukturi programa do +-15% v breme enega ali več stroškovnih elementov, vendar vsakega največ do +-15%. Dodatna odstopanja so dovoljena le po predhodnem soglasju Uprave, ki ga izda v obliki sklepa.

(1) Izvajalec mora Upravi enkrat letno do 31. januarja za preteklo leto posredovati letno poročilo o rezultatih opravljenega dela in finančno poročilo o izvedbi nalog javne službe.
(2) Letno poročilo o rezultatih opravljenega dela iz prejšnjega odstavka obsega kratko vsebinsko poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti glede:
– ciljev nalog iz programa za fitosanitarno področje,
– realizacije predloženega programa dela,
– utemeljitve eventualnih sprememb programa,
– opažanj glede posebnih pojavov in prerazmnožitev škodljivih organizmov, ter
– predloge za nadaljnje delo na področju.
(3) Letno poročilo iz prejšnjega odstavka morata podpisati izvajalec javne službe ali odgovorna oseba pravne osebe in vodja izvajanja nalog javne službe.
(4) Letno finančno poročilo o izvedbi nalog javne službe iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati obrazložitev, obseg, vrednost in obdobje izvajanja programa del ter pregled in dokazila porabe sredstev v skladu z 10. členom tega pravilnika. Finančno poročilo morajo podpisati izvajalec javne službe ali odgovorna oseba pravne osebe, vodja izvajanja nalog javne službe in računovodja.
(5) Izvajalec mora med koledarskim letom Upravo nemudoma obvestiti o izrednih dogodkih, povezanih z opravljanjem javne službe, zlasti o prerazmnožitvah in izbruhih ter pojavih škodljivih organizmov.
(6) V koncesijski pogodbi se podrobneje določijo obseg in vrste podatkov ter način poročanja po tem členu.

(1) Naloge javne službe opravljajo do dodelitve koncesije po tem pravilniku, vendar največ do 1. januarja 2008, tisti izvajalci javne službe za varstvo rastlin, ki so bili imenovani z naslednjimi odločbami:
– Odločba o pooblastitvi Nacionalnega inštituta za biologijo za izvajanje določenih nalog javne službe za varstvo rastlin (Uradni list RS, št. 38/01);
– Odločba o pooblastitvi Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec za izvajanje določenih nalog javne službe za varstvo rastlin (Uradni list RS, št. 38/01);
– Odločba o pooblastitvi Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije-Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica za izvajanje določenih nalog javne službe za varstvo rastlin (Uradni list RS, št. 38/01);
– Odločba o pooblastitvi Inštituta za fitomedicino na Biotehniški fakulteti za izvajanje določenih nalog javne službe za varstvo rastlin (Uradni list RS, št. 38/01);
– Odločba o pooblastitvi Kmetijskega zavoda Ljubljana, Oddelek Novo mesto za izvajanje določenih nalog javne službe za varstvo rastlin (Uradni list RS, št. 38/01);
– Odločba o pooblastitvi Kmetijskega zavoda Maribor za izvajanje določenih nalog javne službe za varstvo rastlin (Uradni list RS, št. 38/01);
– Odločba o pooblastitvi Kmetijskega inštituta Slovenije za izvajanje določenih nalog javne službe za varstvo rastlin (Uradni list RS, št. 38/01).
(2) Izvajalci javne službe za varstvo rastlin, ki so bili imenovani z odločbami iz prejšnjega odstavka morajo posredovati Upravi letno poročilo o rezultatih opravljenega dela in finančno poročilo o izvedbi nalog javne službe:
– za leto 2006 najpozneje do 31. januarja 2007,
– za leto 2007 najpozneje do 31. januarja 2008.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

    PRILOGA: Območja izvajanja javne službe zdravstvenega varstva rastlin 
po posameznih občinah.
 
    Severovzhodna Slovenija na območju občin: Beltinci, Benedikt, Cankova,
Cerkvenjak, Črenšovci, Destrnik, Dobrovnik, Dornava, Duplek, Gorišnica,
Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hajdina, Hoče – Slivnica, Hodoš,
Juršinci, Kidričevo, Kobilje, Križevci, Kungota, Kuzma, Lenart, Lendava,
Ljutomer, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Maribor, Markovci, Miklavž na
Dravskem polju, Moravske Toplice, Murska Sobota, Muta, Odranci, Oplotnica,
Ormož, Pesnica, Podlehnik, Podvelka, Ptuj, Puconci, Rače – Fram, Radenci,
Radlje ob Dravi, Razkrižje, Ribnica na Pohorju, Rogašovci, Ruše, Selnica ob
Dravi, Slovenska Bistrica, Starše, Sveta Ana, Sveti Andraž v Slovenskih
Goricah, Sveti Jurij, Šalovci, Šentilj, Tišina, Trnovska vas, Turnišče,
Velika Polana, Veržej, Videm, Vuzenica, Zavrč in Žetale.
    Jugovzhodna Slovenija na območju občin: Brežice, Črnomelj, Dolenjske
Toplice, Krško, Metlika, Mirna Peč, Novo mesto, Semič, Sevnica, Šentjernej,
Škocjan, Trebnje in Žužemberk.
    Štajerska in Koroška na območju občin: Bistrica ob Sotli, Braslovče,
Celje, Črna na Koroškem, Dobje, Dobrna, Dravograd, Gornji Grad, Kozje,
Laško, Ljubno ob Savinji, Luče, Mežica, Mislinja, Mozirje, Nazarje,
Podčetrtek, Polzela, Prebold, Prevalje, Radeče, Ravne na Koroškem, Rogaška
Slatina, Rogatec, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur pri
Celju, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje,
Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec.
    Osrednja Slovenija na območju občin: Bled, Bloke, Bohinj, Borovnica,
Brezovica, Cerklje na Gorenjskem, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova – Polhov
Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Gorenja vas – Poljane, Grosuplje,
Horjul, Hrastnik, Ig, Ivančna Gorica, Jesenice, Jezersko, Kamnik, Kočevje,
Komenda, Kostel, Kranj, Kranjska Gora, Ljubljana, Litija, Logatec, Loški
Potok, Loška Dolina, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Naklo, Osilnica,
Preddvor, Radovljica, Ribnica, Sodražica, Šenčur, Škofja Loka, Škofljica,
Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Trzin, Tržič, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika,
Zagorje ob Savi, Železniki, Žiri in Žirovnica.
    Zahodna Slovenija na območju občin: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno,
Divača, Hrpelje – Kozina, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Kanal, Kobarid,
Komen, Koper, Miren – Kostanjevica, Nova Gorica, Piran, Pivka, Postojna,
Sežana, Šempeter – Vrtojba, Tolmin in Vipava.