Številka: U-I-224/03-16
Datum: 23. 3. 2006

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Milana Taborina iz Maribora na seji dne 23. marca 2006

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Uradni list RS, št. 49/98) se zavrne.

1. Pobudnik izpodbija Zakon o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (v nadaljevanju ZPIZVZ), ker naj bi se na njegovi podlagi vojaški zavarovanci, kot je sam, neutemeljeno obravnavali različno. Navaja, da je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) le nekaterim vojaškim zavarovancem, ki imajo odločbo o priznanju pravice do pokojnine, izdano po vojaških predpisih, pokojnino priznal v skladu s 6. členom ZPIZVZ, drugim pa je odmeril pokojnino na podlagi 7. člena tega zakona, ki ureja odmero pokojnine upravičencem, ki nimajo odločb, izdanih po vojaških predpisih. Upravičenci, ki jim je pokojnina odmerjena na podlagi 6. člena, naj bi bili v boljšem položaju kot upravičenci, katerim je pokojnina odmerjena na podlagi 7. člena ZPIZVZ, saj prejemajo višje pokojnine. Meni, da je izpodbijani predpis zato v neskladju s členi 14, 22, 23 in 50 Ustave ter z 18. členom Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I – UZITUL). Pobudnik navaja, da je zahtevo za predčasno upokojitev vložil dne 25. 7. 1991 in na ta dan izpolnjeval tudi vse pogoje za predčasno vojaško pokojnino. Z odločbo Zavoda za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev v Beogradu z dne 1. 9. 1992 mu je bila priznana pravica do predčasne starostne pokojnine od 1. 9. 1992 dalje. Ker je bil v obdobju od 18. 7. 1991 do upokojitve v bolniškem staležu in ker je do 18. 10. 1991 izpolnil pogoje za upokojitev ter jo zahteval, mu je priznan statusa upravičenca po četrti alineji prvega odstavka 2. člena ZPIZVZ. Zavod mu je z odločbo št. 9875432 z dne 4. 11. 1998 odmeril pokojnino na podlagi 7. člena ZPIZVZ. Meni, da bi moral Zavod tudi zanj uporabiti 6. člen ZPIZVZ, vendar Zavod odločbe z dne 1. 9. 1992 ni upošteval. Navaja, da niti Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Uradni list RS, št. 4/92 – v nadaljevanju Odlok), na podlagi katerega je prejemal akontacijo pokojnine, niti ZPIZVZ ne določata, do katerega datuma mora biti izdana odločba o priznanju pravice do pokojnine po vojaških predpisih, oziroma odločbe niti ne zahtevata. Meni, da bi moral Zavod upoštevati vse odločbe, ne glede na to, kdaj so bile izdane. Pove še, da se po razlagi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju MDDSZ) upoštevajo le odločbe, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti znesek vojaške pokojnine za september 1991, tj. za zadnji mesec, v katerem se je v Republiki Sloveniji še uporabljal nekdanji jugoslovanski dinar. Meni, da ni pravična ureditev, po kateri imajo osebe z enakim činom, delovno dobo, plačo, plačilnim razredom, plačanimi prispevki, položajem in izobrazbo različno visoke pokojnine. Sprašuje, na katere vojaške upokojence se nanaša 18. člen UZITUL. Ustavnemu sodišču predlaga, naj poda razlago in razreši nejasnosti 4. člena ZPIZVZ ter tretjega odstavka 10. člena ZPIZVZ (odmera predčasne pokojnine). Pri tem pobudnik omenja odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-195/95 z dne 24. 6. 1998 (Uradni list RS, št. 51/98 in OdlUS VII, 141). V vlogi z dne 19. 10. 2004 pobudnik predlaga še presojo skladnosti izpodbijanega predpisa z 8. členom Ustave ter s 1. in z 2. členom Priloge E (pokojnine) Zakona o ratifikaciji sporazuma o vprašanjih nasledstva (Uradni list RS, št. 71/02, MP, št. 20/02 – MSVN). Meni tudi, da je ZPIZVZ arbitraren in diskriminacijski.
2. Državni zbor na navedbe v pobudi ni odgovoril. Svoje stališče o navedbah sta poslala Vlada in MDDSZ. Navajata, da je bila pobudniku z odločbo o upokojitvi pokojnina priznana šele od 1. 9. 1992 dalje, zato znesek pokojnine za september 1991 ni bil znan in ga tudi ni mogoče izračunati. Z Zakonom o denarni enoti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/91) je bilo določeno, da je denarna enota Republike Slovenije tolar. Z Zakonom o uporabi denarne enote Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/91) pa je bilo določeno menjalno razmerje, in sicer 5. člen navedenega zakona določa, da se dinarski bankovci in kovanci zamenjajo za vrednostne bone v menjalnem razmerju, ki ob uveljavitvi tega zakona znaša 1: 1. Isti zakon je v 8. členu določil, da se za zneske, navedene v predpisih in splošnih aktih, sodnih in upravnih aktih, na obveznicah, v obračunih in evidencah, izdanih oziroma nastalih do uveljavitve tega zakona, šteje, da so navedeni v denarni enoti Republike Slovenije. Iz navedenega zaključujeta, da zneska v odločbi Zavoda za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev v Beogradu, ki je bil pobudniku odmerjen leto dni po uveljavitvi navedenega menjalnega razmerja, ni bilo več mogoče preračunati, saj menjalno razmerje ni bilo znano. Ker bi se zaradi navedenega lahko zgodilo, da bi upravičenci pri preračunu zneskov trajno izgubili velik del svoje pokojnine, za katero so plačevali prispevke, ZPIZVZ v 7. členu določa, da se upravičencu iz 2. člena ZPIZVZ, ki mu nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja po vojaških predpisih ni odmeril pokojnine, pokojnina določi tako, da se odmeri od zneska pokojninske osnove, ki se določi glede na njegov čin ali razred, ki ga je imel neposredno pred uveljavitvijo pravice do pokojnine oziroma na dan izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih. Pavšalne osnove so bile določene tako, da navedene pokojnine praviloma ne bi odstopale od pokojnin, ki so jih upravičenci z enakimi čini ali razredi pridobili po vojaških predpisih. Zato so bile pavšalne osnove določene glede na višino plač, ki so bile po vojaških predpisih podlaga za uskladitev vojaških pokojnin za leto 1991 (Službeni vojni list, št. 9/91).

3. Z ZPIZVZ se urejajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so jih državljani Republike Slovenije in drugi upravičenci po tem zakonu pridobili oziroma izpolnili pogoje za njihovo pridobitev na podlagi zavarovanja po predpisih bivše SFRJ o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (v nadaljevanju vojaški predpisi), in usklajevanje oziroma prevedba teh pravic. Člen 4 določa, da imajo upravičenci iz 2. člena tega zakona pravico do starostne, predčasne, družinske ali invalidske pokojnine pod pogoji in v obsegu, kot so bili določeni v vojaških predpisih, če ni s tem zakonom določeno drugače.
4. Člena 6 in 7 urejata, kot izhaja že iz njunih naslovov, vprašanje zagotavljanja pravic, ki so jih upravičenci po ZPIZVZ pridobili na podlagi odločb, izdanih po vojaških predpisih, oziroma odmero pokojnin tistim upravičencem, ki nimajo odločb, izdanih po vojaških predpisih. Da je navedeno tudi vsebina teh določb (ne le njunih naslovov), nesporno izhaja iz besedila določb.
5. Člen 6 tako v prvem odstavku določa, da se upravičencem iz prve in druge alineje 2. člena ZPIZVZ ter upravičencem iz četrte alineje 2. člena tega zakona, ki so jim bile pravice priznane z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih, prizna pravica do pokojnine, do odpravnine in oskrbnine v znesku, kot jim je šel po vojaških predpisih za september 1991. Prvi odstavek 7. člena pa določa, da se upravičencu, ki mu nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja po vojaških predpisih ni odmeril pokojnine, pokojnina določi tako, da se odmeri od zneska pokojninske osnove, ki se določi glede na njegov čin ali razred, ki ga je imel neposredno pred uveljavitvijo pravice do pokojnine oziroma na dan izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih.
6. Iz navedene vsebine 6. in 7. člena ZPIZVZ torej povsem jasno izhaja, da je izbira načina priznanja oziroma odmere pravic po tem zakonu odvisna le od odgovora na vprašanje, ali ima upravičenec, ki uveljavlja pravice po tem zakonu, odločbo, izdano po vojaških predpisih (6. člen), ali takšne odločbe nima (7. člen). Niti iz navedenih določb niti iz drugih določb Zakona ne izhaja, da bi ta priznaval le nekatere odločbe, izdane po vojaških predpisih. Drugačne razlage besedila 6. člena ZPIZVZ, ki ureja način zagotavljanja pravic, priznanih upravičencem z odločbo nosilca vojaškega zavarovanja, z uporabo uveljavljenih metod razlage pravnih predpisov ni mogoče utemeljiti. Da bi zakonodajalec sploh imel namen dati določbi prvega odstavka 6. člena Zakona vsebino, ki ji ga pripisujejo tako upravni organi in sodišča kot zgoraj navedeno ministrstvo in Vlada, iz zakonodajnega gradiva tudi ne izhaja.
7. Upravičencem, ki imajo odločbo, izdano po vojaških predpisih, se torej pravice po ZPIZVZ zagotavljajo na način iz 6. člena tega zakona. Zato so očitki pobudnika, da ga izpodbijani zakon obravnava neenako, ker mu pravice niso bile priznane na podlagi 6. člena ZPIZVZ, temveč na podlagi 7. člena, neutemeljeni. Pobudnik naslavlja na Zakon še druge očitke ter daje predloge in vprašanja, vendar z njimi dejansko nasprotuje le uporabi (razlagi) njegovih določb v konkretnem primeru. Ker Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti uporabe predpisov ni pristojno za oceno zakonitosti uporabe predpisov v konkretnih postopkih, se v tem postopku do teh navedb ni opredeljevalo. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo. Pri tem se ni spuščalo v vprašanje obstoja procesnih predpostavk.

8. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.