Številka: Up-49/05-13
Datum: 23. 3. 2006
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž., ki ga zastopa Odvetniška družba B., o. p., d. n. o., Z., na seji dne 23. marca 2006
o d l o č i l o:
Sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 102/2004 z dne 23. 11. 2004 in sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Psp 113/2003 z dne 23. 1. 2004 ter sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 267/99 z dne 22. 1. 2003 se razveljavijo in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožnikovo revizijo zoper sodbo Višjega sodišča. To je zavrnilo njegovo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen njegov zahtevek za razveljavitev odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) ter za priznanje pravice do pokojnine v zneskih, kot bi mu šli po vojaških predpisih za september 1991. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je dokončna odločba Zavoda pravilna in zakonita. Pritrdilo je razlagi 6. člena Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Uradni list RS, št. 49/98 – v nadaljevanju ZPIZVZ), po kateri se pravica do pokojnine v znesku, kot jim je šel po vojaških predpisih za september 1991, prizna le tistim upravičencem iz prve, druge in četrte alineje 2. člena ZPIZVZ, ki jim je bila pravica septembra 1991 že priznana, oziroma pokojnina za september 1991 že izplačana. Vsem drugim upravičencem (tudi pritožniku) pa se pokojnina odmeri po 7. členu ZPIZVZ.
2. Zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbama obeh nižjih sodišč vlaga pritožnik ustavno pritožbo. V ustavni pritožbi navaja, da so sodišča štela, da mu je Zavod pravilno odmeril pokojnino na podlagi 7. člena ZPIZVZ, ki ureja odmero pokojnin upravičencem, ki nimajo odločb, izdanih po vojaških predpisih, in ne na podlagi 6. člena Zakona, ker mu je bila z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih pravica do pokojnine priznana šele s 1. 1. 1992, zaradi česar mu septembra 1991 pravica še ni mogla biti priznana niti pokojnina izplačana. Po mnenju pritožnika bi morala sodišča upoštevati tudi dejstvo, da se pravica do pokojnine pridobi s trenutkom izpolnitve pogojev in ne s trenutkom izdaje odločbe o priznanju in odmeri te pravice. S takšno razlago 6. člena ZPIZVZ so sodišča, po mnenju pritožnika, kršila 22. člen in 14. člen Ustave.
3. Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-49/05 z dne 28. 2. 2006 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. Ustavna pritožba je bila v skladu z določbo 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) poslana Vrhovnemu sodišču, ki je sporočilo, da nanjo ne bo odgovorilo. Na podlagi 22. člena Ustave je bila ustavna pritožba poslana nasprotni stranki v socialnem sporu (Zavodu), ki je sporočila, da vztraja pri stališčih, ki jih je zavzela pri dosedanjem obravnavanju pritožnikovih zahtev.
B.
4. Ustavno sodišče v postopku ustavne pritožbe v skladu s prvim odstavkom 50. člena ZUstS izpodbijano odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pravilnost uporabe prava lahko Ustavno sodišče presoja z vidika očitne napačnosti. Odločba, ki bi bila tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo lahko označili kot samovoljno oziroma arbitrarno, bi namreč pomenila kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
5. Izpodbijane sodbe temeljijo na stališču, da se prizna pravica do pokojnine na način oziroma v višini, kot jo določa 6. člen ZPIZVZ (torej v zneskih, kot jim je šel po vojaških predpisih za september 1991), le tistim upravičencem iz prve, druge in četrte alineje 2. člena ZPIZVZ, ki jim je bila pravica v septembru 1991 že priznana oziroma pokojnina za september 1991 že izplačana; torej le tistim upravičencem, ki so na podlagi odločbe nosilca vojaškega zavarovanja septembra 1991 pokojnino že "uživali". Vsem drugim upravičencem pa naj bi se pokojnine odmerile na način, kot ga ureja 7. člen ZPIZVZ.
6. Z ZPIZVZ se urejajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so jih državljani Republike Slovenije in drugi upravičenci po tem zakonu pridobili oziroma izpolnili pogoje za njihovo pridobitev na podlagi zavarovanja po predpisih bivše SFRJ o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (v nadaljevanju vojaški predpisi), in usklajevanje oziroma prevedba teh pravic. Člen 4 določa, da imajo upravičenci iz 2. člena tega zakona pravico do starostne, predčasne, družinske ali invalidske pokojnine pod pogoji in v obsegu, kot je bilo določeno v vojaških predpisih, če ni s tem zakonom določeno drugače.
7. Člena 6 in 7 ZPIZVZ urejata, kot izhaja že iz njunih naslovov, vprašanje zagotavljanja pravic, ki so jih upravičenci po tem zakonu pridobili na podlagi odločb, izdanih po vojaških predpisih, oziroma odmero pokojnin tistim upravičencem, ki nimajo odločb, izdanih po vojaških predpisih. Da je navedeno tudi vsebina teh določb (ne le njunih naslovov), nesporno izhaja iz besedila določb.
8. Člen 6 ZPIZVZ tako v prvem odstavku določa, da se upravičencem iz prve in druge alineje 2. člena ter upravičencem iz četrte alineje 2. člena tega zakona, ki so jim bile pravice priznane z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih, prizna pravica do pokojnine, do odpravnine in oskrbnine v znesku, kot jim je šel po vojaških predpisih za september 1991. Navedena določba torej povsem jasno določa, da velja za vse tiste upravičence, "ki so jim bile pravice priznane z odločbo nosilca vojaškega zavarovanja". Analogno določba 7. člena ZPIZVZ jasno in nedvoumno določa, da se pokojnina odmeri na način, določen v tej določbi, le upravičencem, ki jim nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja po vojaških predpisih ni odmeril pokojnine, torej tistim, ki odločbe, ki jo zahteva 6. člen ZPIZVZ, nimajo.(*1) Razlaga 6. člena ZPIZVZ, ki so jo sprejela sodišča, je tako v očitnem nasprotju z besedilom zakonske določbe.(*2)
9. Po navedenem je zato pravno stališče, na katerem temeljijo izpodbijane sodbe, očitno napačno in v neskladju s pravico iz 22. člena Ustave. Glede na navedeno je Ustavno sodišče izpodbijane sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje. Ker je ustavni pritožbi ugodilo že iz tega razloga, Ustavno sodišče ni presojalo drugih navedb pritožnika, s katerimi zatrjuje kršitev človekovih pravic.
C.
10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Predsednik
dr. Janez Čebulj l.r.
(*1) Po 7. členu ZPIZVZ se pokojnina določi tako, da se odmeri od zneska pokojninske osnove, ki se določi glede na čin ali razred, ki ga je imel upravičenec neposredno pred uveljavitvijo pravice do pokojnine oziroma na dan izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih.
(*2) Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-224/03 z dne 23. 3. 2006.