Na podlagi 6. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00), Odloka o ustanovitvi javnega nepremičninskega sklada Občine Laško (Uradni list RS, št. 33/01 in 68/03) ter Statuta Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško (Uradni list RS, št. 80/01) po predhodnem soglasju nadzornega sveta z dne 9. marca 2006 izdajam
S P L O Š N E P O G O J E P O S L O V A N J A
Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Javni nepremičninski sklad Občine Laško (v nadaljnjem besedilu: sklad) je osrednja lokalna institucija za izvajanje nacionalnega stanovanjskega programa na lokalni ravni tako, da pripravlja in izvaja stanovanjski program na območju občine. Sklad posluje s stanovanji, stanovanjskimi hišami, stavbnimi zemljišči in drugim premoženjem v lasti Občine Laško in sklada, ki je namenjeno za zagotavljanje javnega interesa.
Splošni pogoji poslovanja Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji) urejajo:
– pogoje za določitev upravičencev do sodelovanja na razpisih za oddajo v najem neprofitnih in službenih stanovanj ter merila za njihovo izbiro,
– vsebino medsebojnih pravic in obveznosti med skladom in upravičenci v zvezi z dodeljenimi stanovanji in
– oddajanje poslovnih prostorov in določenih zemljišč v lasti občine in sklada.
II. DODELITVE STANOVANJ
1. Neprofitna stanovanja
2. člen
Upravičenci do neprofitnih stanovanj se določajo in razvrščajo na podlagi vsakokratnega javnega razpisa skladno s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 in 34/04). Besedilo javnega razpisa potrdi nadzorni svet Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško (v nadaljnjem besedilu: nadzorni svet).
3. člen
Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, so:
– državljanstvo Republike Slovenije;
– stalno prebivališče v Občini Laško;
– da prosilec ali katera izmed oseb, ki skupaj s prosilcem rešujejo stanovanjsko vprašanje, ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino;
– da prosilec ali katera izmed oseb, ki skupaj s prosilcem rešujejo stanovanjsko vprašanje, ni lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino;
– da prosilec ali kateri izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja;
– da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo v mejah, določenih v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
4. člen
Sklad lahko pri posameznem razpisu za dodeljevanje neprofitnih stanovanj predpiše poleg splošnih pogojev tudi še dodatne pogoje, ki jih mora prosilec izpolnjevati, pri čemer točke, ki jih je mogoče doseči z dodatnimi pogoji, lahko presegajo skupno število točk po obrazcu za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter prednostnih kategorij prosilcev, ki je sestavni del Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, kot seštevek najvišjih vrednosti točk iz obrazca, za največ 25% oziroma 112 točk.
5. člen
Ob upoštevanju dejstva, da ni možno zagotoviti zadostnega števila stanovanj za vse upravičene, se stanovanja dodelijo tistim, ki upoštevaje različno število stanovanj dosežejo najvišje število točk. V posameznem razpisu za dodeljevanje neprofitnih stanovanj sklad izrecno določi skupina prosilcev, ki ima prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja, če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer, ki so določene v obrazcu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
6. člen
Pri razreševanju vlog za pridobitev neprofitnega stanovanja imajo prednost:
– družine z več otroki,
– družine z manjšim številom zaposlenih,
– mladi in mlade družine,
– invalidi in družine z invalidnim članom,
– občani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki,
– ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja,
– osebe s statusom žrtve vojnega nasilja ter
– prosilci, ki so glede na poklic ali dejavnost, katero opravljajo, pomembni za občino.
7. člen
Sklad v posameznem razpisu za dodeljevanje neprofitnih stanovanj posebej opredeli prednostno kategorijo ali prednostne kategorije prosilcev, pri čemer lahko vključi tudi kategorije prosilcev, ki v prejšnjem členu niso naštete, kar pa mora v razpisu posebej utemeljiti.
8. člen
Na razpisih za oddajo neprofitnih stanovanj ne morejo sodelovati:
– občani, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanja in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili,
– občani, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov.
2. Službena stanovanja
9. člen
Stanovanja, ki jih zaradi površinskih normativov ali standarda vgrajene opreme ni mogoče oddati po razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj ali pa so ostala prosta po zaključenem razpisu, se lahko oddajo v najem kot službena stanovanja.
Prav tako se kot službena stanovanja oddajajo stanovanja, ki jih je s Pogodbo o neodplačnem prenosu stanovanj št. 362-41/93, z dne 29. 9. 1993, na občino prenesla Pivovarna Laško d.d.
10. člen
Službena stanovanja se oddajajo v najem v skladu z možnostmi in potrebami izven javnega razpisa. Postopek za dodelitev stanovanja se začne na pobudo župana, o dodelitvi pa odloča nadzorni svet Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško.
11. člen
Službena stanovanja se oddajajo v najem z najemno pogodbo za določen čas, to je za čas trajanja delovnega razmerja, ki je podlaga za pridobitev stanovanja v najem. Najemno razmerje preneha s prenehanjem delovnega razmerja oziroma s potekom pogodbenega roka.
12. člen
Upravičenci do najema službenega stanovanja so prosilci, katerih zaposlitev je v posebnem interesu Občine Laško in ki so delavci, zaposleni v občinski upravi ter v javnih zavodih, javnih skladih in javnih podjetjih, katerih ustanoviteljica, soustanoviteljica ali lastnica je Občina Laško.
Prednost pri dodelitvi ima tisti subjekt javnega prava, ki zaradi kadrovskih težav ne bi mogel realizirati svojega programa dela.
3. Bivalne enote
13. člen
Sklad lahko dodeljuje bivalne enote, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb:
– prizadetim v elementarnih in drugih nesrečah,
– na podlagi predhodnega mnenja Centra za socialno delo družinam, kjer je začasna preselitev potrebna zaradi varstva interesov otrok,
– najemnikom stanovanj v lasti občine in sklada, ki se jih na podlagi Stanovanjskega zakona preseli zaradi dolgotrajne nezmožnosti plačevanja najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine.
14. člen
Postopek za dodelitev sproži bodisi posameznik, bodisi steče po uradni dolžnosti. Vzpostavi se seznam upravičencev do dodelitve bivalnih enot, upravičenost po socialnem kriteriju in po primernosti stanovanja glede na število družinskih članov, pa se preveri, ko je bivalna enota dejansko zagotovljena.
O pravicah iz 13. člena na prvi stopnji odloča direktor občinske uprave, ki nadzorni svet pred izdajo konkretnega sklepa seznani s predlogom sklepa.
4. Nadomestna stanovanja in zamenjave stanovanj
15. člen
O upravičenosti do zamenjave neprofitnega stanovanja oziroma dodelitvi nadomestnega stanovanja zaradi celovite prenove ali rušenja stanovanjskega objekta na prvi stopnji odloča direktor občinske uprave v splošnem upravnem postopku po Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 22/05 in 119/05).
16. člen
Postopek za dodelitev nadomestnega stanovanja se začne na pobudo nadzornega sveta sklada ali na predlog upravičenca do nadomestnega stanovanja.
17. člen
Upravičenci do zamenjave stanovanj se določijo skladno z določbami Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
5. Najemnine
18. člen
Najemnine za vse vrste stanovanj iz teh splošnih pogojev se oblikujejo skladno s trenutno veljavno zakonodajo, na podlagi sklepa nadzornega sveta, v soglasju z občinskim svetom.
III. NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV IN POSLOVNIH STAVB
19. člen
S splošnimi pogoji poslovanja se ureja tudi oddajanje poslovnih prostorov in poslovnih stavb (v nadaljevanju: poslovnih prostorov) v najem, katerih lastnika ali imetnika pravice uporabe sta občina in sklad, določa pa se tudi način oblikovanja najemnine.
Določbe tega dela splošnih pogojev se smiselno uporabljajo tudi za oddajanje in določanje najemnin za garaže in javne površine za opravljanje poslovnih dejavnosti, če to ni urejeno v kakšnem drugem občinskem predpisu.
20. člen
Za poslovno stavbo se šteje, skladno z določili Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74, 34/88 in 5/90), stavba, ki je namenjena za poslovne dejavnosti in se v ta namen tudi pretežno uporablja.
Za poslovni prostor se šteje eden ali več prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo skupen vhod, ter garaže v sklopu poslovnih in stanovanjskih stavb.
21. člen
Upravičenci do najema poslovnih prostorov so pravne in fizične osebe, ki opravljajo poslovno dejavnost, humanitarne, politične organizacije in društva.
22. člen
Poslovni prostor se odda v najem za opravljanje dejavnosti, ki je skladna z opredelitvijo namembnosti območja po prostorskih aktih Občine Laško in veljavno zakonodajo.
23. člen
Postopek oddaje poslovnega prostora ali poslovne stavbe v najem poteka skladno z določbami Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03 in 77/03).
24. člen
Poslovni prostor ali poslovna stavba, ki je ne potrebuje nihče izmed ostalih upravljavcev stvarnega premoženja po Uredbi o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin, ter je občina ali sklad nista predvidela za postopek razpolaganja, se lahko odda v najem s pogodbo na podlagi javne ponudbe ali neposredno s pogodbo.
25. člen
Postopke oddaje poslovnih prostorov in poslovnih stavb vodi komisija, ki jo v ta namen, skladno z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin, imenuje župan oziroma predsednik nadzornega sveta.
26. člen
Komisija iz prejšnjega člena opravlja v zvezi s poslovnimi prostori in poslovnimi stavbami naslednje naloge:
– obravnava dospele vloge udeležencev javne ponudbe,
– pripravlja predloge o oddaji,
– pripravlja predloge o financiranju obnove,
– oblikuje predloge in spremlja višino najemnine,
– posreduje županu oziroma nadzornemu svetu mnenja in predloge v zvezi z gospodarjenjem,
– poda nadzornemu svetu predlog v primeru, ko glede namembnosti poslovnega prostora ali stavbe za določeno dejavnost nastane dvom.
1. Oddaja poslovnega prostora v najem z neposredno pogodbo
27. člen
Župan oziroma predsednik nadzornega sveta lahko odda poslovni prostor v najem z neposredno pogodbo na predlog komisije v naslednjih primerih:
– v primeru oddaje poslovnega prostora oziroma poslovne stavbe v najem, če je občina oziroma sklad manj kot 50% solastnik nepremičnine,
– če je glede na ocenjeno vrednost najemnine in trajanje najema predviden letni prihodek od oddaje nepremičnine nižji od 1.000.000,00 SIT,
– če javna ponudba ni uspela, v roku dveh mesecev po neuspeli javni ponudbi,
– oddaje poslovnega prostora izključno za potrebe nevladnih humanitarnih organizacij ali organizacij oziroma društev mladih, ki delujejo na področju šolstva, znanosti ali športa, zdravstva ali sociale ter kulture ali človekovih pravic,
– če se odda poslovni prostor osebi javnega prava in gre za oddajo za določen čas, ki ne sme biti daljši od deset let,
– če se poslovni prostor odda osebi, ki ji je podeljena koncesija in gre za oddajo za določen čas, ki ne sme biti daljši od trajanja koncesije, hkrati pa ne sme biti daljši od dvajset let,
– sklenitve najemne pogodbe z ožjim družinskim članom, v primeru, da najemnik preneha opravljati dejavnost (upokojitev, zdravstveni razlogi, smrt idr.),
– da najemodajalec sklepa najemno pogodbo z delavcem dosedanjega najemnika, pri katerem je bil v delovnem razmerju za nedoločen čas najmanj dve leti, s tem da nadaljuje z isto dejavnostjo. Če je pod enakimi pogoji zainteresiranih več delavcev, ima prednost tisti, ki bo ponudil najvišjo najemnino,
– če se podjetje oziroma samostojni podjetnik statusno preoblikuje in nadaljuje z opravljanjem iste dejavnosti,
– da se najemnik spoji z drugo gospodarsko družbo in bo nova gospodarska družba nadaljevala z isto dejavnostjo, kot jo je imel najemnik,
– če je sedanji najemnik v stečaju ali redni likvidaciji, novi najemnik pa prevzame delavce v redno delovno razmerje,
– če gre za nadomestni poslovni prostor v primeru, ko se mora dosedanji najemnik izseliti iz prostorov, zaradi rušenja stavbe ali drugih urbanističnih razlogov,
– če gre za začasno preselitev najemnika zaradi adaptacije oziroma rekonstrukcije stavbe,
– v primeru elementarne nesreče ali druge višje sile,
– v drugih primerih, ko je izvajanje dejavnosti v občinskem interesu.
2. Oddajanje na podlagi javne ponudbe
28. člen
Komisija pripravi vsebino javne ponudbe za objavo in predlog najemne pogodbe. Sklep o objavi javne ponudbe izda na predlog komisije župan oziroma predsednik nadzornega sveta.
29. člen
Javna ponudba se objavi v sredstvih javnega obveščanja, na oglasni deski in spletnih straneh, ter vsebuje:
– splošne podatke o poslovnem prostoru ali poslovni stavbi, ki je predmet oddaje v najem,
– namembnost poslovnega prostora ali poslovne stavbe,
– višino najemnine, veljavne v času razpisa,
– čas, za katerega se poslovni prostor ali poslovna stavba daje v najem,
– pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki,
– naslov in rok za zbiranje ponudb,
– pogoje v zvezi s stanjem in ureditvijo poslovnega prostora ali poslovne stavbe,
– potrdila, dokazila in mnenja, ki jim morajo priložiti ponudniki,
– rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izboru,
– podrobnejšo določitev prioritet, ko pogoje razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več prosilcev.
30. člen
Ponudbe interesentov morajo biti poslane priporočeno po pošti na naslov, ki je naveden v objavi z oznako »za javno ponudbo«.
31. člen
Po poteku roka za prijavo na javno ponudbo komisija odpre prispele ponudbe in ugotovi, če izpolnjujejo vse pogoje javne ponudbe.
Ponudbe, ki ne izpolnjujejo pogojev iz razpisa, se zavržejo in ponudnike o tem obvesti, ostale vloge pa komisija obravnava na podlagi kriterijev, določenih s temi splošnimi pogoji, in sprejme predlog o izbiri najemnika oziroma zakupnika.
Komisija svoj predlog o izbiri najemnika oziroma zakupnika posreduje županu Občine Laško, ki sprejme sklep o izbiri najemnika oziroma zakupnika, na podlagi katerega se opravijo dejanja, ki vodijo k sklenitvi najemne pogodbe.
Sklep o izbiri najemnika se izda najkasneje v 30 dneh po izteku roka za oddajo ponudb. Sklep se posreduje vsem ponudnikom, ki so sodelovali na javnem razpisu. Zoper odločitev o izbranem ponudniku ni pritožbe.
32. člen
V primeru, ko pogoje javne ponudbe v enaki meri izpolnjujeta dva ali več ponudnikov, imajo prednost ponudniki, ki izpolnjujejo naslednje prednostne pogoje:
1. že obstoječa sklenjena pogodba,
2. nova ali edina dejavnost v kraju,
3. dejavnosti, za katere se v razvojnih programih občine ugotovi, da jih bo občina vzpodbujala,
4. število na novo odprtih delovnih mest,
5. stalno prebivališče na območju Občine Laško,
6. druga merila.
V prejšnjem odstavku navedeni prednostni pogoji se po vrstnem redu med seboj izključujejo.
33. člen
Najemnik oziroma zakupnik je dolžan skleniti pogodbo v roku, ki je določen v sklepu o izbiri, najkasneje pa v roku 15 dni od dneva prejema sklepa.
Najemnik, ki je sklenil najemno pogodbo za poslovni prostor, mora prevzeti poslovni prostor in ga začeti uporabljati v roku, ki je določen v pogodbi. Če najemnik iz neupravičenih razlogov ne prične uporabljati poslovnega prostora skladno s sklenjeno najemno pogodbo, lahko najemodajalec odstopi od pogodbe brez odpovednega roka, pogodba se razveže.
3. Način oddaje poslovnega prostora v najem
34. člen
a) Nastanek najemnega razmerja
Najemno razmerje nastane s sklenitvijo pisne najemne pogodbe, ki mora poleg z zakonom opredeljenih sestavin vsebovati naslednje sestavine:
– sedež poslovnega prostora oziroma stavbe, v katerem se poslovni prostor nahaja,
– točno navedbo dejavnosti, za katero se poslovni prostor oddaja,
– čas, za katerega se poslovni prostor oddaja,
– možnost uporabe skupnih delov in naprav v stavbi,
– začetek veljavnosti pogodbe in začetek najemnega razmerja,
– višino najemnine,
– način obračunavanja in plačevanja obratovalnih stroškov ter dajatev vezanih na poslovni prostor,
– razlogi za prenehanje najemnega razmerja in odpovedni rok,
– določilo, da mora najemnik po prenehanju najemnega razmerja, ne glede na razlog, poslovni prostor vrniti v stanju, kot ga je prevzel ob vselitvi.
35. člen
Najemna pogodba mora vsebovati tudi določilo, da najemnik brez pisnega soglasja najemodajalca ne sme spreminjati poslovnega prostora, oddati poslovnega prostora v podnajem in da ne sme dovoliti drugim, da opravljajo dejavnost v njegovem poslovnem prostoru.
36. člen
b) Sklenitev najemne pogodbe
Najemna pogodba se praviloma sklene za nedoločen čas. Najemna pogodba se lahko sklene za določen čas v naslednjih primerih:
– kadar se pričakuje, da se bo moral poslovni prostor porušiti zaradi realizacije prostorskih aktov,
– če se načrtuje prenova objekta, v katerem se nahaja poslovni prostor, in
– v slučaju posebnih okoliščin, ki jih ugotovi in utemelji komisija.
4. Prenehanje najemnega razmerja
37. člen
Najemna pogodba preneha s potekom pogodbenega roka, za katerega je pogodba sklenjena, ali z odpovedjo.
38. člen
Najemodajalec ima pravico odpovedati najemno pogodbo v skladu z določbami zakona, splošnih pogojev poslovanja in najemne pogodbe.
39. člen
Najemodajalec lahko odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene ali zakonske določbe o trajanju najema:
– če najemnik tudi po njegovem opominu uporablja poslovno stavbo oziroma poslovni prostor v nasprotju s pogodbo ali jih uporablja brez potrebne skrbnosti, tako da se dela občutnejša škoda;
– če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil;
– če najemodajalec iz vzroka, za katerega ni odgovoren, trajno ne more uporabljati prostorov, v katerih je opravljal svojo dejavnost, in zato poslovni prostor ali poslovno stavbo sam potrebuje.
40. člen
Najemnik lahko kadarkoli, brez navedbe razloga, odpove najemno pogodbo s trimesečnim odpovednim rokom. Odpovedni rok za izpraznitev poslovnega prostora začne teči z dnem prejetja pisne odpovedi.
5. Osnove in merila za določitev najemnin
41. člen
Izhodiščna najemnina se določi v EUR/m2/mesec, razen če je s tem pravilnikom določeno drugače. Izhodiščna najemnina znaša 4,63 EUR/m2 in se preračuna v tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije.
42. člen
Glede na lokacijo poslovnega prostora se najemnina za poslovni prostor izračuna tako, da se izhodiščna najemnina pomnoži z lokacijskim faktorjem, ki lahko vpliva na višino najemnine za največ 30%.
Lokacijski faktorji po posameznih območjih:
– SMJ Laško lokacijski faktor 1
– mesto Laško ostalo lokacijski faktor 0,9
– KS Rimske Toplice lokacijski faktor 0,8
– KS Šentrupert, Jurklošter,
Zidani Most lokacijski faktor 0,7.
43. člen
Za poslovne prostore, ki so v prvem ali višjem nadstropju, se najemnina, izračunana v skladno s splošnimi pogoji, zmanjša za 30% za prvo nadstropje, za vsako nadaljnje nadstropje pa še za 10%, če pomeni višje ležeči prostor tudi bistveno oviro pri možnostih za ustvarjanje dohodka ali predstavlja določeno oviro za opravljanje dejavnosti.
44. člen
Javna podjetja in javni zavodi ne plačujejo najemnine po teh splošnih pogojih za uporabo prostorov, ki so jim dodeljeni s posebnim sklepom občinskega sveta v uporabo oziroma v upravljanje za izvajanje njihove dejavnosti. Način uporabe in morebitne obveznosti se v takšnih primerih določijo s pogodbo.
Za društva in zveze se izhodiščna najemnina zmanjša za 30%.
45. člen
V primeru, ko je dejavnost v interesu ohranjanja SMJ Laško, lahko član uprave po pooblastilu nadzornega sveta zniža izhodiščno najemnino do največ 30%.
46. člen
Za določen čas se lahko zniža ali oprosti plačevanje najemnine najemnika v naslednjih primerih:
– nezmožnost opravljanja dejavnosti zaradi bolezni najemnika, ki je daljša od 60 dni, če najemnik sam, kot edini zaposleni, opravlja dejavnost v poslovnem prostoru;
– za čas adaptacije poslovnega prostora s predhodnim pisnim soglasjem najemodajalca, v okviru terminskega plana izvajanja del;
– za čas vzdrževalnih del pri odpravi posledic poškodovanega poslovnega prostora iz razlogov, katerih povzročitelj ni najemnik.
6. Oddajanje posebnih prostorov (dvorane, sejne sobe)
47. člen
Določeni prostori, kot so dvorane, sejne sobe in drugo, se oddajajo v najem po dnevih oziroma urah. Prostori iz prvega odstavka se oddajo v najem na podlagi pisne vloge ali naročilnice prosilca.
Cenik za oddajanje prostorov iz prvega odstavka sprejme nadzorni svet.
7. Vzdrževanje in vlaganja v poslovni prostor
48. člen
Najemnik je dolžan najeti poslovni prostor vzdrževati kot dober gospodar, upoštevajoč normalno uporabo poslovnega prostora. V primeru nujnega popravila je najemnik dolžan takoj sporočiti napako najemodajalcu oziroma upravniku, vendar najkasneje v treh dneh.
Najemnik je dolžan odpraviti škodo v poslovnem prostoru oziroma stavbi, ki bi jo povzročil sam.
49. člen
Stroške tekočega vzdrževanja plača najemnik.
50. člen
Po prenehanju najemnega razmerja je najemnik dolžan poslovni prostor vrniti v stanju, primernem za nadaljnjo rabo. Ob izpraznitvi poslovnega prostora se napiše zapisnik o prevzemu.
51. člen
Najemodajalec bo poslovni prostor, skupne prostore, dele in naprave vzdrževal tako, da bo opravil vsa investicijsko vzdrževalna dela in s tem preprečil poslabšanje stanja poslovnega prostora.
52. člen
Najemniku se lahko odda v najem delno dokončan oziroma usposobljen poslovni prostor, ki ga je treba za določeno dejavnost v celoti obnoviti.
Najemodajalec in najemnik se pogodbeno dogovorita o obsegu in obliki potrebnih del ter načinu izbire izvajalca za usposobitev poslovnega prostora. Na podlagi ocene potrebnih vlaganj v poslovni prostor (ki jo pridobi najemodajalec) in zbranih ponudb, se ugotovi potrebna višina investicijskih vlaganj za usposobitev poslovnega prostora.
53. člen
V primeru, da najemnikova vlaganja presežejo dogovorjeni obseg potrebnih vlaganj, se višek vloženih sredstev praviloma šteje kot nepovratni vložek v breme najemnika.
54. člen
Glede sredstev vloženih v ureditev poslovnih prostorov skleneta najemodajalec in najemnik posebno pogodbo oziroma aneks k pogodbi, v kateri opredelita priznana vlaganja in način vračanja vlaganj.
8. Splošno
55. člen
Vse dosedanje najemne pogodbe o oddaji poslovnih prostorov v najem ostanejo v veljavi in se uskladijo s temi splošnimi pogoji najkasneje v šestih mesecih po sprejemu, razen v primeru, če so novi pogoji za najemnika manj ugodni.
IV. ODDAJANJE NEZAZIDANIH IN KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V NAJEM
56. člen
Nezazidana in kmetijska zemljišča se lahko uporabljajo kot travniki, njive, vrtovi, javne površine namenjene za trgovinsko in gostinsko dejavnost, funkcionalno zemljišče in parkirišča.
Izhodiščna najemnina za uporabo nezazidanega stavbnega in kmetijskega zemljišča, ki se uporablja kot travnik, njiva ali vrt, se obračuna glede na enoto rabe v EUR (v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju BS)/leto, na začetku leta.
Najemnine za uporabo zemljišč namenjenih za gostinsko in trgovinsko dejavnost, skladiščenje materiala ter za deponije se obračuna mesečno, po dejansko časovni rabi.
Minimalna višina najemnine za uporabo nezazidanega stavbnega in kmetijskega zemljišča, ne glede na dejansko rabo, znaša 5 EUR. Vsa ostala zemljišča, za katera zaračunana najemnina presegam 5 EUR, se obračuna po dejanski kvadraturi, t.j.:
– travnik 85 EUR/ha,
– njiva 100 EUR/ha,
– vrtovi 0,03 EUR/m2,
– zemljišče, namenjeno
za gostinsko in trgovinsko
dejavnost 0,50 EUR/m2/mesečno,
– skladiščenje materiala,
deponije 0,50 EUR/m2/mesečno in
– funkcionalno zemljišče 0,50 EUR/m2.
V. PRODAJA PREMOŽENJA
57. člen
Prodaja premoženja sklada in občine mora biti predvidena v letnem načrtu prodaje sklada in občine. Na predlog nadzornega sveta občinski svet sprejme sklep o prodaji. Postopek in merila se določijo skladno z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03 in 77/03).
VI. POSTOPEK ODLOČANJA O PRAVICAH IZ SPLOŠNIH POGOJEV
58. člen
Kadar pristojni organi odločajo o pravicah upravičencev iz teh splošnih pogojev, pa teh pravic ne ureja področna zakonodaja, uporabljajo določbe Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 22/05 in 119/05).
59. člen
O pravicah iz prejšnjega člena odloča na prvi stopnji član uprave Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško, na drugi stopnji pa župan Občine Laško.
VII. KONČNE DOLOČBE
60. člen
Z dnem veljavnosti teh splošnih pogojev prenehajo veljati naslednji pravilniki:
– Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov št. 363-43/90, IS SO Laško, z dne 27. 12. 1990 in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov št. 363-34/92-11, IS SO Laško, z dne 18. 5. 1992,
– Pravilnik o oddaji službenih stanovanj v Občini Laško (Uradni list RS, št. 31/92) in
– Pravilnik o pogojih in postopku za prodajo nepremičnin (Uradni list RS, št. 41/92).
61. člen
Splošni pogoji poslovanja Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško veljajo od 9. marca 2006 dalje in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-04/2006-16-04
Laško, dne 9. marca 2006
Član uprave
JNS OL
Jurij Klepec l.r.
