Na podlagi drugega stavka drugega odstavka 5. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04) in 110. člena Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02 in 60/04) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. marca 2006 sprejel

Zavedajoč se vloge in pomena poslanstva, ki ga ima Slovenija kot članica Evropske unije, so priprava na predsedovanje Slovenije Evropski uniji, nadaljevanje priprav na prevzem evra, vzpostavitev zunanje meje Evropske unije, izvajanje lizbonske strategije, revizija strategije trajnostnega razvoja Evropske unije, priprava na naslednjo finančno perspektivo in učinkovita poraba sredstev, podpora nadaljnji širitvi in približevanju Zahodnega Balkana Evropski uniji ter prizadevanje za nadaljnjo krepitev Evropske unije v svetovni mednarodni skupnosti prednostne naloge, za uresničenje katerih si bo Slovenija prizadevala pri delovanju v Evropski uniji v letu 2006.
 
Upoštevajoč potrebo po preglednosti, so ožje politične prednostne naloge glede na vsebino razdeljene v tri sklope, in sicer 1. Slovenija kot dejavna partnerica v Evropski uniji, 2. Reforme za razvoj ter 3. Slovenija – zanesljiva partnerica v regiji in svetu.
 
Upoštevajoč širše prednostne naloge, ki si jih je za leto 2006 zastavila Slovenija, si Slovenija postavlja prednostne naloge po posameznih področjih za delo v Svetu Evropske unije v letu 2006.
 
Državni zbor Republike Slovenije bo v okviru svojih pristojnosti aktivno sodeloval v izvajanju te deklaracije.
 
1. SLOVENIJA KOT DEJAVNA PARTNERICA V EVROPSKI UNIJI
 
1.1. Priprava na predsedovanje Evropski uniji
 
Zavedajoč se vloge in pomena predsedovanja Slovenije Evropski uniji in potrebe po dobri pripravljenosti, bo Slovenija pospešeno nadaljevala priprave na predsedovanje, ki bo v prvi polovici leta 2008.
 
Slovenija si bo zato v letu 2006 prizadevala, da bo izkoristila izjemno priložnost, ki jo ponuja predsedovanje, za utrditev vloge dejavne partnerice v Evropski uniji.
 
Zavedajoč se pomena in obsežnosti nalog predsedovanja, bo Slovenija v letu 2006 nadaljevala intenzivno delo pri vsebinskih pripravah predsedovanja in se bo v ta namen ustrezno povezovala in usklajevala s preostalimi predsedujočimi državami in institucijami Evropske unije.
 
Slovenija meni, da je premišljeno pripravljen načrt predsedovanja nujen pogoj za izvedbo zastavljenega vsebinskega programa. Zato bo pripravila in uskladila koledar predsedovanja, ki bo vključeval uravnoteženo razvrščena srečanja in sestanke na vseh ravneh, od delovnih skupin do ministrske ravni na vseh področjih delovanja Evropske unije.
 
Zavedajoč se pomena dobrih kadrov za uspešno izpeljano predsedovanje, bo Slovenija namenila veliko pozornost tudi kadrovskim pripravam in končala izbiranje tistih, ki bodo sodelovali pri projektu predsedovanja, in hkrati začela njihovo intenzivno usposabljanje na področju delovanja Evropske unije, veščin in jezikov.
 
Slovenija se bo na podlagi pripravljenega koledarja posvetila obsežni nalogi priprav na logistično organizacijo neformalnih dogodkov, ki bodo med predsedovanjem potekali v Sloveniji.
 
V ta namen se bo v letu 2006 posvetila tudi pripravam na področju odnosov z javnostmi in predstavljanja, končala postopek izbire celotne grafične podobe predsedovanja ter pripravila splošni predstavitveni in kulturni program Slovenije med predsedovanjem Evropski uniji.
 
1.2. Nadaljevanje priprav na prevzem evra
Slovenija ostaja zavezana prevzemu evra v začetku leta 2007, ob tem pa se zaveda, da si je treba še naprej prizadevati za zagotavljanje konvergenčnih kriterijev za prevzem evra.
 
V ta namen bosta Vlada Republike Slovenije in Banka Slovenije nadaljevali usklajeno vodenje gospodarske politike, pri čemer je za uspešno monetarno vključitev, ohranitev konkurenčnosti in podporo širšim razvojnim ciljem ključnega pomena ohranitev javnofinančne discipline.
 
K izpolnitvi zadanega cilja bo v prvi vrsti pripomoglo ohranjanje makroekonomskega ravnotežja, vključno z vzdržno davčno politiko, stabilnostjo cen in preudarno dohodkovno politiko, s čimer bo ohranjena javnofinančna vzdržnost in izpolnjen srednjeročni javnofinančni cilj.
 
Slovenija pričakuje, da bosta Evropska komisija in Evropska centralna banka v mesecu maju sprejeli konvergenčni poročili in da bodo sprejete druge potrebne odločitve institucij EU, kar bo Sloveniji omogočilo pravočasne tehnične priprave za uvedbo evra s 1.1.2007.
 
Zavedajoč se naglo bližajočega se datuma uvedbe evra, bo Slovenija ob zagotavljanju potrebnih makroekonomskih razmer v letu 2006 še intenzivneje nadaljevala tudi tehnične priprave za zamenjavo valute.
 
Za uresničevanje uvedbe evra bo Slovenija sprejela zakon o uvedbi evra in uvedla druge zakonodajne in tehnične prilagoditve ter sproti obveščala javnost o zamenjavi valute.
 
Zaradi zmanjšanja pritiska na dvig cen ob menjavi valute in da bodo poslovni subjekti in državljani čim prej sprejeli valuto, je Slovenija uvedla dvojno označevanje cen.
 
1.3. Vzpostavitev zunanje meje
 
Upoštevajoč, da vzpostavljanje zunanje meje Evropske unije in priprave Slovenije za vstop v schengenski prostor v letu 2006 prehaja v ključno in sklepno fazo tega večletnega procesa, je dokončanje priprav z dopolnjenim Izvedbenim načrtom za uveljavitev schengenskih standardov nadzora prihodnje zunanje meje Evropske unije 2005–2007 načrtovano do konca leta 2006 oziroma do konca junija 2007.
 
Zavedajoč se odločilnega pomena izsledkov ocenjevanja preverjanja izpolnjevanja ustreznih standardov Evropske unije oziroma t.i. schengenskega ovrednotenja pripravljenosti na posameznih področjih za odpravo nadzora na notranjih mejah, bosta upoštevanje ugotovitev in uresničevanje priporočil izjemnega pomena za dokončno uveljavitev schengenskih standardov in ena najpomembnejših nalog v letu 2006, ki se bo nadaljevala še v naslednjem letu.
 
Za vzpostavljanje zunanjih mej bo Slovenija posebno pozornost namenila pripravi pravnih podlag za vzpostavitev Schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II) kakor tudi pripravi pogojev za izmenjavo podatkov s SIS II v poskusnem okolju.
 
Posebno pozornost bo Slovenija namenila tudi nadaljnjim pripravam za vzpostavitev vizumskega informacijskega sistema (VIS), prihodnje povezave tega informacijskega sistema s SIS II ter priprav za uvedbo biometričnih identifikatorjev v vizumske postopke.
 
Pri vzpostavljanju zunanje meje ter izvajanju nadzora zunanjih meja si bo Slovenija nadalje prizadevala za uresničevanje in izvajanje načel delitve finančnih bremen v Evropski uniji.
 
2. REFORME ZA RAZVOJ
 
2.1. Izvajanje lizbonske strategije
 
Poudarjajoč njen pomen prenovljena lizbonska strategija, ki daje poudarek rasti in zaposlovanju ob hkratni skrbi za socialno kohezijo in trajnostno naravnanost politik in je razvojni okvir na evropski ravni, ostaja prednostna naloga Slovenije, saj bo v njenem okviru izzvala ukrepe za doseganje hitrejšega razvoja in večje blaginje svojih državljanov.
 
Slovenija pozdravlja prenovljeni način upravljanja z lizbonsko strategijo, ki omogoča večjo preglednost, osredotočenost na prednostne naloge lizbonskega procesa ter večjo politično zavezo vlad držav članic za uresničevanje ciljev strategije.
 
Slovenija si bo prizadevala uresničevati prednostne naloge in ukrepe, ki si jih je zastavila v svojem programu reform za uresničevanje ciljev lizbonske strategije, pripravljenim v skladu z integriranimi smernicami za rast in zaposlovanje, ki jih je Evropski svet potrdil junija 2005.
 
Slovenija si bo prizadevala, da trud za doseganje lizbonskih ciljev ne bo ostal vezan zgolj na izvajanje reform na ravni držav članic, temveč da ga bodo spremljala tudi ustrezna dejanja na ravni Evropske unije.
 
S tem namenom si bo Slovenija v institucijah Evropske unije prizadevala za doseganje čim večjega napredka pri dokončanju notranjega trga Evropske unije, še posebej pri storitvah in energiji.
 
Slovenija si bo prizadevala za več usklajevanja gospodarskih in drugih politik med državami članicami EU.
 
Slovenija si bo prizadevala za ustvarjanje okolja v Evropi, ki bo naklonjeno znanju, raziskavam ter izobraževanju, prav tako pa si bo prizadevala za odstranitev ovir za mobilnost delavcev, vključno s prehodnim obdobjem za delavce novih držav članic, ter za ustvarjanje boljšega zakonodajnega okolja na evropski ravni, ki bo olajšalo poslovanje podjetjem in življenje državljanom.
 
2.2. Revizija strategije trajnostnega razvoja Evropske unije
 
Slovenija pozdravlja prizadevanja Evropske unije, da z revizijo strategije trajnostnega razvoja na podlagi izkušenj okrepi svoja prizadevanja na ravni Evropske unije, ki so v njenem skupnem interesu in interesu posameznih držav članic. Meni, da bodo tovrstna prizadevanja prispevala k uspešnejšemu uveljavljanju trajnostnega razvoja na lokalni in svetovni mednarodni ravni.
 
Slovenija meni, da je revizija strategije trajnostnega razvoja Evropske unije dobra priložnost za povezovanje in usklajevanje različnih politik Evropske unije ter preprečevanje podvajanja zastavljenih ciljev in ukrepov.
 
Slovenija si prizadeva za jasno opredeljeno razmerje med lizbonsko in evropsko strategijo trajnostnega razvoja ter tudi za jasno opredeljene povezave z nacionalnimi strategijami glede trajnostnega razvoja.
 
2.3. Priprava na naslednjo finančno perspektivo in učinkovita poraba sredstev
 
Poudarjajoč namen zmanjševanja razvojne razvitosti med regijami, bo Slovenija dala prednost dejavnostim pri sprejemanju uredb in drugih strateških aktov kohezijske politike Evropske unije ter pripravi ustreznih domačih izvedbenih dokumentov (državni razvojni program, nacionalni strateški referenčni okvir, operativni programi), na podlagi katerih bo omogočen čimprejšnji začetek koriščenja dodeljenih sredstev strukturnih skladov in Kohezijskega sklada Evropske unije za obdobje 2007–2013.
 
V ta namen je pomembna prednostna priprava ustreznega števila dobrih projektov, na podlagi katerih bi bilo črpanje dodeljenih sredstev v naslednji finančni perspektivi 2007–2013 kar najbolj uspešno.
 
Hkrati s pripravami na izvajanje naslednje finančne perspektive si bo med sedanjo Slovenija prizadevala za zagotavljanje kar najvišje porabe dodeljenih sredstev kohezijske politike Evropske unije.
 
V ta namen bo Slovenija zagotovila ustrezno administrativno usposobljenost organov vključenih v pripravo, usklajevanje in upravljanje ter izvajanje projektov na državni in regionalni ter lokalni ravni z namenom izboljšanja absorbcijske sposobnosti.
 
3. SLOVENIJA – ZANESLJIVA PARTNERICA V REGIJI
IN SVETU
 
3.1. Širitev Evropske unije in države Zahodnega Balkana
 
Zavedajoč se pomena širitve Evropske unije za Slovenijo, zlasti vstopa Hrvaške v Evropsko unijo, se bo Slovenija zavzemala za nadaljevanje širjenja Evropske unije in s tem namenom dejavno sodelovala pri pogajanjih za članstvo Hrvaške in Turčije.
 
Pri pristopnih pogajanjih bo Slovenija zagovarjala spoštovanje načel in meril za članstvo, ki so tudi najboljše zagotovilo za uveljavljanje interesov Slovenije.
 
Slovenija si bo še naprej prizadevala za stabilnost in gospodarski razvoj Zahodnega Balkana, zato bo podpirala uresničitev evropske perspektive, ki jo je Evropska unija obljubila tej regiji.
 
V ta namen bo Slovenija še naprej dejavno podpirala stabilizacijo in pridruževanje Evropski uniji v državah Zahodnega Balkana, določitev datuma pristopnih pogajanj z Republiko Makedonijo ter dokončanje pogajanj za sklenitev stabilizacijskih in pridružitvenih sporazumov s Srbijo in Črno goro ter Bosno in Hercegovino.
 
Slovenija namerava tudi v prihodnje pomagati državam Zahodnega Balkana s projekti tesnega sodelovanja ter drugih oblik strokovne in razvojne pomoči na dvostranski ravni.
 
3.2. Krepitev vloge Evropske unije v svetovni mednarodni skupnosti
 
Slovenija si bo prizadevala za nadaljnjo krepitev Evropske unije kot svetovne strateške partnerice, ki se bo na temelju učinkovitega multilateralizma še naprej zavzemala za stabilnost in razvoj mednarodne skupnosti.
 
Glede na to si bo Slovenija posebej prizadevala za poglobitev odnosov Evropske unije z Združenimi državami Amerike, ki ostajajo najpomembnejši strateški partner Evropske unije, pri čemer mora krepitev partnerstva temeljiti na enakopravnosti in preglednosti.
 
Slovenija si bo posebej prizadevala za krepitev odnosov Evropske unije z Rusijo, ki je eden odločilnih dejavnikov pri stabilizaciji regije za vzhodno mejo Evropske unije, saj so za njeno varnost izredno pomembni stabilni in demokratični sosedi, s katerimi se Evropska unija povezuje v okviru tako imenovane Evropske sosedske politike.
 
Slovenija bo v okviru Evropske sosedske politike pozornost namenila tudi južni razsežnosti, ki je z Evropsko unijo povezana v barcelonskem procesu.
 
Slovenija si bo prizadevala tudi za krepitev sodelovanja z drugimi območji sveta.
 
Slovenija si bo prizadevala za krepitev večje vloge in usklajeno delovanje Evropske unije v mednarodnih ekonomskih in finančnih institucijah (Svetovna trgovinska organizacija, Mednarodni denarni sklad, Mednarodna banka za obnovo in razvoj, itd.).
 
 
***
 
 

 
 
1. NASLEDNJA FINANČNA PERSPEKTIVA
 
Prednostne naloge EU
 
Tekoča finančna perspektiva se izteče konec leta 2006. Na Evropskem svetu decembra 2005 je bil sprejet dogovor o naslednji finančni perspektivi 2007-2013 (v nadaljevanju: NFP), ki ga mora potrditi še Evropski parlament. Na tej podlagi bo potrebno sprejeti nov medinstitucionalni dogovor ter dokončno sprejeti zakonodajne akte v okviru NFP (akti, ki pravno urejajo izvajanje politik in programov Skupnosti, ki se financirajo iz proračuna EU). Vrsta zakonodajnih predlogov, vezanih na posamezne programe Skupnosti in različne finančne instrumente, je že v obravnavi v okviru različnih delovnih skupin Sveta EU in je glede vsebine večinoma že dokončana, doreči pa bo treba še finančne zneske posameznih programov, kar bo omogočil dokončni sprejem dogovora o NFP. Posamezni zakonodajni predlogi so v Prednostnih nalogah obravnavani v okviru posameznih politik, na delovnih skupinah pa bo potekala razprava o finančnem obsegu in strukturi sredstev.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Po uspešnem sprejetju dogovora o NFP 2007-2013 je glavna naloga Slovenije poskrbeti za uspešno izvajanje programov in s tem koriščenje sredstev iz proračuna EU – v letu 2006 gre predvsem za priprave na izvajanje programov v letih 2007-2013. Programi Skupnosti so predvideni za mnoga področja, od raziskav in razvoja, vseevropskih omrežij, kohezijske politike (ta je sicer podrobneje razdelana v naslednjem poglavju) izobraževanja, državljanstva in pravosodja ter drugih. Z uspešno realizacijo te naloge bo lahko Slovenija pričela s črpanjem sredstev v letu 2007 in predvidene finančne tokove tudi realizirala. Ob tem bo morala Slovenija upoštevati, tudi zaradi potrebe po izpolnjevanju strogih pravil Pakta stabilnosti in rasti, tiste negativne fiskalne učinke, ki bodo posledica pogojev za črpanje povečanega obsega sredstev iz proračuna EU.
 
2. KOHEZIJSKA POLITIKA
 
Poleg svojega osnovnega poslanstva, torej zagotavljanja ekonomske, socialne in teritorialne kohezije prostora razširjene EU, je kohezijska politika EU ena tistih politik Skupnosti, ki je v veliki meri usmerjena v doseganje ciljev Lizbonske strategije.
 
Prednostne naloge EU
 
Operativni program Sveta EU za leto 2006 aktivnosti na področju kohezijske politike posebej ne izpostavlja. Podobno velja za Zakonodajni in delovni program Evropske komisije za leto 2006, ki izpostavlja odgovornost EU pri gradnji bolj povezane Evrope in sicer na način krepitve kohezije in s tem tudi trajnostnega razvoja.
 
Ne glede na navedeno, zaradi pomena, ki ga ima kohezijska politika na razvoj Slovenije, na tem mestu vendarle izpostavljamo ključne cilje EU na tem področju v letu 2006. Mednje v prvi vrsti sodi sprejetje novih zakonodajnih aktov s področja kohezijske politike za obdobje naslednje finančne perspektive 2007-2013. Gre za predloge naslednjih ključnih dokumentov:
 
Uredba Sveta o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (Splošna uredba). Predlog uredbe določa splošna pravila delovanja evropskih strukturnih in kohezijskega sklada v naslednjem finančnem obdobju. Predlagana je vrsta poenostavitev obstoječega sistema ter zmanjšanje števila ciljev na tri: konvergenca, regionalna konkurenčnost in zaposlovanje ter teritorialno sodelovanje.
 
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj. Skladno s predlogom uredbe namen Evropskega sklada za regionalni razvoj ostaja podpora investicijam in zmanjševanjem regionalnih razlik v EU.
 
Uredba Sveta o ustanovitvi kohezijskega sklada. Kohezijski sklad naj bi še naprej podpiral projekte s področja okolja in vseevropskih omrežij, dodatno pa naj bi obsegal še investicije v podporo trajnostnemu razvoju z jasno okoljsko komponento ter investicije v prometno infrastrukturo izven vseevropskih omrežij.
 
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu. Predlog uredbe med naloge Evropskega socialnega sklada uvršča krepitev ekonomske in socialne kohezije držav članic s podpiranjem polne zaposlenosti, izboljšanjem kakovosti in produktivnosti pri delu, pospeševanjem socialne vključenosti in zmanjševanjem regionalnih nesorazmerij zaposlovanja v državah članicah.
 
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropske skupine za teritorialno sodelovanje. V interesu pospeševanja čezmejnega in poenostavljanja izvajanja tovrstnih programov Evropska komisija s predlogom uredbe uvaja možnost institucionalizacije čezmejnega sodelovanja z ustanovitvijo t.i. evropskih skupin za teritorialno sodelovanje.
 
Omenjeni zakonodajni akti naj bi bili predvidoma sprejeti v prvi polovici leta 2006. Njihovemu sprejetju sledi sprejetje Strateških smernic Skupnosti za kohezijo. Gre za strateški dokument, katerega namen okrepiti strateško dimenzijo kohezijske politike EU ter v okviru slednje izluščiti tiste prioritete Skupnosti, ki naj bi v kar največji meri prispevale k doseganju ciljev Lizbonske strategije. Smernice bodo, ko jih bo sprejel Svet, temelj za pripravo nacionalnih strateških referenčnih okvirov in iz njih izhajajočih operativnih programov.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Med prednostne naloge Slovenije v letu 2006 tako v prvi vrsti sodijo aktivnosti na področju sprejemanja uredb in drugih strateških aktov kohezijske politike EU. Slovenija predloge omenjenih uredb in predloga strateških smernic v splošnem podpira, saj njihovo sprejetje omogoča izvedbo večine razvojnih prioritet, podanih v Strategiji razvoja Slovenije. Kljub navedenemu bo osrednja pozornost Slovenije usmerjena predvsem v sprejem Splošne uredbe kot krovnega zakonodajnega akta kohezijske politike EU ter v sprejem Strateških smernic.
 
Vzporedno s sprejemanjem omenjenih dokumentov kohezijske politike EU sodi med prioritete Slovenije v letu 2006 tudi priprava ustreznih domačih izvedbenih dokumentov (Državni razvojni program oziroma Nacionalni strateški referenčni okvir, operativni programi), na osnovi katerih bo omogočeno dejansko koriščenje dodeljenih sredstev v naslednjem finančnem obdobju. Da bodo cilji omenjenih izvedbenih dokumentov tudi dejansko doseženi je prioritetnega pomena tudi priprava ustreznega nabora kvalitetnih projektov za naslednje finančno obdobje, saj je stopnja črpanja sredstev odvisna predvsem od uspešnih projektov.
 
V letu 2006 bo Slovenija hkrati tudi nadaljevala z aktivnostmi za učinkovito koriščenje kohezijskih sredstev Enotnega programskega dokumenta 2004 do 2006. V ta okvir sodi tudi zagotovitev ustrezne administrativne usposobljenosti organov vključenih v pripravo, usklajevanje in upravljanje ter izvajanje projektov na državni, regionalni ter lokalni ravni, z namenom izboljšanja absorbcijske sposobnosti. Slednje je nenazadnje pogoj učinkovitega koriščenja dodeljenih sredstev kohezijske politike za obdobje naslednje finančne perspektive 2007 do 2013.
 
3. USTAVNA POGODBA
 
Prednostne naloge Evropske Unije
 
V skladu z zaključki Evropskega Sveta v juniju 2005, glede procesa ratifikacije ustavne pogodbe in vprašanja kako naprej, obstaja potreba po organiziranju nacionalnih razprav kot pomembnega dela t.i. časa za razmislek, ki bo do preglednega vrha na temo ratifikacije ob zaključku avstrijskega predsedovanja.
 
V drugi polovici 2006 Evropska Unija pričakuje ustrezne zaključke glede na predhodno oceno razprav na ravni držav članic. Prva polovica leta 2006 bo tako namenjena predvsem spodbujanju čim širše razprave o prihodnosti Evrope, pri čemer bodo v ospredju Pogodba o ustavi za Evropo (PUE), vrednote Evropske unije ter opredelitev evropskega modela za življenje. Organiziranih bo več konferenc, npr. »Zvok Evrope«, ki bo namenjena obravnavi evropske identitete in evropskih vrednot, ter »Konferenca o subsidiarnosti«, ki sledi pobudam, da je odločitve potrebno sprejemati na najnižji ravni in čim bližje državljanom.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija se bo morala vključiti v celostno razpravo na evropski ravni in nadaljevati z izvajanjem projekta približevanja Evropske Unije svojim državljanom »Communicating Europe«.
 
4. SPLOŠNE IN INSTITUCIONALNE ZADEVE
 
Prednostne naloge EU:
 
EU ima namen nadaljevati pogajanja v Svetu in med Svetom Evropskim parlamentom in Komisijo glede spremembe Sklepa o določitvi izvedbenih pristojnosti danih Komisiji 1999/468 EC, da bi se doseglo ustrezno institucionalno ravnovesje in močnejša vloga Evropskega parlamenta v komitološkem sistemu.
 
EU ima namen nadalje izvajati Medinstitucionalni sporazum o boljšem oblikovanju zakonov iz leta 2003. Razprava bo še naprej osredotočena na koordinacijo zakonodajnega procesa med tremi institucijami (Komisija, Svet, Parlament), na uporabo alternativnih metod v zakonodajnem postopku, na izboljšanje kvalitete zakonodaje in z njo povezano izdelavo presoje vplivov (impact assessment), na poenostavitev in zmanjšanje obsega zakonodaje Skupnosti ter na izboljšanje prenosa in izvajanja zakonodaje Skupnosti v pravne rede držav članic.
 
EU bo pregledala izvajanje sklepov na področju večje transparentnosti delovanja Sveta in glede na oceno izvajanja sprejela nadaljnje sklepe in po potrebi ukrepe o spremembi poslovnika Sveta.
 
Prednostne naloge Slovenije:
 
Slovenija bo v skladu s svojimi stališči izraženimi na delovni skupini Sveta se zavzemala za omejeno reformo Sklepa Sveta o določitvi izvedbenih pristojnosti danih Komisiji v skladu z 202. členom Pogodbe o ES. Zavzemala se bo za vzpostavitev spremenjenega »regulatornega postopka«, ki naj bi se nanašal na zakonodajne akte, sprejete po postopku soodločanja. Izvedbene odločbe, sprejete na njihovi osnovi, pa bi predstavljale akte »kvazizakonodajne narave«.
 
Slovenije se bo osredotočila se na izvajanje že sprejetih ukrepov s strani institucij, ki izvajajo Medinstitucionalni sporazum o boljšem oblikovanju zakonov iz leta 2003. Zavzemala se bo za koordinacijo zakonodajnega procesa med Svetom, Komisijo in Parlamentom in za spoštovanje načela subsidiarnosti in sorazmernosti pri doseganju ciljev Medinstitucionalnega sporazuma.
 
Slovenija bo podprla razpravo o rešitvi vprašanja izvajanja večje transparentnosti v okviru Sveta. V skladu s svojim stališčem se bo Slovenija zavzemala za oceno transparentnosti dela Sveta in izvajanja določb njegovega poslovnika ter principa odprtosti, ko Svet izvaja vlogo zakonodajalca. Slovenija se bo pri rešitvi nagibala k fleksibilni »cas par cas« oceni glede na vsebino in naravo same razprave in vsebino obravnavanih aktov, ne glede na postopek sprejemanja akta.
 
5. IZVAJANJE LIZBONSKE STRATEGIJE
 
V skladu z prenovljenim načinom upravljanja z lizbonsko strategijo, ki ga je potrdil Evropski Svet marca 2005, bo leto 2006 namenjeno izvajanju nacionalnih programov reform za doseganje lizbonskih ciljev, ki so jih države članice pripravile na podlagi integriranih smernic in jih jeseni 2005 oddale Evropski komisiji. Komisija bo v začetku leta 2006 predstavila Prvo poročilo o napredku, v katerem bo predstavljen pregled nacionalnih programov reform. Poročilo bo a svojem spomladanskem zasedanju obravnaval Evropski svet, ki bo po potrebi sprejel specifična priporočila za države članice.
 
Na ravni Unije bosta avstrijsko in finsko predsedstvo v okviru izvajanja Lizbonskega programa skupnosti posebno pozornost namenili dokončanju notranjega trga EU, predvsem na področju storitev, telekomunikacij, energije in finančnih storitev. Pozorno pa se nameravata posvetiti tudi ustvarjanju primernega okolja, ki bo spodbujalo inovacije in krepilo na znanju temelječo gospodarstvo ter nabiranje novih znanj. V okviru prizadevanj za zvišanje stopnje zaposlenosti bo pozornost posvečena privlačnosti in kvaliteti dela, prav tako pa bosta z namenom povečanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva predsedstvi nadaljevali prizadevanja v okviru pobude za boljše zakonodajno okolje.
 
Slovenija je jeseni 2005 posredovala Evropski komisiji Nacionalni program reform za doseganje ciljev lizbonske strategije, v katerem je posebno pozornost posvetila reformam, povezanim s učinkovitim ustvarjanjem, prenosom in uporabo znanja, ukrepom, ki prispevajo k večji konkurenčnosti gospodarstva in vodijo k višji gospodarski rasti ter reformam usmerjenim k posodobitvi socialne države in večji zaposlenosti. Pri tem je v nacionalnemu programu reform namenila še posebno velik poudarek ukrepom, ki vodijo k trajnostnemu razvoju ter prizadevanjem za cenejšo in bolj učinkovito državo. Slovenija bo na podlagi ocene programa s strani Evropske komisije in v skladu s specifičnimi priporočili Evropskega sveta jeseni 2006 pripravila poročilo o izvajanju prednostnih nalog in ukrepov, ki si jih je začrtala v nacionalnem programu reform.
 
5.1. Pregled prehodnega obdobja za prosto gibanje delavcev
 
Prvega maja 2006 poteče v skladu s pogodbo o pristopu novih držav članic prvi del fleksibilnega sedemletnega prehodnega obdobja v zvezi z omejitvami za prosto gibanje delavcev. Države članice EU-15, ki so na področju prostega gibanja delavcev uveljavile prehodno obdobje za 8 novih držav članic., in med njimi tudi za Slovenijo, morajo v skladu s pristopno pogodbo do 1. maja 2006 obvestiti Evropsko komisijo, ali bodo prehodno obdobje uveljavljale še nadaljnja tri leta. Evropska komisija bo v začetku leta 2006 objavila poročilo o prehodnem obdobju na področju prostega gibanja delavcev oziroma o učinkih prvih dveh let prehodnega obdobja, ki bo pripravljeno tudi na podlagi poročil posameznih držav članic.
 
Slovenija se je vseskozi aktivno zavzemala za čimprejšnjo odpravo prehodnega obdobja na področju prostega gibanja delavcev, saj smatra, da je prosto gibanje delavcev oziroma prost pretok oseb ena od štirih temeljnih svoboščin skupnega trga EU. Sprostitev omejitev na področju zaposlovanja lahko pomembno pripomore k večanju stopnje zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti v državah članicah in na ravni celotne EU ter s tem prispeva k doseganju ciljev Lizbonske strategije. Prepričani smo, da Slovenija ne ogroža trgov dela nobene od starih držav članic EU, zato z zanimanjem pričakujemo poročilo Evropske komisije o učinkih prehodnega obdobja na področju prostega gibanja delavcev in upamo, da bodo države članice, ki so se zatekle k prehodnemu obdobju , sprostile svoje trge dela za zaposlovanje slovenskih državljanov, kot so to že storile Švedska, Irska in Velika Britanija.
 
6. SPLOŠNI EKONOMSKI OKVIR/KOORDINACIJA POLITIK
 
6.1. Pakt stabilnosti in rasti
 
Prednostne naloge EU
 
Svet EU bo nadaljeval z izvajanjem Pakta stabilnosti in rasti in sicer na podlagah, ki so rezultat dinamičnega dogajanja na področju reforme Pakta v letu 2005. Gre za Poročilo Sveta z dne 20. marca 2005, novih uredb Sveta iz junija 2005 in revidiranega Kodeksa ravnanja, dokončanega v jeseni 2005. Leto 2006 bo za številne države članice, ki bi morale uskladiti svoje proračunske primanjkljaje v skladu z že izdanimi Priporočili Sveta, prelomno leto: Nemčija, Francija in Ciper bi morali prekomerni primanjkljaj odpraviti do konca leta 2005, zato bo Svet v začetku 2006 ocenjeval izpolnjevanje njihovih zavez. V letu 2006 pa bi morali prekomerni primanjkljaj odpraviti Grčija in Malta.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija bo na področju svojih javnih financ delovala v smeri zagotavljanja kriterijev, ki jih opredeljuje Pakt stabilnosti in rasti. V dopolnitvi Konvergenčnega programa za obdobje 2005-2008, ki ga je Evropski komisiji in Svetu EU posredovala v decembru 2005, sta za prihodnje leto predvidena javnofinančni primanjkljaj znatno pod 3% in sicer 1,7% BDP in ter javni dolg znatno pod 60% BDP in sicer 29,6% BDP. Sicer pa bo Slovenija vključena v obravnavo postopkov presežnih primanjkljajev držav članic, kjer bo podpirala spoštovanje reformiranega Pakta stabilnosti in rasti.
 
6.2. Ažuriranje širokih smernic ekonomske politike
 
Prednostne naloge EU
 
Svet bo v tesnem sodelovanju s Komisijo pregledal izvajanje Širokih smernic ekonomskih politik in sprejel odločitev glede morebitne potrebe po posodobitvi. Ta naloga bo prvič opravljena v okviru Integriranih smernic za obdobje 2005-2008 in na podlagi Nacionalnih akcijskih načrtov, ki so jih pripravile države članice. Dejavnost bo osredotočena na glavne stebre ekonomskih in fiskalnih politik v Evropi, kot so zagotavljanje k stabilnosti usmerjenih javnih financ, izboljšanju njihove kvalitete in vzdržnosti ter pospešitev ekonomskih in strukturnih reform.
Končno besedilo morebitnih predlaganih sprememb Širokih smernic ekonomskih politik bo pripravil Svet ekonomskih in finančnih ministrov in jih skupaj z dokumentom o ključnih vprašanjih predstavil spomladanskemu Evropskemu svetu.
 
Pred tem bo Evropska komisija predvidoma do konca januarja v okviru pregleda Nacionalnih programov reform pripravila poročilo o izvrševanju Širokih smernic ekonomskih politik. V njih bo predstavila tudi mnenje glede nacionalnih reformnih programov posameznih držav.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija je ob koncu leta 2005 sprejela Program reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji in ga posredovala Evropski komisiji. V njem si je na makroekonomskem področju zastavila naslednje usmeritve in ukrepe: nadaljnje usklajeno delovanje makroekonomskih politik za izpolnitev maastrichtskih konvergenčnih kriterijev in prevzem evra leta 2007, postopna ukinitev davka na izplačane plače in poenostavitev davčnega sistema, povečanje prilagodljivosti javnih izdatkov in postopna odprava primanjkljaja, sprejetje novega socialnega sporazuma, spodbujanje daljšega ostajanja v aktivnosti in individualnega pokojninskega zavarovanja.
Program bo že v naslednjem letu treba začeti izvajati, zato je pred izvršilno in zakonodajno oblastjo vrsta zahtevnih nalog.
 
6.3. Širitev območja evra
 
Prednostne naloge EU
Glede na makroekonomski pomen skupne evropske valute, daje EU širitvi evro območja poseben pomen. Dobro delujoča ekonomska in monetarna unija bistveno prispeva k stabilnemu makroekonomskemu ozračju. Evropska komisija se zato že temeljito pripravlja na prihodnjo širitev območja evra in oceno pripravljenosti novih kandidatk za sprejetje evra.
Evropska komisija in Evropska centralna banka bosta najkasneje v juniju 2006 pripravili konvergenčni poročili o izpolnjevanju maastrichtskih kriterijev za prevzem evra za države članice EMU z derogacijo. Nekatere teh držav so se že izrekle za prevzem evra v letu 2007. Obe predsedstvi bosta zagotovili čim prejšnji temeljit pregled poročil z vidika izpolnjevanja kriterijev za prevzem evra, vključno s stabilnim makroekonomskim razvojem in visoko stopnjo vzdržne konvergence. To je še posebej pomembno za tiste države članice, ki nameravajo v začetku leta 2007 vstopiti v evro območje. Na podlagi obeh konvergenčnih poročil in po posvetovanju z Evropskim parlamentom bo Svet EU sprejel Sklep o odpravi derogacije in Uredbo o menjalnih razmerjih nacionalnih valut do evra.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija bo z usklajenim delovanjem ekonomskih politik zagotovila nadaljnje izpolnjevanje nominalnih konvergenčnih kriterijev. To pomeni, da bosta Vlada RS in Banka Slovenije še nadalje skrbeli za stabilnost cen, deviznega tečaja, obrestnih mer ter javnih financ. Slovenija si bo ob tem prizadevala za dokončanje ocene izpolnjevanja konvergenčnih kriterijev s strani Evropske komisije in Evropske centralne banke v roku, ki bo omogočil prevzem evra s 1.1.2007.
 
Z delom se bo intenzivno nadaljevalo tudi na vseh segmentih tehničnih priprav, saj se datum uvedbe evra nezadržno približuje. Delo še naprej poteka pod vodstvom Koordinacijskega odbora, ki ga vodita Ministrstvo za finance in Banka Slovenije z vključitvijo drugih pomembnih udeležencev tako gospodarstva, finančnega sektorja in javne uprave. Delo poteka na pripravi zakonodajnih podlag, informiranja javnosti, informacijskih sistemov, organizacijskih vprašanj, da bi se zagotovila čim bolj nemotena uvedba nove valute. S 1. marcem 2006 se bo na podlagi že sprejetega Zakona o dvojnem označevanju cen dejansko pričelo s šestnajstmesečnim označevanjem cen v evrih in v tolarjih. Slovenija bo pravočasno sprejela zakon o uvedbi evra in s tem omogočila uvedbo evra s 1.1.2007.
 
6.4. Zagotavljanje ustreznih proračunskih sredstev EU
 
Prednostne naloge EU
 
Pri pripravi proračuna EU za leto 2007 bosta avstrijsko in finsko predsedstvo upoštevala novi proračunski okvir (NFP 2007 -2013) in proračunske smernice, ki jih določi Svet EU. Prav tako si bosta pri pripravi proračuna EU za leto 2007 predsedstvi prizadevali čimbolj koristno uporabiti vse informacije o izvajanju proračuna za leto 2006 in o ustreznosti le-tega glede na proračunska načela nove finančne uredbe. Rezultati evalvacije bodo upoštevani pri izboljševanju procesa priprave proračuna EU. Delo bo potekalo tudi na nadaljnjem razvoju postopkov usklajevanja proračuna EU z Evropskim parlamentom. Pomemben vidik dela Sveta EU bo nadzor in boj proti goljufijam, z namenom nadaljnjega izboljševanja finančnega upravljanja.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Za Slovenijo je pomembno sodelovanje pri pripravi proračuna EU za 2007. V prvi polovici leta osnutek proračuna pripravlja Evropska komisija, pri čemer upošteva tudi zaključke trilateralnih sestankov (Evropska komisija – Svet EU – Evropski parlament) glede proračunskih prioritet. Pomembno je sodelovanje na proračunskem odboru Sveta EU, kjer se dokončno oblikuje preliminarni osnutek proračuna. Slovenija mora pri tem zastopati predvsem naslednje interese:
– dosledno se morajo upoštevati rezultati dogovora o NFP 2007-2013,
– obseg proračuna EU naj bo takšen, da bo hkrati omogočil nemoteno izvajanje vseh politik in vplačevanje v proračun EU v skladu z dejanskimi potrebami po plačilih,
– potrebno je tudi nadaljevati s predvidenim zaposlovanjem kandidatov iz novih držav članic v institucijah EU,
– v proračunu EU morajo biti zagotovljena primerna sredstva za države zahodnega Balkana, ki bodo vzpodbujala njihov vsesplošni napredek in nadaljnje uspešno vključevanje v evropske integracijske procese.
 
6.5. Financiranje vseevropskega prometnega in energetskega omrežja (TEN omrežja)
 
Prednostne naloge EU
 
Evropska komisija za finančno obdobje 2007 – 2013 pripravila nov predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij ter o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2236/95, saj predvidena finančna pomoč projektom na vseevropskem prometnem in energetskem omrežju v finančnem obdobju od leta 2000 do 2006 ni dala pričakovanih rezultatov (predvsem zaradi prenizkih sredstev in prenizkega deleža sofinanciranja EU – 10% do 20% za izdelavo prometnih projektov).
 
Predlog Uredbe določa splošne pogoje, načine in postopke za dodelitev finančne pomoči EU projektom skupnega interesa na področju vseevropskega prometnega omrežja in vseevropskega energetskega omrežja. Predlog Komisije vzpostavlja finančni okvir na podlagi štirih pravil: poenostavitve, pogojevanja, selektivnosti/osredotočenja in sorazmernosti. Zelo pomembno je, da se bistveno povečuje višina sredstev za sofinanciranje projektov na TEN omrežju.
 
Evropska komisija je Svetu in Evropskemu parlamentu posredovala predlog Uredbe 14.7.2004. Svet je le-tega posredoval državam članicam dne 19.7.2004. EP je opravil prvo obravnavo dne 26.10.2005, sprejem Uredbe pa se pričakuje v drugi polovici leta 2006.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Pomembnost vseevropskih omrežij pri uresničitvi ciljev lizbonske strategije, krepitvi socialne kohezije in povečanju gospodarske rasti poudarja tudi Slovenija, saj zlasti nove države članice nimajo dovolj čezmejnih omrežij. Slovenija bo morala za projekte na prioritetni listi za razvoj TEN-T omrežja(*1) zagotoviti ustrezna sredstva v proračunu oziroma v obliki financiranja z javno-privatnim partnerstvom. Slovenija se bo zavzemala, da bodo projekti Koper - Divača II. tir, Divača - Trst (do italijanske meje) in Ljubljana - Budimpešta (do madžarske meje) ostali med projekti na prioritetni listi za razvoj TEN-T omrežja. Za projekte na prioritetni listi za razvoj TEN-E omrežja(*2), ki so uvrščeni v seznam prioritetnih projektov bo morala Slovenija zagotoviti dodatna finančna sredstva iz omrežnine za prenosno dejavnost ter sovlaganj oziroma kreditov. Sredstva bodo morala biti zagotovljena tako, da bo možno pričeti s projekti pred letom 2010 in jih dokončati najkasneje v roku 10 let.
 
Ocenjuje se, da bo imel predlog Uredbe ugoden vpliv na gospodarstvo tako v obdobju gradnje te infrastrukture (rast investicij, zaposlovanja in bruto domačega proizvoda) kot tudi v obdobju koriščenja te infrastrukture. Ta infrastruktura bo omogočila rast logistične dejavnosti v Sloveniji ter zanesljivejšo oskrbo z energijo, s tem višjo dodano vrednost in uveljavitev Slovenije kot izhodišča za JV Evropo. S tem bo zagotovljena kvalitetnejša oskrba gospodarstva in možnosti za njegovo večjo konkurenčnost.
 
Prioritetna lista projektov na TEN-T omrežju, Priloga III Odločbe št. 884/2004/EC, ki spreminja Odločbo št. 1692/96/EC o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja(*3) vključuje na območju Slovenije projekte s področja železnic, kar bo imelo ugoden vpliv tudi na okolje. Projekti na TEN-E omrežju Slovenije so obravnavani v skladu s slovensko regulativo, ki je v skladu z EU zakonodajo. V okviru EU se predvideva, da se bodo zmanjšale emisije CO(2) za 4% in s tem onesnaževanje zraka, predvsem v občutljivih goratih predelih. Zmanjšali se bodo tudi prometni zastoji za 14%.
 
6.6. Posojilna sposobnost EIB (EIB lending mandate)
 
Prednostne naloge EU
 
Svet bo sprejel prenovljen Sklep Sveta, s katerim Evropski investicijski banki podeljuje garancijo za morebitne izgube, nastale iz posojil za projekte v državah izven EU. Trenutno ima EIB mandat delovanja izven držav EU v državah Srednje in Vzhodne Evrope, sredozemskih državah, novih zahodnih samostojnih državah, Latinski Ameriki in Aziji, afriških, karibskih in pacifiških državah in Južnoafriški republiki. Predlog Komisije se pričakuje v prvi polovici 2006 in bo določil nove mandate ter zneske garancij EIB za različna geografska področja. Možno je, da bodo upoštevaje širitev in novo sosedsko politiko vključena nova geografska območja. To bo sprejeto do konca leta 2006 in uveljavljeno z letom 2007.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija se bo pri tem zavzemala za ohranitev mandata v državah Srednje in Vzhodne Evrope ter za največje možne zneske garancij na tem območju, saj ima tu tudi sicer največji zunanje politični interes. Pri tem bo podprla prizadevanja avstrijskega predsedstva, ki namerava predlagati ustanovitev posebnega mandata za Zahodni Balkan. Za širitev mandata na druga področja izven EU je Slovenija zadržana tako glede samega vključevanja novih geografskih področij kot glede povečevanja zneskov garancij.
 
6.7. Statistika
 
Prednostne naloge EU
 
Na področju statistike bosta obe predsedstvi nadaljevali delo na podlagi pobud, ki so trenutno v postopku pogajanj ali se to pričakuje. Med drugim gre za uporabo cenovne statistike za pariteto kupne moči, statistična klasifikacija gospodarske aktivnosti v EU, strukturna poslovna statistika in sporočanje podatkov o nacionalnih računih. Predsedstvi kot prioriteto navajata tudi izvajanje Evropskega statističnega kodeksa ter zmanjševanje administrativnih in regulativnih bremen za nacionalne statistične organe.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija se bo preko svojih predstavnikov aktivno vključevala v pripravo zakonodajnih aktov na področju statistike in tudi konstruktivno sodelovala v procesu sprejemanja pobud, ki so trenutno v postopku pogajanj. Podpiramo predlagano poenostavitev zakonodaje EU, ki bo poleg e-poročanj in prehoda na administrativne vire dodatno razbremenila poročevalce in producente statistike. Poenostavitev zakonodaje na področju statistike, katere naloga je zagotoviti kakovostne statistične podatke na vseh področjih človekovega življenja in dela, je med drugim povezana tudi s prednostnimi nalogami Lizbonske strategije in s sprejetjem Kodeksa ravnanja evropske statistike. V lanskem letu sprejet Kodeks ravnanja evropske statistike pomeni velik izziv za presojo kakovosti statistike v EU, zato ga nameravamo integrirati v celoten sistem državne statistike.
 
7. KREPITEV KONKURENČNOSTI
 
7.1. Bolje oblikovani predpisi
 
Prednostne naloge EU
 
Cilj politike EU za bolje oblikovane predpise je izboljšati pripravo predpisov in njihovo dokončno obliko z namenom, da bi s tem povečali koristi za državljane, okrepili upoštevanje in učinkovitost pravil ter čim bolj zmanjšali gospodarske stroške; vse v skladu z načelom sorazmernosti in subsidiarnosti prava EU. V tem okviru bosta predsedstvi, v tesnem sodelovanju s Komisijo in Evropski parlamentom, nadaljevali z začrtanim delom, kot ga med drugim predvideva tudi Skupna izjava šestih zaporednih predsedstev glede reforme na področju sprejemanja predpisov.(*4)
 
Predsedstvi bosta skrbeli za promoviranje horizontalne uporabe ocen vplivov znotraj zakonodajnega postopka. Podprli bosta prizadevanja Komisije po nadaljnji izboljšavi njenega postopka izdelave ocen vplivov, predvsem z vidika dajanja večjega poudarka vprašanju posledic predlaganega predpisa za konkurenčnost ter glede premisleka o skupni metodi za merjenje administrativnih bremen ob upoštevanju ciljev okoljske vzdržnosti ter socialne kohezije. V tem okviru bosta predsedstvi skrbno spremljali zunanjo evalvacijo Komisijinega sistema za izdelavo ocen vplivov, ki se bo začel izvajati začetkom leta 2006.
 
V tesnem sodelovanj s Komisijo bosta predsedstvi ravno tako pospešili pregled obstoječe sekundarne zakonodaje Skupnosti, in sicer s svojim aktivnim udejstvovanjem pri načrtu poenostavitve zakonodaje. Predsedstvi si bosta pri tem prizadevali za izboljšanje načina dela.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija meni, da je nadaljnje izvajanje pobude za bolje oblikovane predpise v korist Skupnosti in državam članicam, saj vodi k učinkovitejšim normam, bolj primernim za doseganje političnih ciljev Skupnosti.
 
Slovenija pozdravlja nove Smernice Komisije za izvajanje ocen vplivov, ki so bile sprejete junija 2005 in ki predstavljajo podlago za izvajanje integriranih ocen vplivov zakonodajnih predlogov in političnih pobud Komisije. Ravno tako pozdravlja vzpostavitev sistema izdelave ocen vplivov že v letu 2006. Pri tem želimo poudariti, da se strinjamo s tistimi državami članicami, ki menijo, da bi morala integrirana ocena vplivov poleg gospodarskega, okoljskega in socialnega vidika zajeti tudi vidik konkurenčnosti.
 
Prav tako podpiramo napore za dosego Sporazuma na področju skupnega pristopa vseh treh institucij (Komisije, Sveta, Evropskega parlamenta) pri izvajanju ocen vplivov v kontekstu Medinstitucionalnega sporazuma. Svet naj se pri izdelavni lastnih ocen vplivov za pomembne vsebinske amandmaje na izvirni predlog Komisije opre že na predhodno izdelane ocene vplivov s strani Komisije.
 
Slovenija podpira tudi ukrepe glede poenostavitve zakonodaje Skupnosti. Pozdravljamo program Komisije za poenostavitev zakonodajnega okvira. Pri tem poudarjamo, da administrativni postopki in zapletene regulativne zahteve pogosto nalagajo največja bremena majhnim in srednje velikim podjetjem, ter pozdravlja namero Komisije, da bo ta bremena obravnavala v programu poenostavitve in širšem delovnem programu ob upoštevanju načela subsidiarnosti in sorazmernosti. Prav tako podpiramo napore znotraj Sveta EU v smeri poenostavitve sekundarne zakonodaje Skupnosti. Pozdravljamo in podpiramo tudi pobudo Komisije za izvajanje pregleda zakonodajnih predlogov, ki so že v fazi obravnave s strani zakonodajalca, s ciljem preveriti, v kolikor zaradi spremenjenih okoliščin ne bi bilo obravnavanje posameznega zakonodajnega predloga smiselno umakniti iz procedure oziroma posamezen predlog akta ustrezno prilagoditi novim okoliščinam, predvsem z vidika nadaljnjega obstoja relevantnosti zakonodajnega predloga, učinka na konkurenčnost ter ostalih učinkov, ki bi jih sprejetje zakonodajnega predloga utegnilo imeti.
 
7.2. Inovacije in podjetništvo
 
Prednostne naloge EU
 
EU se vse bolj zaveda pomembnosti inovacij in podjetništva za krepitev evropske konkurenčnosti, zato je to področje tudi v letu 2006 eno ključnih na področju krepitve konkurenčnosti EU. Osrednja naloga bo tako v tem letu namenjena dokončnemu sprejetju Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije za obdobje 2007-2013, ki predstavlja odgovor na pomanjkanje podjetniških aktivnosti v EU predvsem s spodbujanjem investicij in inovacij malih in srednjih podjetij, prav tako pa posega tudi na številna druga področja, predvsem energijo, informacijske tehnologije, raziskave in okolje.
 
Ob omenjenem okvirnem programu bo prednostna naloga sveta EU predlagati tudi nove oziroma nadaljevati delo na starih predlogih in aktivnostih:
– Regulativni okvir za avtomobilsko industrijo (CARS 21(*5)), ki uvaja nove pobude za povečanje konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije.
– Komunikacija Komisije o industrijski politiki, s ciljem ustvariti boljše pogoje za razvoj in okrepitev EU predelovalnih industrij v prihodnjih letih in na podlagi katerih naj bi v prihodnje začeli izvajati strategije in ukrepe na nacionalni ravni za vzpostavitev pogojev za pospešen razvoj evropskega predelovalnega sektorja.
– Akcijski načrt za raziskave in inovacije, ki predstavlja 19 pobud za izboljšanje pogojev za vlaganje v raziskave in inovacije predvsem privatnega sektorja v EU na številnih področjih.
 
Svet za konkurenčnost bo razpravljal tudi o implementaciji Evropske listine za mala podjetja, izvajanje katere ima velik vpliv na izboljšanje okolja za razvoj podjetništva in s tem na gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest. Omenjena razprava bo potekala na podlagi informacij držav članic z njihovih Nacionalnih programov reform. Na dnevnem redu Sveta za konkurenčnost se predvideva tudi razprava o rasti in zaposlovanju v turizmu.
 
Na področju javnih naročil bo prednostna naloga Sveta EU priprava novega popravljenega predloga direktive o javnih naročilih, s katero bi zagotovili učinkovito in pravočasno izvajanje postopkov javnih naročil v državah članicah. V letu 2006 se bo morda začelo tudi delo na Komunikaciji Komisije o javnih in zasebnih partnerstvih ter javnih naročilih na področju obrambe.
 
Obe predsedujoči v letu 2006 poudarjata tudi pomembno vlogo vesoljske politike na nadaljnji razvoj industrijske politike in inovacij, zato se bosta zavzemali za nadaljnje delo in napredek, v okviru Sveta za vesolje, na področju celotne evropske vesoljske politike, še posebej pa na področju spodbujanja raziskav vesolja.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Prednostne naloge Slovenije na področju inovacij in podjetništva sledijo prednostnim nalogam EU, med katerimi izstopata Okvirni program za konkurenčnost in inovacije za obdobje 2007-2013 in Komunikacija Komisije o industrijski politiki. Slovenija podpira omenjeni program in Komunikacijo in pri njunem oblikovanju tudi konstruktivno sodeluje, saj se zaveda pozitivnih učinkov, ki jih prinaša.
 
Med prednostne naloge Slovenije lahko uvrstimo tudi izvajanje v letu 2005 sprejetega Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa za obdobje 2006 – 2010 (v nadaljevanju NRRP), ki spodbuja sodelovanje znanstvene in raziskovalne sfere ter gospodarstva pri tehnološkem razvoju. NRRP tudi opredeljuje področja, ki so za Slovenijo posebej perspektivna. To so tista, ki omogočajo poglobitev znanja, preboj znanosti in gospodarsko učinkovitost, utemeljeno na vrednotah humane družbe, in tista, ki neposredno podpirajo hitrejši razvoj nosilnih gospodarskih področij kot so: informacijske in komunikacijske tehnologije, napredni sintetični kovinski in nekovinski materiali in nanotehnologije, kompleksni sistemi in inovativne tehnologije, tehnologije za trajnostno gospodarstvo, ter zdravje in znanost o življenju. To so področja, ki po razpoložljivih analizah izkazujejo največji potencial za povečanje gospodarske konkurenčnosti in produktivnosti ter doseganje višje dodane vrednosti v izvozu, za slovensko mednarodno uveljavljanje ter za tehnološki in razvojni napredek gospodarstva oziroma celotne družbe.
 
7.3. Varstvo konkurence in državne pomoči
 
Prednostne naloge EU
 
V zvezi z ureditvijo državnih pomoči, ki so le v omejenem obsegu predmet odločanja s strani Sveta EU, bo predsedstvo posvetilo pozornost dvema predlogoma iz nedavnega dokumenta Evropske komisije z naslovom »Akcijski načrt državnih pomoči«. Gre za napoved predložitve predloga spremembe t.i. dopustitvene uredbe (Uredba Sveta št. 994/98 (EC)) ter napoved predložitve predloga spremembe t.i. postopkovne uredbe (Uredba Sveta št. 659/1999 (EC)).
 
Na področju varstva konkurence bo predsedstvo začelo delo na predlogu o spremembi uredbe Sveta št. 4056/86/EGS o podrobnih pravilih za uporabo členov 85 in 86 Pogodbe o Evropski Skupnosti v zvezi s pomorskim prometom. Spremenjen predlog uredbe bo določal uporabo pravil Skupnosti o varstvu konkurence na področju pomorskega prometa, in sicer le za storitve v mednarodnem pomorskem prometu iz ali v enega ali več pristanišč Skupnosti, vendar ne za storitve v izrednem ladijskem prometu.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Glede predvidenih predlogov sprememb na področju državnih pomoči Slovenija podpira namero Evropske komisije, da pripravi oceno morebitne potrebe po razširitvi Uredbe Sveta (EC) št. 994/98 (t.i. dopustitvena uredba, angleško Enabling regulation), s katero Svet pooblašča Komisijo, da v okviru skupinskih izjem prizna državne pomoči s posameznih področji kot združljive s skupnim trgom brez predhodne priglasitve ter določi splošna pravila združljivosti, ki naj bi vodila k enotni praksi v vseh državah članicah. Morebitni zakonodajni predlog naj bi prinesel razširitev kategorije skupinskih izjem, ki jih Komisija lahko izvzame iz postopka predhodne priglasitve, še na državne pomoči z drugih področji, kot npr. pomoči na področju kulture in ohranjanja nacionalnega izročila.
 
V zvezi z načrtovano spremembo t.i. postopkovne uredbe (Uredba Sveta št. 659/1999 (EC)) Slovenija meni, da je potrebno zagotoviti racionalnejše in učinkovitejše postopke same priglasitve ter ocenjevanja združljivosti državnih pomoči. Dejstvo je, da se je potreba po ustrezni prilagoditvi politike državnih pomoči ter izvajanja nadzora še okrepila po zadnji širitvi Evropske unije v letu 2004. Z leti se je občutno povečalo ne le število, temveč tudi zahtevnost in prepletenost pravnih dokumentov, ki jih sprejema Evropska komisija. V zvezi s tem predlagamo, da se poveča usmerjenost nadzora na najbolj izkrivljajoče oblike pomoči ter omogoči vnaprej predvidljiv in uporabnikom prijaznejši nadzor državnih pomoči, ki bo pomembno zmanjšal pravno negotovost in obenem tudi administrativno breme Evropske komisije in držav članic.
 
7.4. Raziskave
 
Prednostne naloge EU
 
Na področju raziskav bo osrednja naloga obeh predsedstev pravočasno sprejeti 7. okvirni program za raziskave in razvoj (v nadaljevanju 7OP) in tako zagotoviti kontinuiteto izvajanja, saj se z letom 2006 zaključi obdobje 6. okvirnega programa.
 
Učinkovite naložbe javnega in zasebnega sektorja v vsa področja ustvarjanja znanja so med ključnimi dejavniki konkurenčnosti. Zato bosta predsedstvi spodbujali sprejem in izvajanje konkretnih ukrepov, ki pomenijo uresničevanje akcijskega programa Evropske komisije za povečanje deleža BDP za raziskave in razvoj na tri odstotke letno v smislu približevanja barcelonskemu cilju, kar je tudi eden od ciljev Lizbonske strategije.
 
Prav tako si bosta predsedstvi prizadevali zagotoviti, da bo Svet EU sprejel vse potrebne formalne odločitve na področju mednarodnega nuklearnega fuzijskega raziskovalnega projekta (v nadaljevanju ITER(*6)), ki se bo izvajal v Franciji.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Ključna naloga Slovenije za delo v Svetu EU na področju raziskav je predvsem nadaljevati z aktivnim sodelovanjem v procesu sprejemanja 7. okvirnega programa za raziskave in razvoj ter pri tem izkoristiti svoje izkušnje pri črpanju sredstev iz prejšnjih Okvirnih programov. Slovenija omenjeni program podpira, saj meni, da predstavlja dobro osnovo tako v pogledu prednostnih področij, ki jih zajema, kot tudi širših ciljev, ki jih EU z njim želi doseči.
 
V tej zvezi Slovenija podpira predlagano podvojitev sredstev za raziskave in razvoj v 7. okvirnem programu, pri čemer morajo uvedeni mehanizmi in instrumenti omogočiti enake možnosti sodelovanja vseh članic pri doseganju ciljev Lizbonske strategije. Slovenija se zavzema za poenostavitev administrativnih postopkov, ki naj izvajalcem projektov omogočijo hitrejše in enostavnejše sklepanje pogodb, izvajanje projektov ter koriščenje odobrenih finančnih sredstev. Sprejem novega okvirnega programa ne bo imel večjih posledic na domači proračun, vplival pa bo na prerazporeditev sredstev v okviru finančne perspektive 2007-2013. Sprejem programa bo vplival na gospodarstvo v smislu hitrejšega tehnološkega razvoja in povečanja konkurenčnosti.
 
Na področju naložb v raziskave in razvoj Slovenija še vedno zaostaja za povprečjem EU-25, vendar si prizadeva, da bi delež teh naložb iz javnega kot tudi iz zasebnega sektorja iz leta v leto naraščal. Tudi naša država namerava doseči t.i. Barcelonski cilj povečanja deleža domačih izdatkov za raziskave in razvoj na tri odstotke BDP do leta 2010. Leta 2003 so ti izdatki znašali 1,52% BDP. Slovenija podpira /in tudi sama upošteva/ vse ukrepe predsedstva na področju raziskav in razvoja, to je, povečanje obsega in učinkovitosti naložb v raziskovalno infrastrukturo, človeške vire in povečanje kvalitete raziskovalnega dela, zlasti na prednostnih področjih raziskav in tehnološkega razvoja, še posebej pa okrepitev sodelovanja med javno raziskovalno sfero in gospodarstvom, kar bo povečalo konkurenčnost evropskega gospodarstva na svetovnih trgih. Podpira tudi vse aktivnosti predsedstva v povezavi s krepitvijo raziskovalne in razvojne dejavnosti v gospodarstvu ter možnost vključevanja naših podjetij v mednarodne projekte.
 
Slovenija sodeluje pri sporazumu za izgradnjo Mednarodnega poskusnega fuzijskega reaktorja ITER, podpira pa prizadevanja Evropske komisije, da bi uspešno zaključila dogovarjanja glede začetka izgradnje reaktorja v Cadarachu v Franciji in tako pripomogla k reševanju svetovne energetske krize. Sklenitev sporazuma ne bo imela posledic za domači proračun, lahko pa bi imel pozitivne posledice na gospodarstvo, saj bi to lahko sodelovalo pri izgradnji.
 
7.5. Izobraževanje in usposabljanje
 
Prednostne naloge EU
 
Predsedstvi si bosta v letu 2006 prizadevali za dokončni sprejem Integriranega akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja za obdobje naslednje finančne perspektive (2007 – 2013). Prizadevali si bosta tudi za pravočasen začetek izvajanja programa v letu 2007.
 
Predlog odločbe sedanja programa Socrates in Leonardo da Vinci nadomešča z novim Okvirnim programom za vseživljenjsko učenje. Posodobitev programov ter njihove vsebinske in strukturne prilagoditve sledijo aktualnim razvojnim procesom v izobraževanju, predvsem bolonjskem in kopenhaškem procesu, kakor tudi izzivom na drugih področjih delovanja EU. Program je sestavljen iz štirih sektorskih programov: Comenius (razvijanje razumevanja med mladimi in izobraževalnim osebjem o pestrosti evropskih kultur in njeni vrednosti, pomoč mladim pri pridobivanju osnovnih življenjskih znanj in sposobnosti, ki so potrebni za njihov osebni razvoj in za prihodnje zaposlovanje ter evropsko državljanstvo), Erasmus (podpiranje pri uresničitvi evropskega visokošolskega prostora, spodbujanja prispevanja visokošolskega in nadaljevalnega poklicnega izobraževanja k postopku inovacije), Leonardo da Vinci (pospeševanje prilagajanja spremembam trga dela in razvoju potreb po znanju) in Grundtvig (odzivanje na izobraževalne izzive starejšega dela evropskega prebivalstva, pomoč odraslim pri iskanju alternativnih poti do izboljšanja znanja in sposobnosti) ter prečnega programa za razvoj politik, učenje jezikov, nove tehnologije in programa Jean Monnet (spodbujanje dejavnosti poučevanja, raziskovanja in razmišljanja na področju študij evropske integracije ter podpiranje obstoja ustrezne vrste ustanov in združenj, ki se osredotočajo na teme, povezane z evropsko integracijo in izobraževanjem in usposabljanjem z evropsko perspektivo).
Na zasedanju Sveta za izobraževanje, mladino in kulturo 13. in 14. novembra je bilo doseženo delno politično soglasje za omenjeni program, kar pomeni dogovor o vseh določbah zakonodajnega predloga, ki nimajo finančnih implikacij.
 
Vmesno poročilo o implementaciji delovnega programa o ciljih za prihodnost sistemov izobraževanja - Izobraževanje in usposabljanje 2010 - bo dokončano v prvi polovici leta 2006. V tej zvezi si bosta predsedstvi prizadevali dati poudarek strateškim ciljem procesa: kvaliteta, učinkovitost in uspešnost izobraževanja, kot tudi dostopu do izobraževanja. Spodbujali bosta integrirani pristop k sodelovanju na področju izobraževanja in usposabljanja vključno z učinkovitimi delovnimi metodami.
 
Predsedstvi si bosta prizadevali za sprejetje naslednjih dokumentov:
 
Priporočila EP in Sveta o Evropski listini za kakovost v mobilnosti, katerega namen je določitev niza skupnih načel za doseganje večje učinkovitosti in uspešnosti pri vseh vrstah organizirane mobilnosti z namenom učenja (še posebej pa oblikovanje nekega skupnega vodila vsem sodelujočim v akcijah mobilnosti novega okvirnega programa na področju vseživljenjskega učenja).
 
Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. Dokument se umešča v kontekst lizbonske strategije 2000 in njene prenove 2005. Evropski svet v Lizboni je pozval k oblikovanju evropskega okvira temeljnih znanj, spretnosti in veščin, ki bi jih moralo dati vseživljenjsko učenje. Predlog priporočila vzpostavlja evropski referenčni okvir ključnih kompetenc, ki naj bi jih razvil vsak državljan, in poudarja pomen politične obveze za izvajanje reform, ki jih ni mogoče doseči le s podporo programov Skupnosti. Vendarle je – v skladu z načelom subsidiarnosti – izvajanje okvira popolnoma prepuščeno državam članicam.
 
Delo bosta nadaljevali na področju:
 
Sporočila Evropske komisije: Evropski indikator za znanje jezikov. Ozadje omenjenega Sporočila je poziv Evropskega vrha v Barceloni (marca 2002) k nadaljevanju skupnega dela za izboljšanje osnovnih spretnosti in veščin, še posebej pa k čim bolj zgodnjemu učenju najmanj dveh tujih jezikov in k postavitvi »jezikovnega indikatorja«. V skladu z usmeritvijo Evropskega vrha v Barceloni naj bi indikator meril znanje prvega in drugega glavnega jezika.
 
Evropskega kvalifikacijskega okvira kot prostovoljnega orodja za podporo mobilnosti in uresničevanju uresničevanju vseživljenjskega in večrazsežnostnega učenja. Evropski kvalifikacijski okvir bo v veliko pomoč pri primerljivosti in priznavanju kvalifikacij, nudil bo tudi okvir za razvoj kvalifikacij in podpiral vseživljenjsko učenje državljanov.
 
Predvidoma bo na dnevnem redu Sveta tudi Priporočilo o kvaliteti poučevanja učiteljev.
 
Pomembna naloga ostaja realizacija politike evropskega visokošolskega prostora (Bolonjska deklaracija), katere cilj je do leta 2010 povečati konkurenčnost evropskih sistemov visokega šolstva. Deklaracija je odgovor na skupne izzive, s katerimi se sooča EU v povezavi z rastjo in raznolikostjo visokega šolstva, zaposljivostjo diplomantov, pomanjkanjem spretnosti na določenih področjih, širjenje zasebnega izobraževanja. Proces ustanavljanja evropskega visokošolskega prostora zahteva stalno podporo, nadzor in prilagajanje na neprestano spreminjajoče se zahteve.
 
Predsedstvi bosta spodbujali evropsko sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Svet bo v drugi polovici leta 2006 predvidoma sprejel zaključke o poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Finsko predsedstvo namerava organizirati konferenco na to temo v decembru 2006.
 
Pomembno bo tudi uresničevanje naslednjih ukrepov, ki ostajajo aktualni tudi v letu 2006: ukrepi za olajšanje dostopa do sistemov izobraževanja in usposabljanja, vključno s poklicnim usposabljanjem; izvajanje dolgoročne strategije na področju sistemov izobraževanja in usposabljanja, s poudarkom na vseživljenjskem učenju, razvoju digitalne pismenosti, zagotavljanju visokih standardov in učinkoviti rabi virov; izboljšanje kvalitete in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanju evropske dimenzije v izobraževanju, mobilnost študentov ter odpiranju sistemov izobraževanja in usposabljanja v širši svet.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
V okviru delovnega programa in prioritet Sveta EU na področju izobraževanja in usposabljanja bo pomembno sprejetje nekaterih zakonodajnih podlag ter nadaljevanje političnega sodelovanja v okviru odprte metode koordinacije. Spremljanje tekočih EU procesov mora biti okrepljeno v luči priprav na predsedovanje Slovenije v EU v letu 2008. Zaradi izjemnega pomena izobraževanja pri uresničevanju Lizbonske strategije in uresničevanju koncepta »na znanju temelječe družbe« med prednostne naloge Slovenije v tem letu štejemo vse trenutno aktualne procesi na področju izobraževanja v Evropi. Bolj kot samo opredeljevanje prioritet bo na nacionalni kot tudi EU ravni zaradi njihove izjemne medsebojne prepletenosti pomembno zagotavljanje njihovega učinkovitega medsebojnega usklajevanja.
 
Poudarek strateškim ciljem procesa Izobraževanje in usposabljanje 2010 - kvaliteta, učinkovitost in uspešnost izobraževanja; Obravnava vmesnega poročila o poteku omenjenega procesa za obdobje 2006 – 2008 bo sovpadala s slovenskim predsedovanje EU. To pomeni, da mora Slovenija posebno pozornost nameniti ne le uresničevanje tega procesa na nacionalni ravni, temveč predvsem njegovemu spremljanju in upravljanje (governance) na EU ravni. S tem ciljem je nujno vzpostavitvi učinkovite mehanizme povezovanja in koordinacije procesa Izobraževanje in usposabljanje 2010 z vsemi ostalimi procesi in prednostnimi področji, saj je to krovni proces, vsi ostali pa morajo usklajeno prispevati k njegovemu uresničevanju.
 
Strategija vseživljenjskega učenja v povezavi s Priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje; Slovenija pripravlja Strategijo vseživljenjskega učenja v skladu z političnimi izhodišči, sprejetimi pomladi 2005. Ob tem je pomembno okrepiti zavedanje, da ne gre za enkraten, nespremenljiv dokument, ampak za proces, ki ga je treba nenehoma prilagajati in usmerjati. Zato bosta pomembna dokumenta, ki ju bo potrebno povezovati z nacionalno strategijo vseživljenjskega učenja že omenjeno Priporočilo, kot tudi Sklep o uvajanju Evropskega ogrodja kvalifikacij, ki naj bi bil sprejet v letu 2006.
 
Izobraževanje učiteljev (ref. OECD, INES – študija OECD o učiteljih, EU); Področje izobraževanja učiteljev Slovenija opredeljuje kot eno od prednostnih področij na osnovi Priporočila o kvaliteti poučevanja učiteljev in usklajenih prioritet nemško-portugalsko-slovenskega predsedovanja EU. Na novembrskem Svetu je dr. Milan Zver, minister za šolstvo in šport izpostavil pomen vloge učiteljev pri uresničevanju programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 in predlagal, da se posebna pozornost temu področju posveti tudi v okviru vmesnega poročila 2006-2008. Slovenija je tudi pred pomembno odločitvijo o vstopu v študijo ali študije, ki jih na tem področju skupno ali ločeno načrtujeta OECD in EU. Informacije, zbrane s temi študijami in v sledenju procesu Izobraževanje in usposabljanje 2010 pa bodo tudi pomemben temelj za prenovo začetnega in vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja učiteljev.
 
Razvoj poklicnega izobraževanja (odpiranje in deregulacija sistema); Uvajanje Evropskega ogrodja kvalifikacij zahteva in nadaljnjo krepitev in pospeševanje umeščanja sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja v evropski prostor. Gre za sistematično nadaljevanje aktivnosti v okviru že začete prenove programov poklicnega izobraževanja, predvsem v luči krepitve mobilnosti, zagotavljanja transparentnosti poklicnih kvalifikacij, prenosljivosti potrdil o usposobljenosti s pomočjo Europass listovnika ter usklajenost s kriteriji Evropskega ogrodja kvalifikacij.
 
Evropsko ogrodje kvalifikacij in priprava na oblikovanje nacionalnega kvalifikacijskega ogrodja; V skladu s časovnico in metodologijo EU v okviru uveljavljanja Evropskega ogrodje kvalifikacij bo Slovenija v letu 2006 nadaljevala z aktivnim sodelovanjem pri nadaljnjem nastajanju in uveljavljanju Evropskega ogrodja kvalifikacij. Slovenija od njenega uveljavljanja pričakuje vrsto konkretnih priložnosti in koristi, vendar ob velikih pričakovanjih ne gre prezreti dejstva, da bo resnična uporabnost orodja odvisna predvsem od tega, koliko bodo delodajalci in delojemalci koncept enoznačno razumeli, sprejeli in v praksi uporabljali. V tem smislu Slovenija posebej izpostavlja zahtevo po razumljivosti in jasnosti vsakega koraka pri njenem uvajanju (jasna in preprosta prevedljivost obstoječih stopenj izobrazbe in kvalifikacij, pridobljenih po različnih, starejših pristopih v skupno nacionalno ogrodje kvalifkacij in posredno v Evropsko ogrodje kvalifikacij.). V tem smislu bomo zagovarjali učinkovito in sistemsko medsebojno obveščanje in koordinacijo pri uvajanju nacionalnih in Evropskega ogrodja kvalifikacij.
 
Realizacija politike evropskega visokošolskega prostora; Uresničevanje ciljev bolonjskega procesa, zlasti kakovostna prenova študijskih programov, ostaja ena od prioritet nacionalne visokošolske politike. V letu 2006 se bo Slovenija aktivno vključila v aktivnosti EU, ki bodo prispevale tudi k nastajanju evropskega visokošolskega prostora. Sodelovala bo v aktivnostih vzajemnega učenja s področja visokega šolstva v okviru procesa Izobraževanje in usposabljanje 2010 ter pri nastajanju evropskega ogrodja kvalifikacij. Obenem bo realizirala tudi kratkoročne prednostne naloge bolonjskega procesa do leta 2007, med njimi velja omeniti zlasti: pripravo na oblikovanje nacionalnega ogrodja kvalifikacij, pridobitev podatkov o socialno-ekonomskem položaju in mobilnosti slovenskih študentov, nacionalni akcijski načrt za izboljšanje kakovosti postopkov v zvezi s priznavanjem tujih kvalifikacij.
 
Večjezičnost v povezavi z Evropskim indikatorjem za znanje jezikov; Pri nadaljnjih aktivnostih v zvezi jezikovnim izobraževanjem in usposabljanjem bo Slovenija zagovarjala enotno metodologijo spremljanja učinkovitosti poučevanja in znanja jezikov, vendar ob upoštevanju specifike posameznih držav, ki bi jo lahko izkazovali s samostojno izbiro drugega tujega jezika.
 
Sprejem nove generacije programov Skupnosti po letu 2006; Slovenija podpira predlog o preoblikovanju obstoječih programov Socrates in Leonardo da Vinci v integrirani program o vseživljenjskem učenju. Na osnovi zaključkov vmesnih ocen programov bo predvsem pomembno doseči smiselno in večjo povezanost številnih akcij dosedanjih programov ter poenostavitev administrativnih, zlasti finančnih postopkov. Predlagana struktura programa in razdelitev sredstev med akcijami oziroma podprogrami je ustrezna. Slovenija podpira ključno vlogo komponente »mobilnosti«, programa s tem, da se zavzema za večjo povezanost mobilnosti z medinstitucionalnim sodelovanjem in ohranjanjem pomena projektnih akcij v okviru partnerstev in mrež institucij. Cilje novega programa pa bo mogoče uresničiti le ob bistvenem povečanju sredstev za to področje.
 
Za učinkovitejše sodelovanje s sosednjimi državami bo pomembno ustrezno preoblikovanje dosedanjih različnih iniciativ in akcij, zlasti programa Tempus, v nov obširnejši program Tempus Plus.
 
Podpora izvajanju procesov in implementacija
Ob opredeljevanju zgoraj omenjenih prioritetnih področij želi Slovenija poudariti, da bo izvajanje omenjenih procesov, predvsem pa zagotavljanje in uveljavljanje le-teh na nacionalni ravni financirala tudi iz evropskih strukturnih skladov, kar pomeni, da bo načrtovanje EU procesov načrtovala v tesni navezavi z oblikovanjem nove finančne perspektive, strukturnih skladov (Državni razvojni program) in programa vladnih reform.
 
7.6. Intelektualna lastnina
 
Prednostne naloge EU
 
Kljub spodletelemu poskusu o sprejetju patenta EU le ta še vedno ostaja eden ključnih izzivov politike EU. Vprašanje patenta Skupnosti je trenutno v slepi ulici, vendar si bosta predsedstvi prizadevali, če se bo pokazal interes za nadaljevanje pogajanj in možnost za kompromis, ponovno odpreti to vprašanje in poiskati rešitve, sprejemljive za večino držav članic. Predlog uredbe Sveta o patentu Skupnost predstavlja stroškovno in uporabniku prijazen sistem podeljevanja patenta v EU, ki bi imel enak učinek na celotnem področju EU ter bi se lahko podeljeval, prenašal, razglasil za ničnega ali prenehal veljati na celotnem področju EU.
 
Predsedstvi EU si bosta v letu 2006 prizadevali tudi za:
– napredek pri predlogu Direktive o spremembi Direktive 98/71/ES o pravnem varstvu modelov, ki predvideva odpravo možnosti modelne zaščite za vidne rezervne dele – sestavne dele kompleksnega izdelka, ki se uporabljajo za popravilo in vzpostavitev videza izdelka v prvotno stanje. Gre za vidne rezervne dele, med katere sodijo tako avtomobilski deli (pokrovi motorja, odbijači, vrata, brisalci, luči, vetrobranska stekla, blatniki) kot tudi rezervni deli za gospodinjske aparate, sanitarne naprave, ure in drugi podobni proizvodi.
– nadaljevanje dela na podlagi priporočila Komisije glede skupnega upravljanja z avtorskimi pravicami. Svet EU pričakuje v letu 2006 tudi Poročilo Komisije o pravnem okviru Evropske skupnosti na področju avtorskih in sorodnih pravic.
– sprejetje Sklepa o pristopu k Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov iz leta 1999.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija se zaveda problematike vprašanja intelektualne lastnine, zato tudi aktivno sodeluje pri pripravi in odločanju predlogov v okviru EU. Tako je Slovenija že od začetka sodelovanja v procesu odločanja v EU podpirala sprejetje Predloga uredbe Sveta o patentu Skupnosti, za kar si bo prizadevala tudi v prihodnje, če bodo podoben interes pokazale tudi države članice, ki so imele določene pomisleke.
 
Med prednostne naloge Slovenije spadata tudi:
– Predlog direktive o spremembi Direktive 98/71/ES o pravnem varstvu modelov, do katere pa Slovenija še nima oblikovanega dokončnega stališča, so pa z vsebino in spremembami, ki jih prinaša, že seznanjeni predstavniki zainteresiranih skupin, združenj in tudi državni organi, na katerih delovanje se nanaša predlog direktive. Večina zainteresiranih podpira sprejem sprememb direktive, vendar pa po drugi strani sprejemu direktive nasprotujeta slovenska proizvajalca avtomobilov.
– Sprejeti Sklep o pristopu k Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov iz leta 1999.
 
8. RAZVOJ DELUJOČEGA NOTRANJEGA TRGA
 
8.1. Storitve
 
Prednostne naloge EU
 
Največ pomanjkljivosti v delovanju notranjega trga EU je mogoče opaziti prav na področju prostega pretoka storitev, zato si EU prizadeva za ukrepe, ki bodo uporabnikom in ponudnikom storitev zagotovili večjo izbiro in kvaliteto storitev po nižji ceni ter tako omogočili hitrejše in lažje izpolnjevanje ciljev Lizbonske strategije. Ker predstavljajo storitve (skupaj z javno upravo) že več kot 70 odstotkov BDP EU in zaposlujejo več kot 67 odstotkov vseh delavcev v EU, je potrebno nujno vzpostaviti učinkovito delovanje notranjega trga na področju storitev.
Zaradi želje po čim prejšnjem doseganju omenjenega cilja tako ostaja prednostna nalogo EU sprejetje Predloga direktive o storitvah na notranjem trgu, pri čemer bo potrebno za uspeh v pogajanjih tudi tesnejše sodelovanje z Evropskim parlamentom, vendar ne na račun krčenja obsega direktive. Predlog direktive zagotavlja pravni okvir pri oblikovanju notranjega trga storitev z odstranitvijo vrste ovir pri izvajanju pravice do ustanavljanja in pravice do opravljanja storitev. Direktiva spodbuja čezmejno aktivnost, pri čemer zagotavlja večjo pravno varnost tako izvajalcem kot uporabnikom storitev. Spodbujanje čezmejne konkurenčnosti širi izbiro prejemnikom storitev, povečuje kvaliteto storitev, ter znižuje ceno le-teh tako za potrošnike kot podjetja.
 
V letu 2006 se pričakuje tudi predstavitev in začetek postopka sprejema Predloga Komisije o razširitvi področja Direktive 98/34/ES, ki ureja proces notifikacije standardov in tehničnih predpisov, dopolnila pa naj bi se z notifikacijo nacionalnih predpisov na področju storitev.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
V Sloveniji delež in razvoj storitev, njihova učinkovitost, kakovost in pestrost zaostajajo za državami članicami EU. Slovenija mora oblikovati bolj dinamično in fleksibilno politiko ter mehanizme za spodbujanje razvoja novih storitev, predvsem tistih z visoko dodano vrednostjo. Ob politiki deregulacije in liberalizacije, ki bosta spodbudili večjo konkurenco med ponudniki storitev, je treba napore usmeriti tudi v vzpostavitev sodobne telekomunikacijske infrastrukture in zadostnega števila visoko usposobljenih kadrov.
 
Slovenija podpira čim prejšnje sprejetje Predloga direktive o storitvah na notranjem trgu, tako kot večina drugih držav pa se zavzema za izključitev nekaterih storitev (zdravstvenih, socialnih, iger na srečo) iz obsega direktive. Glede načela izvorne države Slovenija meni, da le to mora ostati osnovni element direktive, upoštevajoč potrebo po nadaljnji razjasnitvi in nadaljnjem delu za določitev obsega tega načela in izjem. Slovenija tudi podpira določila za nadzor nad napotenimi delavci in učinkovito administrativno sodelovanje in določila, ki zagotavljajo, da bo Direktiva »neutralna« v odnosu do zakonodaje o zaščiti delavcev.
 
8.2. Finančne storitve
 
Prednostne naloge EU
 
Po tem, ko se je v prejšnjem letu iztekel Akcijski načrt za finančne storitve, bo v letu 2006 posebna pozornost namenjena zlasti implementaciji sprejetih ukrepov iz Akcijskega načrta in seveda tudi ukrepom, ki jih predvideva nadaljnja strategija na področju finančnih storitev, predstavljena v »Zeleni knjigi« in »Beli knjigi« Komisije. Zelena knjiga o politiki na področju finančnih storitev (2005-2010) predstavlja nadaljnji korak v procesu integracije evropskega finančnega trga. Delovanje Komisije na tem področju bo tako v prihodnjem obdobju usmerjeno na konsolidacijo obstoječe zakonodaje, sprejete v okviru Akcijskega načrta za finančne storitve brez velikih načrtov po novih zakonskih predlogih, na učinkovito implementacijo evropskih predpisov v nacionalne pravne rede in striktno delovanje nadzornih organov ter tudi ex-post ocenjevanje sprejetih ukrepov. Poleg tega se bo v prihodnosti prizadevalo za to, da se približajo nadzorne prakse nadzornikov in standardi, ki jih uporabljajo nadzorniki, kar bo prispevalo tudi k izboljšanju čezmejnih aktivnosti, vedno večji pomen pa bodo pridobivali finančni odnosi z ZDA, Japonsko in Kitajsko. Bela knjiga s področja finančnih storitev vsebuje predloge ukrepov za naslednje srednjeročno obdobje.
 
Glede na operativni program Sveta EU se bo delovanje osredotočalo na nov pravni okvir plačilnih sistemov na notranjem trgu, vključno z implementacijo posebnega priporočila VI FATF, in na področje izračunov in poravnave (načrtovan je Predlog Direktive o izračunu in poravnavi za področje vrednostnih papirjev) kakor tudi na čezmejne združitve v bančnem sektorju (Dopolnitev bančne Direktive 2000/12/EC). Posebej bo pozornost namenjena nadaljnjemu izboljševanju nadzora čezmejnih institucij, izboljšanju stabilnosti in kriznega upravljanja in še posebej pregledu Direktive 94/19/EC o jamstveni shemi za vloge. Opravljene bodo tudi ocene glede napredka pri poenotenju praks nadzora.
 
Nadaljnji napori bodo namenjeni boju proti financiranju terorizma in preprečevanju pranja denarja. Ključna vprašanja pri tem bodo povezana z uredbo o implementaciji Posebnega priporočila VII FATF o elektronskih prenosih.
 
Evropska komisija naj bi predložila dve Beli knjigi, eno za področje hipotekarnih kreditov, drugo pa za področje investicijskih skladov. Na področju zavarovalništva bo delo Komisije usmerjeno tudi k pripravi predloga direktive, ki bo na novo uredila pravila o kapitalski ustreznosti zavarovalnic (Solventnost II.), kakor po vsej verjetnosti tudi k pripravi predloga direktive o garancijskih shemah v zavarovalništvu, ki bosta v obravnavo v Svetu EU predloženi v 2007.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija bo dala pri svojem delu prednost tistim predlogom, ki bodo ob upoštevanju obstoječega stanja vodili do povečevanja konkurenčnosti in učinkovitosti slovenskega finančnega sektorja in njegove povezljivosti s finančnimi trgi EU in zunaj njega. Slovenija se zavzema za pristop k spremembam zakonodaje, ki bo že v naprej v največji možni meri predvidel možne posledice na finančne institucije, njihove komitente in makroekonomsko okolje. Slovenija je že podprla ukrepe, predvidene v »Zeleni knjigi o politiki finančnih storitev za obdobje 2005-2010«, katere poglavitni namen je nadaljnja integracija finančnih trgov s poudarkom na izvajanju že sprejete zakonodaje in ukrepov. V prihodnosti bi moral biti dan večji poudarek izboljšanju sodelovanja med nadzorniki finančnih trgov. Takšen pristop bi v tem trenutku lahko prispeval k bolj integriranim, učinkovitim in likvidnim finančnim trgom. Poenotenje pravil znotraj EU ob hkratnem boljšem sodelovanju nadzornikov pa bi prispevalo k večjemu razvoju čezmejnih aktivnosti. Glede nadaljnjega oblikovanja predpisov na ravni EU Slovenija podpira pristop Komisije glede presoje vpliva posameznega predpisa na delovanje finančnih trgov in usklajevanje z vsemi zainteresiranimi stranmi, da bi bila njegova implementacija izvrševanje v prihodnosti lažja.
 
Pri zakonodajnih predlogih, ki šele bodo posredovani v obravnavo Svetu, se bo Slovenija aktivno vključila v postopek sprejema v čim zgodnejši fazi.
 
8.3. Obdavčitev
 
Prednostne naloge EU
 
V skladu s splošnim ciljem, da naj bo zakonodajni okvir stroškovno bolj učinkovit in pregleden, se bo moralo o ureditvi davčnega področja ponovno premisliti in jo nadalje razviti. Potrebni so ukrepi za odpravo ovir za čezmejno dejavnost in motenj v konkurenci med državami članicami. Pri posrednih davkih bosta predsedstvi nadaljevali s pobudami za poenostavitev in posodobitev sistema davka na dodano vrednost in trošarin (alkoholne pijače). Tu je vrsta dosjejev, katerih obravnava se je začela oziroma je potekala pod prejšnjimi predsedstvi. Ena prvih odprtih zadev, ki bo obravnavana takoj v januarju, je vprašanje znižanih stopenj davka na dodano vrednost. V letu 2006 je napovedana objava Sporočila Komisije o strategiji izboljšave boja proti davčnim zlorabam. Pri neposrednih davkih se pričakuje nadaljevanje dela pri skupni konsolidirani davčni osnovi tako na tehnični kot na politični ravni. Predsedstvi bosta podprli tudi Sklep o programu FISCALIS 2013, ki je potreben za koherenten razvoj davčnih sistemov na notranjem trgu.
 
Na področju davka na dodano vrednost (DDV) je cilj predlogov EU posodobitev obstoječega skupnega sistema DDV in hkrati prilagoditev najnovejšemu ekonomskemu, tehničnemu ter političnemu razvoju. Prav tako naj bi spremembe prispevale k enostavnejšem poslovanju davčnih zavezancev in davčnih uprav. Z drugimi predlogi se želi doseči poenotenje izvajanja in poenostavitev veljavne zakonodaje Skupnosti. Na področju trošarin so usmeritve poenotenje izvajanja in posodobitev zakonodaje Skupnosti.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Na splošno bo Slovenija podpirala tiste rešitve v institucijah EU, ki bodo najbolj skladne z njenimi cilji na tem področju za naslednje obdobje.
 
Na področju DDV se Slovenija ne zavzema za hitre in obsežne spremembe sistema, ampak za postopno prilagajanje in posodabljanje obstoječega sistema s ciljem, da se administrativni postopki čimbolj poenostavijo in poenoti njihovo izvajanje med državami članicami, vendar hkrati ohranijo oziroma okrepijo vsi potrebni nadzorni mehanizmi, s katerimi je mogoče učinkovito preprečevati zlorabe sistema in hitro odkrivati kršitve predvsem v trgovini med državami članicami EU. Pri odobravanju izjem in sistema njihovega uveljavljanja si Slovenija prizadeva za racionalni pristop. Zaradi enostavnosti sistema in enotnosti njegovega izvajanja je primerno, da je izjem čim manj, vendar pa je treba upoštevati specifične potrebe posameznih držav članic. Slovenija zagovarja le tiste posebne rešitve, ki ne ogrožajo delovanja notranjega trga, ne izkrivljajo konkurence med državami članicami in omogočajo učinkovit nadzor odobrenih izjem brez pretiranih administrativnih stroškov.
 
Na področju trošarin si Slovenija prizadeva za posodobitev obstoječega sistema in za njegovo prilagoditev potrebam sodobnega elektronskega komuniciranja. V tem kontekstu Slovenija pozdravlja izvajanje ukrepov za uvedbo elektronskega spremljanja gibanja trošarinskih izdelkov. Tudi na področju trošarin bi nove rešitve na dolgi rok morale zagotavljati učinkovit nadzor gibanja trošarinskih izdelkov, kjer je velika možnost oškodovanja proračunov držav članic ob hkratnem čim manjšem administrativnem bremenu za zavezance.
 
8.4. Pravo družb
 
Prednostne naloge EU
 
Pravna ureditev na področju prava družb v EU še ni dosegla tiste ravni, ki bi lahko kar največ prispevala k dobremu delovanju enotnega notranjega trga. Predsedstvi bosta podprli pobude Komisije glede krepitve verodostojnosti in primerljivosti letnih in konsolidiranih izkazov. Zato sta odločeni, da bi v letu 2006 zaključili delo na dveh predlogih direktiv in sicer:
– Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o obvezni reviziji letnih računovodskih izkazov in konsolidiranih računovodskih izkazov in spremembi Direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS, katere cilj je doseči visoko stopnjo uskladitve zahtev na področju obveznih revizij in
– Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS v zvezi z letnimi računovodskimi izkazi posameznih vrst družb in konsolidiranih letnih poročil, katere cilj je dodatno okrepiti zaupanje v finančne izkaze in letna poročila, ki jih objavljajo evropske družbe. Zato potrebujejo delničarji in drugi zainteresirani zanesljive, popolne in zlahka dostopne informacije.
 
Poleg omenjenega se bodo nadaljevale aktivnosti na Predlogu štirinajste direktive s področja prava družb o čezmejnem prenosu sedeža kapitalskih družb na Svetu, s katero bi uredili pogoje za izvajanje pravice do ustanavljanja in prenosa sedeža med državami članicami, ter priprava Predloga direktive o pravicah delničarjev.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Na področju prava družb je slovenski pravni red dober in napreden, na številnih področjih je ureditev celo strožja, kot to predvideva pravni red EU, tako da za Slovenijo novi akti, sprejeti na EU ravni, predvidoma ne bodo predstavljali problemov oziroma večjih težav pri implementaciji.
 
Slovenija se bo tudi v letu 2006 aktivno vključevala v postopke sprejemanja zakonodajnih in drugih aktov na področju prava družb ter pripravljala stališča. Izmed omenjenih prednostih nalog EU bo posebno pozornost posvetila Direktivi o čezmejnem prenosu sedeža kapitalskih družb.
 
8.5. Tehnična harmonizacija
 
Prednostne naloge EU
 
Za uspešno delovanje notranjega trga EU je potrebno zagotoviti sistemsko urejen pristop k harmonizaciji tehničnih predpisov in drugih pravnih aktov, ki lahko vplivajo na prost pretok blaga med državami članicami. Zato si je EU za prednostno nalogo na področju tehnične harmonizacije zadala sprejetje Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU o strojih, ki dopolnjuje direktivo št. 95/16/ES, katere cilj je zagotoviti prost pretok strojev in izdelkov, ki se uporabljajo v povezavi s stroji, ob zagotavljanju visoke ravni zaščite zdravja, varnosti in varstva potrošnika.
 
Prednostna naloga EU v letu 2006 bo tudi iskanje političnega soglasja in morda tudi sprejetje Predloga sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju evropske standardizacije, ki določa pravila o prispevku Skupnosti k financiranju evropske standardizacije za podporo izvajanja njenih politik in zakonodaje Skupnosti.
 
Nadalje se prednostne naloge EU na področju harmonizacije tehnične zakonodaje nanašajo na sprejetje Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za ta vozila. Predlagana nova krovna direktiva za homologacijo motornih vozil je rezultat potrebe po uveljavitvi homologacijskih predpisov na vse kategorije motornih in priklopnih vozil (do sedaj so se uporabljali le za osebna vozila) in vključitvi določenih novih spoznanj glede lažjega izvajanja prostega pretoka blaga znotraj EU.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija se bo v letu 2006 aktivno vključevala v opredeljene aktivnosti EU na področju tehnične harmonizacije ter pripravljala ustrezne rešitve in podlage za implementacijo obravnavanih aktov v nacionalno zakonodajo v nadaljnjem transpozicijskem obdobju. Izmed omenjenih aktov bo Slovenija posebno pozornost namenjena aktivnostim za sprejetje Predloga direktive o homologaciji motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za ta vozila in Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU o strojih, ki dopolnjuje direktivo št. 95/16/ES. Slovenija podpira oba predloga direktive, prav tako pa podpira tudi predlog uredbe o financiranju evropske standardizacije.
 
8.6. Gnojila
 
Prednostne naloge EU
 
Prednostna naloga EU na področju umetnih gnojil bo doseči napredek pri sprejemu Predloga uredbe glede vsebnosti kadmija v umetnih gnojilih, ki naj bi jo Komisija pripravila v letu 2006 in naj bi določala maksimalne vrednosti kadmija v fosfatnih gnojilih. To bo tudi prvič, ko bo dovoljena vsebnost težkih kovin v anorganskih gnojilih regulirana na ravni EU.
 
Prednostne naloge Slovenije
Slovenija se nahaja na zelo vodnatem področju, zato je potencialno tudi zelo ogrožena različnim virom onesnaženja, med katere zagotovo sodi tudi uporaba umetnih gnojil. Ker podrobnejša vsebina uredbe še ni bila podrobneje predstavljena v tem trenutku še ne moremo natanko predvideti aktivnosti Slovenije na omenjenem področju in posledic, ki jih uredba prinaša za Slovenijo, zagotovo pa bo Slovenija aktivno sodelovala v procesu sprejemana uredbe in ščitila svoje interese.
 
8.7. Živila
 
Prednostne naloge EU
 
Svet EU si bo prizadeval doseči dogovor z Evropskim parlamentom glede predloga uredbe o dodajanju vitaminov in mineralov, ki določa standardizirane pogojev za dodajanje vitaminov in mineralov ter nekaterih drugih snovi živilom, njihove maksimalne količine in določa živila, ki se jim te snovi ne smejo dodajati. Prav tako bosta Svet EU in Evropski parlament skušala doseči soglasje o predlogu uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah. Predlog uredbe predvideva standardizirane pogoje za prehransko označevanje živil, ki temeljijo na prehranskih profilih in priporočilih za zdravo prehrano prebivalstva. Glavni cilj akta pa je poenotenje prehranskih označb v EU ter preprečevanje zavajanja potrošnikov v zvezi z zdravstvenimi trditvami, vezanimi na živila, ki nimajo znanstvenih podlag.
 
V letu 2006 naj bi se predvidoma pričela obravnava predloga uredbe glede dodajanja aditivov, arom in encimov hrani. Namen uredbe je vzpostaviti enoten evropski regulatorni okvir na področju snovi, ki se dodajajo živilom v proizvodnji na osnovi izpolnjevanja kriterijev ocen tveganja, ki bi omogočal prost pretok živil z dodanimi snovmi v Evropski uniji.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija si bo še naprej prizadevala za sprejem predloga uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah, saj smatramo, da bo predlog uredbe prispeval k boljši informiranosti o prehranski vrednosti izdelkov in s tem pripomogel k ustreznemu izboru živil v smeri prehranskih priporočil. V pogajanjih z Evropskim parlamentom se bo Slovenija še naprej zavzemala za ohranitev določb predloga uredbe, ki vzpostavljajo koncept »prehranskega profila« oziroma pogojev za ustrezno energijsko in hranilno sestavo živila po smernicah zdrave prehrane kot osnove, da se lahko uvede posamezna prehranska označba in prepoved oziroma omejitve označevanja določenih vrst živil.
 
Slovenija še naprej podpira tudi sprejem predloga Uredbe o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom in še naprej poudarja potrebo po natančnem opredeljevanju pogojev za dodajanje vitaminov in mineralov do normalne vsebnosti v primerih, ko se zaradi tehnoloških postopkov predelave ali zaradi odvzemanja snovi pri izdelavi živil z zmanjšano vsebnostjo maščob delež teh snovi v živilih zmanjša. Potrebno je opredeliti živila, katerim se posamezni vitamini in minerali lahko dodajajo, natančneje določiti druge substance ter primere, odstopanja od določil uredbe, če je bogatitev živil zaradi pomanjkanja določenega minerala nujna zaradi javno zdravstvene potrebe v posamezni deželi.
 
8.8. Varstvo potrošnikov
 
Prednostne naloge EU
 
Na področju varstva potrošnikov se bo Svet EU posvetil sprejemu dogovora glede predloga Odločbe, ki ustanavlja program skupnosti na področju zdravja in varstva potrošnikov (2007-2013). Glavna cilja programa na področju varstva potrošnikov sta zagotavljanje dovolj visoke zaščite potrošnikov v EU, predvsem glede zagotavljanja njihove varnosti in zaščite njihovih ekonomskih interesov ter povečanje usposobljenost potrošnikov, da sami poskrbijo za svoje interese.
Nadaljevala se bo tudi obravnava spremenjenega predloga direktive o potrošniških kreditih z namenom iskanja kompromisnih rešitev, ki bi na eni strani zagotovile visoko stopnjo zaščite potrošnikov in na drugi strani hkrati omogočile državam članicam določeno mero fleksibilnosti. Predlog direktive ureja problem precejšnjih razlik v predpisih držav članic EU, ki se nanašajo na potrošniške kredite. Harmonizacija nacionalnih predpisov bi omogočila boljše delovanje notranjega trga, povečan obseg čezmejnega trgovanja in omogočila potrošnikom večjo izbiro pri najemanju potrošniških kreditov. Spremenjeni predlog direktive spreminja obseg veljavnosti in izključuje hipotekarne kredite iz obsega predloga direktive. Prav tako vzpostavlja okvir za strukturirano informacijo za potrošnika in povečuje katalog informacij, ki jih mora kreditodajalec zagotoviti potrošniku.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija se bo prednostno posvetila sprejemu Odločbe, ki ustanavlja program Skupnosti na področju zdravja in varstva potrošnikov. Program bo predstavljal osnovo financiranja politike varstva potrošnikov na ravni skupnosti in predstavlja vir financiranja aktivnosti, ki bodo prispevali k večji zaščiti potrošnikov tudi v Sloveniji. Pozdravljamo strateško usmeritev, ki sledi cilju združevanja vseh za potrošnike relevantnih področij. Takšna usmeritev lahko prispeva h konsolidaciji politike varstva potrošnikov v najširšem smislu besede, ki je zdaj v večini držav članic močno razvejana in institucionalno razdeljena. Še posebej podpiramo aktivnosti za izboljšanje dostopnosti do učinkovitih pritožnih sredstev za potrošnike vključno alternativnih oblik reševanja potrošniških sporov, ki naj vključujejo skupne standarde ter ukrepe in aktivnosti za boljšo integracijo varstva potrošnikov v druge politike s pomočjo razvijanja skupnih indikatorjev merjenja učinkovitosti.
Za Slovenijo bo pomemben tudi sprejem dogovora glede direktive o potrošniških kreditih. Direktiva bo prispevala k varovanju potrošnikov v Sloveniji in slovenskih potrošnikov pri najemanju potrošniških kreditov v drugih državah članicah, saj uvaja večji obseg informacij, ki jih bo potrošnik imel na voljo pri sklepanju pogodb o najemu potrošniških kreditov, prav tako pa nalaga kreditodajalcem in kreditnim posrednikom obveznost, da potrošniku ustrezno svetujejo. S tem bo po eni strani potrošniku omogočena racionalnejša odločitev, po drugi strani bo direktiva prispevala tudi k večjemu zaupanju potrošnikov, kar bi lahko pozitivno vplivalo na obseg trgovanja.
 
8.9. Carinska unija
 
Prednostne naloge EU
 
Predsedstvo Sveta EU si bo na področju carinske unije prednostno posvetilo prizadevanju doseganja političnega dogovora med državami članicami glede predloga uredbe EP in Sveta o carinskem zakoniku Skupnosti (modernizirani carinski zakonik). Glavni razlogi za celovito spremembo oziroma prenovo tega osnovnega predpisa na področju carinske unije so: postavljanje pravnih podlag za uvajanje elektronskega poslovanja znotraj carine ter med carino in podjetji, zmanjševanje stroškov in drugih bremen za gospodarstvo z omogočanjem lažjega dostopa do predpisov ob večji zagotovitvi njihovega enotnega izvajanja, ustvarjanje enakih pogojev za delovanje gospodarskih subjektov na celotnem območju EU, povečanje pravne varnosti vseh uporabnikov zakonodaje in spremembe v vlogah in nalogah carinskih organov. Revidirani zakonik naj bi se začel uporabljati 1. januarja 2009, do takrat pa morajo biti sprejete in in uveljavljene tudi vse bistvene izvedbene rešitve (akti), ki slonijo na predvideni uporabi informacijske tehnologije.
 
S tem v zvezi in glede na sklepe o e-Evropi in e-upravi ter glede na Sporočilo Komisije o enostavnem in brezpapirnem okolju za carino in trgovino je bil pripravljen tudi predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o brezpapirnem okolju za carino in trgovino. Predsedstvo Sveta namerava posvetiti procesu sprejema omenjenega predloga ustrezno pozornost. Sprejetje omenjenega predloga namreč prinaša pravno podlago za uvedbo in izvajanje načrtovanih avtomatiziranih postopkov v državah članicah, ki bodo omogočili enotno uporabo carinske zakonodaje na celotnem carinskem območju Skupnosti. Bistveni del predloga je določitev ključnih časovnih mejnikov za vzpostavitev posameznih avtomatiziranih storitev in njih potrditev kot pravno zavezujoče roke. Tak pristop je pogoj za omogočanje v zakonodaji predvidene poenotene elektronske izmenjave informacij med carinskim organi držav članic in za zagotavljanje dostopnosti ter komuniciranja z gospodarstvom ob uporabi skupno dogovorjene informacijske tehnologije. Predlog sklepa prinaša konkretne naloge za države članice in Komisijo glede uvedbe nacionalnih in skupnostnih komponent interoperabilnega elektronskega carinskega sistema, kakor tudi glede zagotovitve potrebnih virov (človeški, tehnični in proračunski) za vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje ter nadgradnjo elektronskih carinskih sistemov. Opredeljeni so stroški oblikovanja in uvajanja sistemov, ki jih nosi Komisija in tisti, ki bodo v breme držav članic, ter obveznost medsebojnega obveščanja in spremljanja.
 
Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o obnovi akcijskega programa za carine na področju Skupnosti (Carine 2013), katerega cilj je nadaljnja izboljšava sodelovanja med carinskimi organi držav članic, pomeni nadaljevanje programa Carine 2007. Gre za akcijski program, ki bo nadaljeval z razvojem in modernizacijo transevropskega računalniškega sistema, ki predstavlja temelj izvajanja carinske politike Skupnosti. Program bo poskušal najti odgovore na izzive, ki jih prinašajo nove naloge kot npr. vzpostavitev skupnostnega okvirja za upravljanje tveganja ter uvajanje samo elektronskega načina poslovanja carine.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Republika Slovenija je skozi dosedanje spremljanje dela inštitucij EU na področju modernizacije carinskega sistema ugotovila, da je revizija carinskega zakonika Skupnosti utemeljena in zato načelno soglaša z osnovnimi cilji in usmeritvami predlaganih sprememb. Pri pogajanjih o novem carinskem zakoniku Skupnosti bo Slovenija pozornost posvečala predvsem reševanju naslednjih vprašanj: racionalizaciji in poenostavitvi carinskih postopkov; harmonizaciji podatkov in informacij v novih okoljih elektronskega poslovanja carine in uporabnikov ob hkratni zagotovitvi uporabe delujočega poenotenega IT orodja; poenotenju razumevanja istovrstnosti kršitev temeljnih carinskih predpisov; ureditvi posledic delitve pristojnosti med notranjim in zunanjim carinskim uradom in novi določitvi kraja nastanka carinskega dolga; zagotovitvi potrebnih izvedbenih instrumentov za pravilno izvajanje in uporabo zakonodaje tako s strani pristojnih organov kot podjetij.
 
Slovenija načelno lahko podpre tudi predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o brezpapirnem okolju za carino in trgovin. Republika Slovenija je v okviru izvajanja programa Carine 2007 ter znotraj komitoloških procesov odločanja namreč intenzivno spremljala in sodelovala pri projektih Komisije za graditev in vzpostavljanje novih elektronskih carinskih sistemov. Dorečene rešitve in izkušnje je sproti vgrajevala v obstoječe sisteme in začela postavljati organizacijsko-tehnična izhodišča za izvajanje bodočih nalog, kot jih predvideva omenjeni predlog sklepa.
 
Slovenija v celoti podpira pričakovani predlog Komisije glede sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o obnovi akcijskega programa za carine na področju Skupnosti (Carine 2013). Zaradi vsebinsko novih nalog in prerazporeditve dela carinskih organov, ob vzpostavitvi skupnostnega okvirja za upravljanje tveganja in uvajanju samo elektronskega načina poslovanja, je namreč nujno ohraniti akcijski program Skupnosti za carine. Program je odločilnega pomena za skladni razvoj in delovanje carinske unije, saj omogoča krepitev enotnega dela carinskih organov v okviru mednarodnih trgovinskih tokov tako na zunanjih mejah Skupnosti kot tudi sicer na celotnem carinskem območju Skupnosti.
 
9. INFORMACIJSKA DRUŽBA, ENERGIJA, PROMET IN POLITIKA DO KEMIKALIJ
 
9.1. Informacijska družba in elektronske komunikacije
 
Prednostne naloge EU
 
Intenzivni napori tako avstrijskega kot finskega predsedovanja EU v letu 2006 bodo usmerjeni v zagotavljanje, da bodo informacijsko komunikacijskih tehnologije v okviru Lizbonske strategije odigrale ključno vlogo. V tem okviru bo poudarek dan na učinkovito izvedbo strategije »i2010 – Informacijska družba za rast in zaposlovanje«, ki predstavlja odziv EU na dokazan vpliv informacijsko komunikacijskih tehnologij na produktivnost, rast in zaposlovanje. Posebna pozornost bo namenjena povečanju varnosti in interoperabilnosti elektronskih komunikacij in storitev. Za doseganje tega bosta predsedujoči pozornost namenili predlogu Komunikacija Komisije o strategiji za varno informacijsko družbo(*7), in prevzeli aktivno vlogo pri sodelovanju z državami članicami in vzpostavljanju mednarodnega sodelovanja na ravni EU glede nezaželenih komercialnih sporočil (t.i. spam). Prizadevanja bodo usmerjena tudi na promocijo transparentnih, integriranih storitev in komunikacij(*8) s posebno pozornostjo na Komunikaciji Komisije glede trajnosti in infrastrukture(*9).
 
V letu 2006 bo na ravni EU aktualna razprava glede pregleda zakonodajnega okvira elektronskih komunikacij, pri čemer se pričakuje predložitev zakonodajnih predlogov s strani Komisije še pred koncem leta 2006.
 
Aktivnosti EU bodo usmerjene tudi na sledeče: na Komunikacijo Komisije o e-Upravi(*10), Komisija bo do konca leta 2006 predložila predlog o reviziji Direktive o poštnih storitvah, nadaljevalo se bo delo na Komunikaciji Komisije o evropski politiki radijskega spektra, pozornost bo namenjena koordinaciji in nadaljnjih aktivnosti glede Svetovnega Vrha o informacijski družbi, s posebnim poudarkom na upravljanju z internetom.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija je razvoj informacijske družbe v tekočem programskem obdobju 2004 – 2006 uveljavljala kot horizontalno prednostno nalogo s poudarkom na izgradnji širokopasovnih povezav, izgradnji javno dostopnih točk ter razvoju storitev s področja e-Uprave. Sprejem Integriranih smernic in sprejem strateškega okvira i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje je potekal sočasno s pripravo slovenskega akcijskega programa za Lizbonsko strategijo.
 
V letu 2006 bo Slovenija velik poudarek namenila razvoju interoperabilnega okvira za implementacijo dodatnih javnih e-storitev na področju e-Uprave, e-Zdravja, e-Dostopnosti in e-Poslovanja. Pomemben projekt Slovenije v letu 2006 je dvig ravni informacijske pismenosti prebivalstva z vzpostavitvijo lokalnih mrež centrov vseživljenjskega učenja, kar bo bistveno povečalo uporabo obstoječih e-storitev javnega sektorja, kot na primer e-Davki in povečalo dostopnost do sodobnih tehnologij za izključene. V letu 2006 bo Slovenija pospešila projekte digitalnih knjižnic in pričela z nacionalnim projektom digitalizacije avdio-video arhivov.
 
Vlada Republike Slovenije je v letu 2005 sprejela tudi Nacionalni raziskovalni razvojni program, ki spodbuja razvoj na področju IKT tehnoloških platform. V letu 2006 bo Slovenija podpirala raziskovalno razvojne dejavnosti na področju IKT v okviru tehnoloških centrov, centrov odličnosti in IKT tehnološke mreže. Le-to bo spodbudilo prenos znanja iz izobraževalnih in raziskovalnih institucij v gospodarstvo, kar bo posledično pripomoglo k razvoju novih IKT produktov, e-storitev ter njihovo večjo uporabo.
 
Hiter tehnološki razvoj elektronskih komunikacij in dejanske razmere na trgu narekujejo odziv. V luči tega bo Slovenija v letu 2006 pripravila različne usmeritve, strategije za razvoj posameznih storitev in omrežij, kot na primer posodobitev strategije razvoja širokopasovnih elektronskih omrežij in priprava strategije storitev FWS, priprava na izvajanje projektov kot je e-klic(*11), idr. Posodobljen bo tudi zakonodajni okvir, konkretno bodo sledile spremembe in dopolnitve Zakona o elektronskih komunikacijah, s ciljem povečati stopnjo konkurence. Slovenija bo aktivna v okviru procesa javnega posvetovanja o prihodnosti poštnega sektorja v EU.
 
Na nivoju EU se predvideva ukinitev analognega oddajanja najkasneje do leta 2012, zato Slovenija pripravlja strategijo prehoda iz analogne v digitalno radiodifuzijo, ki bo podlaga za vsa nadaljnja ukrepanja regulativnega organa in delovanja operaterjev.
 
9.2. Energija
 
Prednostne naloge EU
 
EU si je kot prioriteto na področju energije za leto 2006 zadala nadaljevanje dela na več področjih, med katerimi posebno pozornost namenja učinkovitemu delovanju notranjega trga z energijo, zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo, trajnostni energijski proizvodnji in porabi, mednarodnem sodelovanju in jedrskim vprašanjem. Bistveno v letu 2006 bo tako sprejetje Zelene knjige o zanesljivi, konkurenčni in trajnostni energetski politiki za Evropo, ki bo celostno obravnavala vprašanja energije v EU.
 
Na osnovi analize delovanja notranjih trgov držav članic bodo, tudi z vidika konkurenčnosti, v ospredju ukrepi za liberalizacijo trga električne energije in zemeljskega plina. S tega vidika je v letu 2006 bistvena predvidena objava rezultatov raziskave o delovanju notranjega energetskega trga. Prav tako je v letu 2006 predvideno tudi oblikovanje smernic o upravljanju in dodeljevanju razpoložljivih prenosnih zmogljivosti povezav med nacionalnimi omrežji v okviru Uredbe o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (1228/2003/ES). Nadalje pa je z vidika delovanja notranjega trga pomembno tudi dejstvo, da bo v letu 2006 predvidoma začela veljati Pogodba o energetski skupnosti in se bo torej začel proces vzpostavljanja skupnega energetskega trga EU in JV Evrope.
 
V letu 2006 bodo morda zaključene aktivnosti glede vseevropskih energetskih omrežjih v okviru predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij ter o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2236/9. Prav tako se pričakuje v času avstrijskega predsedovanja pričakuje sprejetje Odločbe EP in Sveta za oblikovanje usmeritev za tran-evropsko energijsko mrežo in razveljavitev odločb 96/391/ES in 1229/2003/ES, kjer so v transevrospka omrežja vključeni tudi projekti novih držav članic. Za energetske načrte oskrbe EU z energijo je pomemben tudi dialog med EU in organizacijo držav proizvajalk nafte OPEC kot tudi dialog med EU in Rusijo.
V okviru trajnostne energijske proizvodnje in porabe bodo aktivnosti vzporedno tekle na izboljšanju energetske učinkovitosti in promociji obnovljivih virov energije. V tem letu se pričakuje dokončno izoblikovanje Direktive o spodbujanju učinkovite rabe energije pri končnih uporabnikih in energetskih storitvah, ki zajema učinkovito porabo električno energije, plina, kurilnega olja in goriv za transport ter je del svežnja energetske zakonodaje, ki jo je Komisija predlagala decembra 2003. Časovni rok za prenos določil dokumenta v nacionalne zakonodaje bo dve leti po začetku njene veljavnosti, vendar bodo morale države Komisiji posredovati prve akcijske načrte pred 30. junijem 2007.
 
Strategija, ki bo obravnavala srednjeročne in dolgoročne časovne plane za obnovljivo energijo po letu 2010 bo slonela na dveh dokumentih Komisije (prvi obravnava financiranje obnovljivih virov, drugi akcijski načrt o biomasi(*12)) in bo tudi upoštevala napredek pri doseganju ciljev glede učinkovite rabe energije in potek pogajanj o klimatskih spremembah.
 
V letu 2006 si bosta predsedstvi prizadevali tudi okrepiti mednarodno dimenzijo, sem sodi sporazum med EU in JV Evropo, dialog med EU in Rusijo, Severna dimenzija, dialog med EU in OPEC. Med pomembnejšimi dogodki pa bo izvedba Evro-sredozemske ministrske konference (Euromed Energy).
 
Osnovni cilji dolgoročne politike EU na področju jedrske energije so zagotavljati stabilno obratovanje jedrskih objektov in ob tem zagotavljati jedrsko varnost, nadzor nad jedrskimi materiali in varstvo pred ionizirajočimi sevanji znotraj EU in v mednarodnem merilu. Med prednostne naloge bodo tudi v letu 2006 sodila prizadevanja za uveljavitev Sklepov Sveta EU o jedrski varnosti in varnem ravnanju z jedrskimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, sprejetih 26. junija 2004, v skladu z rezultati ekstenzivnih konzultacij in usklajevanj vseh držav članic v okviru Delovne skupine Sveta za jedrsko varnost Ob navedenem se bo skušalo najti tudi ustrezne rešitve glede novega pristopa k nadzoru nad jedrskimi materiali in razjasniti vlogo Evropske skupnosti za atomsko energijo (EURATOM), držav članic in Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) v tovrstnem nadzoru. V letu 2006 bo predvidoma zaključen tudi postopek sprejema direktive o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija podpira celovit pristop k evropski energetski politiki in s tem predvideno objavo Zelene knjige o energetski učinkovitosti v letu 2006. Kot prednostna naloga energetske politike v Sloveniji je tako izpostavljeno uspešno delovanje notranjega energetskega trga, kjer bo zagotovljena tako visoka raven konkurenčnosti kot tudi zanesljiva in varna oskrba z energijo. Hkrati pa enako pomembno vlogo znotraj oblikovanja energetske politike igra okoljska dimenzija, kjer je ključno pospešeno uvajanje učinkovitega ravnanja z energijo in obnovljivih virov v skladu z nacionalnim energetskim programom.
 
Nadalje je s področja mednarodnih odnosov bistvena vloga Slovenije znotraj Energetske skupnosti, saj bo leta 2006 predvidoma začela veljati Pogodba o energetski skupnosti, s čimer se bo začel proces vzpostavljanja skupnega energetskega trga EU in JV Evrope, pri čemer je Slovenija stična točka.
Bolj natančno je za Slovenijo v letu 2006 prednostna naloga določitev smernic o upravljanju in dodeljevanju razpoložljivih prenosnih zmogljivosti povezav med nacionalnimi omrežji, še posebno z vidika trgovanja z električno energijo z Avstrijo in Italijo. Nadalje je za Slovenijo glede področja zemeljskega plina bistveno, da junija 2006 vstopi v veljavo Uredba o pogojih za dostop do plinskega prenosnega omrežja (1775/2005/ES). Prav tako pa je v letu 2006 potrebno implementirati Direktivo 2004/67/ES o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom.
 
Zaradi jedrske elektrarne Krško in nadzora jedrskih materialov in jedrskega blaga sodi področje jedrske varnosti in varstva pred sevanji med stalne prednostne naloge Slovenije. Znotraj tega področja bo Slovenija v letu 2006 namenila pozornost zlasti pripravi končnega poročila v zvezi s Sklepi Sveta EU o jedrski varnosti in varnem ravnanju z jedrskimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom ter razpravi o ustreznih rešitvah glede novega pristopa k nadzoru nad jedrskimi materiali.
 
Slovenija si bo tudi v prihodnje prizadevala, da se področji jedrske varnosti ter ravnanja in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva uredita na način, ki bo jasen in sprejemljiv za vse države članice. Izbrani način mora upoštevati pravilo suverenosti držav za urejanje teh področij in mora biti čimbolj usklajen z dejavnostmi IAEA na tem področju.
 
Slovenija si bo kot pogodbenica Pariške konvencije prizadevala, da bo do 31.12.2006 skupaj z drugimi državami članicami, ki so pogodbenice omenjene konvencije, predložila depozitarju ratifikacijske oziroma pristopne dokumente k Protokolu o spremembah konvencije.
 
9.3. Promet
 
Prednostne naloge EU
 
Kopenski promet
 
Na področju kopenskega prometa bo predsedstvo namenilo veliko pozornost eni svojih glavnih prioritet in sicer varnosti v cestnem prometu. Poudarek je na ukrepih, ki bi pripomogli k razpolovitvi števila mrtvih v prometnih nesrečah na ozemlju EU do leta 2010 in so namenjeni predvsem obvezi vseh držav članic, da še naprej sledijo najboljšim praksam, izboljšanju voznega parka v državah članicah, izboljšanju prometne infrastrukture in povečanju deleža vlaganj v cestno varnost. V okviru tega je mogoča tudi iniciativa oziroma zakonodajni predlogi Komisije na področju varnosti vseevropskega prometnega omrežja (»infrastrukturna direktiva«), ki naj bi se nanašali na obvezno uporabo žarometov za dnevno vožnjo in posebnih ogledal za mrtvi kot.
 
Predsedstvo bo nadaljevalo delo na predlogu direktive o vozniških dovoljenjih, ki bistveno spreminja sedanjo Direktivo o vozniških dovoljenjih(*13) in vse njene dopolnitve. Predlog direktive se nanaša med drugim na določitev novega obrazca na modelu Evropske unije; uvedbo določenih novih kategorij vozniškega dovoljenja; spremembe glede minimalnih zahtevanih starosti za vožnjo vozil posameznih kategorij ter administrativno omejevanje veljavnosti vozniških dovoljenj.
 
Zaključilo se bo delo na Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta, ki dopolnjuje Direktivo 1999/62/EC o zaračunavanju uporabe določnih infrastruktur za težka tovorna vozila (evrovinjeta), katere sprejem je predviden na zasedanju Sveta TTE v marcu 2006. Predlog naj bi opredeljeval možnosti, da države članice EU, v skladu z načelom uveljavljenega principa subsidiarnosti uvajajo sisteme zaračunavanja stroškov za uporabo cestne infrastrukture, ki poleg stroškov na infrastrukturi upoštevajo tudi širše družbene stroške. Z novim predlogom direktive naj bi se državam članicam ponudil t.i. dinamični model zaračunavanja uporabnine za cestno infrastrukturo. Cestnine, ki se bodo zaračunavale v skladu z novo direktivo naj bi poleg stroškov vzdrževanja upoštevale tudi vrsto vozila, čas trajanja prevoza, poseben režim za okoljevarstvena in gosto naseljena območja in podobno.
 
Predsedstvo bo nadaljevalo z delom glede tretjega železniškega paketa z namenom doseči dogovor z Evropskim parlamentom. Zakonodajni paket zajema štiri predloge in sicer: Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju spričeval vlakospremnemu osebju na železniškem omrežju Skupnosti (Tretji železniški paket), katere namen je predvsem določiti skupna pravila EU za pridobitev certifikatov vlakospremnega osebja in s tem prispevati k interoperabilnosti železnic, povečanju varnosti železniškega prometa ter mobilnosti zaposlenih v železniškem sektorju; Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odškodnini za neizpolnjevanje pogodbenih zahtev glede kakovosti v železniškem tovornem prometu, ki določa minimum obligacijskih razmerij med prevoznikom in stranko v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, ki jih je potrebno vključiti v prevozne pogodbe in ustrezna nadomestila v primeru neizpolnitve pogodbenih določb; Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah in dolžnostih potnika v mednarodnem železniškem potniškem prometu (tretji železniški paket), ki pomeni zakonodajni okvir za določitev minimalnih pogojev informiranja potnika: pred, med in po prevozu, pogoje prevoza, odgovornost prevoznika v primeru nesreče ali nezgode, zamude ali odpovedi prevoza, način asistence invalidom pri prevozu in na koncu pogoje pod katerimi prevozniki sodelujejo med seboj za učinkovito implementacijo določb predloga uredbe ter Predlog direktive Evropskega Parlamenta in Sveta, ki spreminja Direktivo Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti (tretji železniški paket), ki opredeljuje koncept ''mednarodnega potniškega prometa''. Vzpostavlja prost pristop do železniške infrastrukture tudi za opravljanje mednarodnega potniškega prometa vključno z možnostjo kabotaže in sicer najkasneje do 01.01.2010. V besedilu predloga se ukinja sedanja obveznost formiranja mednarodnih poslovnih združenj za pridobitev pristopa na železniško infrastrukturo. Pozornost predsedstva bo namenjena tudi oceni glede implementacije prvega železniškega paketa.
 
Predsedstvo bo predvidoma preučilo tudi možnosti o nadaljevanju dela na predlogu uredbe o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza, ki ureja podrobna pravila posredovanja pristojnih organov, dodelitev izključnih pravic in nadomestil za izvajanje obveznosti javnih služb železniškega in cestnega potniškega prevoza, ki bi lahko najbolj vplivala na konkurenco in trgovino med državami članicami.
 
Nadalje bo predsedstvo delalo na posodobitvi tehničnih pravil na področju plovbe po notranjih vodah, kar naj bi pripomoglo k večji varnosti in konkurenčnosti tega sektorja. Nadaljevalo naj se bi delo na spremembi Direktive št. 82/714/ES(*14), ki določa predpise o tehničnih zahtevah za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh ter na predlogu direktive o prevozu nevarnega blaga po notranjih vodah in sicer kot samostojnemu zakonodajnemu predlogu na tem področju ali pa v okviru krovne direktive o prevozu nevarnega blaga po cesti, železnici in notranjih vodah, za vsa tri prej omenjena področja.
 
Letalski promet
 
Na področju letalskega prometa ostajajo glavna prioriteta zunanji odnosi v letalstvu. Predsedstvo bo nadaljevalo delo na dosjejih zvezi s pogajanji EU-ZDA za sklenitev sporazuma o odprtem nebu, ter pogajanji EU-tretje države in države članice-tretje države. Hkrati bo predsedstvo podprlo Komisijo pri pogajanjih s tretjimi državami v okviru že podeljenega horizontalnega mandata(*15). Vse nove zahteve Komisije za podelitev mandatov za pogajanja EU s tretjimi državami pa bo predsedstvo skrbno pregledalo. Predsedstvo bo podprlo nadaljnja prizadevanja Komisije glede pogajanj z ZDA za sklenitev sporazuma o odprtem nebu(*16).
 
Predsedstvo bo pregledalo tudi Sporočilo Komisije o okrepitvi pravic potnikov v zračnem prometu v okviru Evropske Skupnosti.
 
Predsedstvo bo nadaljevalo in predvidoma končalo delo na spremenjenem predlogu o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (EU-OPS), katere namen je sprememba veljavne Uredbe 3922/91 o harmonizaciji tehničnih zahtev in administrativnih postopkov na področju civilnega letalstva (*17) zaradi dosega minimalnih skupnih standardov, usklajenih z Direktivo 2000/79/EC(*18) in dobrimi praksami.
 
Predsedstvo bo na tem področju začelo oziroma nadaljevalo delo na novih zakonodajnih predlogih in sicer glede širitve pristojnosti Evropske letalske varnostne agencije(*19); SESAME programa, ki je eden največjih projektov znotraj Evrope na področju izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa, ki je bil iniciran s strani Evropske komisije in EUROCONTRL-a(*20) kot podpora implementacijskemu programu Enotno evropsko nebo(*21) z namenom združevanja industrijskih potencialov na navedenem področju; predloge, ki bodo reševali problem vedno večje obremenjenosti letališč ob določenih urah (s tem v zvezi se namerava predlagati spremembo uredbe o slotih (časovnih režah); računalniški sistemi rezervacij (CRS)(*22); tretji paket o liberalizaciji (gre za revizijo uredb (Uredbe 2407/92, 2408/92 in 2409/92)(*23), katere namen je poenostavitev pravil opravljanja zračnega prevoza v EU in sicer z zmanjšanjem predpisanih pravil); predloge, ki se nanašajo na zemeljsko oskrbo na letališčih in varovanje v civilnem letalstvu (zaradi terorističnih napadov 11. septembra 2001 in zaradi hitrega reagiranja je bila brez pripomb v začetku leta 2002 sprejeta uredba o varovanju v civilnem letalstvu, ki jo bo treba spremeniti, zato je Komisija že pripravila predlog nove uredbe, ki naj bi nadomestila obstoječo).
 
Pomorski promet
 
Na področju pomorskega prometa si bo predsedstvo prizadevalo ugotoviti kakšen napredek bo mogoče doseči glede zakonodajnih predlogov o pomorski varnosti (tretji pomorski paket o varnosti) ob izpostavitvi pomorske inšpekcije, pobudo države zastave, nadzora pomorskega prometa in pravnih podlag za odgovornost in odškodnine. Paket sedmih ukrepov je nastal kot odziv ukrepov Komisije o izboljšanju pomorske varnosti, ki so sledili pomorskim nesrečam tankerjev »Erika« in »Prestige«. Predlogi se nanašajo na bolj aktivno vlogo v pomorski varnosti, predvsem pri nesrečah in preprečevanju onesnaženj in na uvajanje boljših pravil za ukrepanje po nesrečah, kar pomeni, da bo Pomorska inšpekcija strožja do slabo vzdrževanih ladij, posebno pri možnosti zavrnitve vplutja v določeno pristanišče in, da bo v prihodnje pregledovala vse ladje, ki priplujejo v pristanišča EU in ne le 25% kot do sedaj. Zakonodajni predlog zajema tudi dopolnilo Direktive o nadzoru prometa(*24) (2002/59), katere glavna sprememba bo v smeri izvajanja in implementacije v državah članicah. Pri določitvah zatočišč za ladje v stiski, bodo države članice morale upoštevati enotna navodila, ki bodo veljala za celotno Skupnost. Prav tako bodo države članice morale implementirati mednarodne konvencije, ki se nanašajo na civilno odgovornost in določiti nivoje kompenzacij, ki jih bodo morali spoštovati ladjarji. Še posebej se to nanaša na civilno odgovornost v primeru nesreč do tretjih udeležencev in povrnitev škode v takšnih primerih. Paket zakonodajnih ukrepov o pomorski varnosti je bil predstavljen na zadnjem Svetu ministrov za transport decembra 2005 pod točko razno.
 
Predsedstvo bo predvidoma nadaljevalo tudi delo na revidiranem Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do trga pristaniških storitev, ki se nanaša na vsa pristanišča držav članic, ki so imela v preteklih treh letih 1,5 mil ton pretovora ali 200.000 potnikov, v delih pristanišča, ki je namenjen prostemu trgu. Prost pretok pristaniških storitev sili pristanišča v zagotovitev storilnosti, pomorsko - prometne varnosti, varnosti v pristaniščih, okoljevarstvenih zahtev in obvezne javne storitve. Storitve se nanašajo na vodne poti v in iz pristanišč z specifičnimi varnostnimi omejitvami. Ponudniki pristaniških storitev in samoupravljalci naj ne bi imeli diskriminatornih omejitev pristopa k pristaniški infrastrukturi z namenom izvajanja njihovih storitev.
 
V drugi polovici leta 2006 naj bi predsedstvo posvetilo posebno pozornost vprašanju prevozov po morju na kratkih razdaljah in sicer v povezavi s poročilom Komisije o napredku o izvajanju programa o spodbujanju prevozov po morju na kratkih razdaljah, ki opredeljuje akcijske ukrepe, katerih cilj je izboljšati pomorske prevoze na kratkih razdaljah in odstraniti ovire v njihovem razvoju.
 
Na koncu naj bi Svet še zaključil delo na uredbi o večletnem financiranju Evropske agencije za pomorsko varnost, s katerim bi se agenciji omogočilo izvajanje nalog, ki so ji bile dodeljene na področju odzivanja na onesnaženje z ladij, in drugih povezanih dejavnosti v skladu z Uredbo št. 1406/2002, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 724/2004(*25).
 
Horizontalne zadeve
 
Na področju horizontalnih zadev si bo predsedstvo zaradi pomena logistike, ki jo ima le-ta na povečano konkurenčnost Evrope v njenem ekološkem in trajnostno razvojnem smislu, prizadevalo pospešiti ustanovitev močnih transportnih logističnih trgov-logističnih grozdov. Tako bo v drugi polovici leta 2006 velika pozornost predsedstva namenjena prihodnjem sporočilu Komisije o logistiki, ki bo zajemala opis obstoječega stanja in prvo fazo akcijskega načrta, ki se nanaša na odgovornost interesnih skupin, izobraževanje, ozkih grl infrastrukture, varnostne ukrepe v pristaniščih in terminalih ter elektronsko zapiranje kontejnerjev.
 
V prvi polovici leta 2006 se predvideva začetek razprave o vmesnem pregledu večletnega strateškega programskega dokumenta EU na področju prometa Bele knjige o evropski prometni politiki do leta 2010(*26).
 
Predsedstvo si bo prizadevalo tudi za nadaljevanje oziroma zaključek dela za dosego sporazuma glede predloga programa Marco Polo II, ki vzpostavlja finančno pomoč na področju intermodalnega transporta z namenom zmanjševanja zasičenosti cestne infrastrukture ter izboljšanja okoljskega vpliva sistema prevoza blaga v skupnosti. Za dosego tega program podpira aktivnosti na področju prevoza blaga, logistike in drugih pripadajočih aktivnosti. S to pomočjo naj bi zagotovili, da bi pričakovan porast prevoza blaga v naslednjih letih usmerili na prevoze s priobalno plovbo, železnico in po notranjih plovnih poteh ali na kombinirane prevoze, pri čemer naj bi bil prevoz po cesti čim krajši. V tem obdobju se predvideva začetek razprav o morebitni pobudi Komisije o intermodalni varnosti.
 
Predsedstvo bo nadaljevalo delo na različnih vsebinah v zvezi z Evropskim satelitskim radijsko-navigacijskim sistemom »GALILEO«. Posebno pozornost bo posvetilo varnosti, zaščiti in finančnim zadevam kakor tudi storitvam, mednarodnemu sodelovanju in pogajanju o koncesijski pogodbi. Posledično si bo predsedstvo prizadevalo za dosego končnega dogovora o predlogu uredbe o implementaciji razvoja in tržno delujočega postopka Evropskega programa satelitske navigacije.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Kopenski promet
 
Republika Slovenija podpira promocijo varnosti v cestnem prometu ter vse nadaljnje aktivnosti, ki so namenjene izboljšanju varnosti v cestnem prometu.
 
Predlog direktive Evropskega Parlamenta in Sveta o izdajanju spričeval vlakospremnemu osebju, ki upravlja lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (Tretji železniški paket). Slovenija podpira predlog direktive. S sprejetjem predloga direktive bo v Sloveniji potrebno spremeniti Zakon o varnosti v železniškem prometu s podzakonskimi akti. Implementacija predloga direktive v Sloveniji pomeni opredelitev enotnih pogojev in postopkov za izdajo licenc/certifikatov strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti in s tem odpravo ''tehničnih ovir'' pri razvoju vseevropskega železniškega transporta, razvoj železniškega transportnega trga skupnosti ter hkrati ohranitev optimalnega nivoja varnosti v železniškem prometu, zagotavlja prost pretok delovne sile-strojevodij in še številne druge prednosti. V postopku sprejemanja predmetnega predloga, s katero se poenoti priznavanje kvalifikacij strojevodij in drugega osebja na vlakih v mednarodnem prometu ter tako nadalje omogoči konkurenčnost železniškega sistema, je Republika Slovenija zagovarjala oblikovanje skupnega političnega stališča. Na zadnjem Svetu TTE je bilo na predlog direktive sprejeto politično soglasje.
 
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odškodnini za neizpolnjevanje pogodbenih zahtev glede kakovosti v železniškem tovornem prometu (Tretji železniški paket). Slovenija podpira predlog uredbe in v svojem stališču navaja še določene pripombe glede določitve daljšega obdobje od objave uredbe do njene uveljavitve v državah članicah (najmanj dveletno obdobje) ter predlaga tudi, da se v besedilo predlagane uredbe vključi zahteva po informiranju upravljavca infrastrukture s strani prevoznika o vseh elementih prevozne pogodbe za določeno storitev, če ti elementi presegajo zahteve določene v tej uredbi. Kot posledico uveljavitve tega predloga uredbe bo potrebno v Slovenji spremeniti Zakon o prevoznih pogodbah.
 
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah in dolžnostih potnika v mednarodnem železniškem potniškem prometu (Tretji železniški paket). Slovenija podpira predlog uredbe, saj z določanjem pravic in dolžnosti potnika v mednarodnem potniškem prometu sledi ciljem povečanja atraktivnosti, tržne učinkovitosti in konkurenčnost mednarodnega železniškega potniškega prometa. Določbe Uredbe pomenijo okvir za določitev minimalnih pogojev informiranja potnika: pred, med in po prevozu, pogoje prevoza, odgovornost prevoznika v primeru nesreče ali nezgode, zamude ali odpovedi prevoza, način asistence invalidom pri prevozu in na koncu pogoje pod katerimi prevozniki sodelujejo med seboj za učinkovito implementacijo določb te Uredbe. Na zadnjem Svetu TTE je bilo sprejeto politično soglasje na predlog uredbe, ki pa je združljivo s konvencijo COTIF-CIV (Convention Concerning International Carriage by Rail).
 
Predlog direktive Evropskega Parlamenta in Sveta, ki spreminja Direktivo Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti (tretji železniški paket). Republika Slovenija podpira, da se dostop do trga mednarodnih potniških železniških storitev omeji zgolj v primeru, ko je to potrebno za ohranitev gospodarskega ravnotežja glede javnih storitev, ki se izvajajo na podlagi pogodbe o javnih storitvah. Republika Slovenija sprejema kot primeren datum za odprtje trga mednarodnih potniških storitev leto 2010. Republika Slovenija se strinja, da predlog vključuje tudi kabotažo ter notranje izvajalce storitev. Sprejem predloga direktive ne bo vplival na proračun, potrebno pa bo spremeniti nekatere predpise na tem področju. Implementacija direktive in s tem povečanje mednarodnega potniškega prometa, bo posledično vplivala na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov motornih cestnih vozil za prevoz potnikov. Na zadnjem Svetu TTE je bilo na predlog direktive s sprejetimi spremembami in dopolnjeno izjavo sprejeto politično soglasje.
 
Predlog uredbe o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza. Na Svetu TTE decembra 2005 so se ministri seznanili s poročilom o napredku. Na zasedanju Sveta TTE oktobra 2005 pa je bilo sprejeto soglasje, da se predlog o dostopu do trga železniških storitev obravnava skupaj z dopolnjenim predlogom uredbe o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza, ne da bi zakonodajna predloga pri tem formalno združili v zakonodajni paket. Liberalizacija dostopa do mednarodnega trga potniških storitev bo skupaj z omogočeno kabotažo negativno vplivala na javne storitve notranjega potniškega železniškega prometa. Razprave na delovnih skupinah Sveta kažejo, da se države problema zavedajo. Zaradi tega je bil oblikovan predlog, da lahko regulatorji na podlagi meril dostop do trga omejijo, v kolikor bi se pokazal negativen učinek na izvajanje gospodarske javne službe. Do sedaj na delovnih telesih Sveta ni bila opravljena posebna obravnava predloga uredbe. Republika Slovenija je na zadnjem zasedanju Sveta TTE pozitivno ocenila pripravo poročila o napredku, pričakuje pa, da bo razprava o dopolnjenem predlogu Uredbe o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza kmalu stekla.
 
Letalski promet
 
Na področju letalskega prometa bo Slovenija še naprej sodelovala v okviru pogajanj EU z izbranimi tretjimi državami ter v nadaljnjih pogajanjih med EU in ZDA za sklenitev sporazuma o odprtem nebu. Slovenija bo stremela k sklenitvi takšnih sporazumov, da bodo primerni tudi za slovenske ponudnike storitev v mednarodnem zračnem prometu.
 
Spremenjeni predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (EU-OPS). Predlagana uredba je za Republiko Slovenijo zelo aktualna, saj je v postopku priprave več podzakonskih aktov, s katerimi se Slovenija prilagaja novim trendom EU ureditve. Slovenija že sedaj v kar največji meri upošteva spremembe, ki zadevajo prehod iz t.im. sistema JAR-ov (Joint Aviation Requiremnts) v novi EU okvir ureditve, ki je po svoji naravi bistveno strožji že glede na status Uredb EU, s katerimi se uveljavlja. Potrebne bodo določene prilagoditve obstoječe ureditve v RS. Celovito izvajanje nove ureditve bo v Republiki Sloveniji zahtevalo uvedbo dodatnih postopkov (na primer tudi obveščanje Komisije o odobrenih izjemah in drugo), pa tudi okrepitev institucij. Republika Slovenija podpira predlog uredbe, katere sprejem je predviden na zasedanju Sveta TTE v marcu 2006.
 
Slovenija podpira uravnotežen pristop k širitvi pristojnosti Evropske letalske varnostne agencije, v smislu posodobitve letalskega sektorja državne uprave ter izvajanjem pravnega reda EU na tem področju z zagotovitvijo upoštevanja interesa držav članic.
 
Slovenija prav tako podpira aktivnosti vezane na varnost v letalskem prometu. Po mnenju Komisije je zamenjava Uredbe 2320/2002 nujna, saj so izkušnje pridobljene na podlagi inšpekcijskih pregledov Komisije in uporaba uredbe izpostavile številne težave pri njenem izvajanju. Cilj predlagane uredbe je nadalje pojasniti, poenostaviti in uskladiti zakonske zahteve, z namenom, da se izboljša splošna varnost v civilnem letalstvu.
 
Pomorski promet
 
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do trga pristaniških storitev. Na področju pomorstva je zaradi pomena kopenskega tovornega prometa za slovensko gospodarstvo predlog direktive pomemben, saj bo prispeval k konkurenčnosti in liberalizaciji trga v EU na področju pristaniških storitev. Slovenija bo intenzivno sodelovala pri nadaljnjem usklajevanju predloga direktive in si bo v procesu sprejemanja predloga prizadevala, da bodo upoštevani slovenskega gospodarstva na tem področju.
 
Na področju pomorskega prometa Slovenija podpira tudi vse aktivnosti v povezavi z izvajanjem pomorske varnosti kakor tudi podpira prizadevanja EU za pripravo in sprejem novih zakonodajnih predlogov o pomorski varnosti (tretji pomorski paket o pomorski varnosti), katerih obravnava se je v delovnih telesih Sveta ravno pričela.
 
Republika Slovenija podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o večletni denarni podpori dejavnosti Evropske agencije za pomorsko varnost na področju odzivanja na onesnaženja z ladij. Lani je Komisija dodala k nalogam Evropske agencije za pomorstvo še dodatno nalogo, to je, preprečevanje in odzivanje na onesnaženje morja z ladij. Za nove naloge, posebno, če bo potrebno v skladu z akcijskim planom imeti v rezervi določeno število ladij, ki bodo intervenirale v primerih večjih onesnaženj morja, je predlagani proračun realen.
 
Horizontalne zadeve
 
Slovenija se bo aktivno vključila v začetek razprave o vmesnem pregledu večletnega strateškega programskega dokumenta EU na področju prometa Bele knjige o evropski prometni politiki do leta 2010, ki se predvideva v prvi polovici leta 2006.
 
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi drugega programa „Marco Polo“ za dodelitev finančne pomoči Skupnosti za večjo okoljsko učinkovitost sistema tovornega prometa („Marco Polo II“). Republika Slovenija v splošnem podpira predvidene ukrepe v okviru predloga Uredbe o programu Marco Polo II, ki naj bi preprečevali zastoje cestnega tovornega prometa in izboljšali okoljsko učinkovitost sistema tovornega prometa, in sicer z učinkovitejšo izrabo kratkih ladijskih prevozov, železnice ter celinskih plovnih poti. S tem bo prevoz varnejši, celoten prometni sistem pa okoljsko učinkovitejši.
 
Ravno tako bo Slovenija tudi v prihodnje podpirala vse aktivnosti v zvezi z Evropskim satelitskim radijsko-navigacijskim sistemom »GALILEO«. GALILEO je prvi evropski vesoljski program, ki bo v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo financiran in upravljan s strani Evropske skupnosti. Pričakuje se, da bo neposredno ali posredno vplival k razvoju številnih področij, med drugim tudi na področje prometa.
 
9.4. Politika do kemikalij
 
Prednostne naloge EU
 
Prednostne naloge EU na področju kemikalij se nanašajo na nadaljevanje dela na t.i. REACH paketu(*27) (Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals). Svet EU bo v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom skušal v letu 2006 razrešiti preostala odprta vprašanja ter doseči dogovor in sprejeti akte iz paketa REACH. Svet bo skušal doseči dogovor tudi o štirih novih predlogih aktov glede prepovedi dajanja na trg za nevarne snovi (ftalati v igračah, policiklični aromatski ogljikovodiki v gumah, toulen in triklorobenzen ter rakotvorne, mutagene in kemikalije strupene za razmnoževanje v predmetih splošne rabe) ter sprejeti Uredbo o razvrščanju in označevanju nevarnih snovi in pripravkov, ki bo vsebinsko povezana z akti iz paketa REACH. Na mednarodnem področju bo EU prevzela vodilno vlogo za uspešno sklenitev procesa »Mednarodna strategija ravnanja s kemikalijami« (SAICM) ter sodelovala na konferenci podpisnic Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih in na konferenci podpisnic Rotterdamske konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Na področju kemikalij bo Slovenija tudi v letu 2006 namenila veliko pozornost predvsem obravnavi paketa REACH, mednarodnim aktivnostim EU v zvezi s SAICM in izvajanjem konvencij s področja kemikalij, kot sta Stockholmska in Rotterdamska konvencija.
 
Slovenija si bo v svojih stališčih, ob prizadevanjih za maksimalno varstvo zdravja ljudi in varstva okolja, prizadevala zagotoviti čim ugodnejše pogoje za obstoj in delovanje malih in srednjih podjetij. Prizadevala si bo za spodbujanje konkurenčnosti in inovativnosti kemijskega sektorja. Glede na to, da gre za vsebinsko izrazito interdisciplinarno področje, bo tudi v prihodnje posebna pozornost namenjena vključevanju vseh prizadetih partnerjev v pripravo stališč.
 
Slovenija bo, na nivoju delovne skupine Sveta EU in Evropske komisije, aktivno sodelovala pri pripravi sprememb direktive 76/769/EEC o prepovedih in omejitvah dajanja v promet in uporabe določenih nevarnih kemikalij, predvsem pri predlogih za perfluorooktan sulfonat, živo sredbo, akrilamid, diklorometan in organokositrne spojine.
 
10. ZAPOSLOVANJE, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKOST SPOLOV
 
10.1. Zaposlovanje in socialne zadeve
 
Prednostne naloge EU
 
V skladu s prenovljeno Lizbonsko strategijo bo na področju zaposlovanja pozornost namenjena sprejemu skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2005, ki bo skupaj s t.i. ključnimi sporočili (Key messages paper) posredovano v obravnavo spomladanskemu Evropskemu svetu.
 
Na področju delovnih razmerij se bo predvidoma nadaljevala razprava o direktivi o delovnem času. Predlog direktive med drugim ureja vprašanje maksimalnega tedenskega delovnega časa, vprašanje počitka in rokov v katerem je delodajalec dolžan zagotoviti nadomestni počitek ter dolžino referenčnega obdobja, ki ga države članice uporabljajo za računanje tedenskega delovnega časa. Ključno nerazrešeno vprašanje še naprej ostaja vprašanje ohranitve možnosti izjem od določenega maksimalnega tedenskega delovnega časa (t.i. opt-out), kjer prihaja do razhajanj tako med državami članicami v Svetu EU kot med Svetom in Evropskim parlamentom.
 
Avstrijsko in finsko predsedstvo se bosta posvetili tudi zeleni knjigi Evropske komisije o prihodnosti delovnega prava, utegne pa se zgoditi, da bosta predsedstvi nadaljevali razpravo o predlogu direktive o delavcih, zaposlenimi pri agencijah za posredovanje začasnega dela, ki je bil v času prejšnjih predsedstev že nekajkrat obravnavana, vendar ni nikoli prišlo do večjega napredka.
 
Na področju varnosti in zdravja pri delu se bo Svet EU osredotočil na obravnavo predloga direktive, ki spreminja zahteve poročanja, ki izhajajo iz direktive 89/391. Poleg tega se bo pričelo delo na predlogu direktive, ki spreminja direktivo o zaščiti delavcev pred tveganji, povezanimi z izpostavljenostjo karcinogenim in mutagenim snovem pri delu. Posebna pozornost pa bo posvečena novi strategiji Skupnosti za varnost in zdravje pri delu.
 
Ena izmed najpomembnejših prioritet Sveta EU v letu 2006 bo obravnava predloga Direktive o izboljšanju prenosljivosti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. Predlog direktive obravnava vprašanje prenosljivosti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, natančneje možnost pridobivanja teh pravic, njihove ohranitve ali prenosa pravic v primeru poklicne mobilnosti. Namen predloga direktive je zmanjšati oziroma odpraviti ovire mobilnosti delavcev, ki so povezane s sistemi dodatnega pokojninskega zavarovanja, kot so neobstoj pridobljenih pravic ter dolga obdobja čakanja oziroma t.i. kvalifikacijska obdobja, neustrezno varstvo mirujočih pravic ter problemi pri prenosu pridobljenih pravic iz enega sistema v drugega.
 
Na področju koordinacije sistemov socialne varnosti za delavce migrante bo Svet EU obravnaval osnutek uredbe za izvajanje uredbe 883/04 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ter prilogo IX k Uredbi 883/04, ki se nanaša na posebne določbe za uporabo zakonodaje držav članic. Poleg tega bo v obravnavi tudi poseben dosje «Razne spremembe 2005«, kjer so upoštevani predlogi posameznih držav članic za spremembe prilog k sedaj veljavni Uredbi (EGS) 1408/71, predvsem zaradi sprememb v nacionalnih zakonodajah držav članic na področju socialne varnosti. Poleg tega naj bi se obravnavale tudi spremembe prilog k izvedbeni uredbi Uredbe (EGS) 1408/71, to so priloge Uredbe (EGS) 574/72.
 
Na področju socialne zaščite bo v okviru usklajevanja odprte metode koordinacije na področju socialne zaščite in socialnega vključevanja, pokojnin in zdravja ter dolgotrajne nege Svet EU sprejel za celotno področje socialne vključenosti prve skupne cilje, ki jih bo potrdil Evropski svet na spomladanskem zasedanju. Države članice bodo morale na podlagi skupnih ciljev do jeseni 2006 pripraviti Nacionalne strategije za socialno zaščito in socialno vključevanje 2006 – 2008.
 
Svet EU bo poizkušal doseči dogovor glede višine in strukture financiranje Programa Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost (PROGRESS) z namenom doseganja dogovora z Evropskim parlamentom in sprejetjem odločbe v letu 2006. PROGRESS predstavlja temeljni program EU na področjih izvajanja Evropske strategije zaposlovanja, socialne zaščite in socialne vključenosti, varnosti in zdravja pri delu, izboljšanja delovnih pogojev, boja proti diskriminaciji in enakosti med spoloma. Pod svojim okriljem bo združeval vse dosedanje programe in proračunska sredstva na zgoraj omenjenih področjih. S tem bo dosežena večja preglednost in racionalizacija obstoječih programov.
 
Svet bo posebno pozornost namenil tudi razpravi o Sporočilu Evropske komisije o socialnih storitvah splošnega interesa. Sporočilo Komisije je pripravljeno na podlagi posvetovanj v okviru razprave o storitvah splošnega interesa, kjer se je pokazalo, da ponudniki socialnih storitev pogrešajo večjo jasnost in predvidljivost glede možnega vpliva pravil Skupnosti na področju socialnih storitev v posamezni državi članici.
 
Svet EU se bo tudi v letu 2006 intenzivno ukvarjal z vprašanjem izzivov demografskih sprememb in staranja prebivalstva. Na podlagi Sporočila Komisije o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti bosta avstrijsko in finsko predsedstvo namenili pozornost družinski politiki, ukrepom za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter ukrepom na področju enakosti spolov. Posebna pozornost bo v luči doseganje večje stopnje zaposlenosti posvečena tudi vprašanjem privlačnosti in kvalitete dela, v okviru razprave o demografskih izzivih pa se bo Svet EU posvetil tudi temi zdravega staranja in pripravljenosti socialnih in zdravstvenih sistemov na izzive, ki jih prinaša staranje prebivalstva.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Na področju zaposlovanja bo za Slovenijo pomembno Skupno poročilo Komisije in Sveta o zaposlovanju in s tem povezan pregled dela nacionalnih programov reform za izvajanje Lizbonske strategije, ki se nanaša na zaposlovanje. Za Slovenijo so na področju zaposlovanja še posebej pomembni ukrepi za zaposlovanje starejših, mladih in težje zaposljivih, prav tako pa si prizadevamo za večjo prilagodljivost in mobilnost delavcev k čemur bi lahko prispevali večja uporaba prožnih oblik zaposlovanja in povečanje vlaganj v vseživljenjsko učenje.
 
Za Slovenijo bo v letu 2006 ena izmed pomembnejših prioritet sprejem dogovora o predlogu direktive o delovnem času. Slovenija načeloma podpira sprejem tega zakonodajnega predloga, saj naj bi z določanjem nekaterih strožjih pogojev glede dela in počitka na eni strani ščitil zdravje in varnost delavcev. Na drugi strani pa bi hkrati z nekaterimi rešitvami omogočal večjo fleksibilnost tudi delodajalcem. Glede vprašanja opt-outa, oziroma možnosti delati dlje kot 48 ur na teden v posameznem referenčnem obdobju, bi Slovenija želela doseči takšno rešitev, ki ne bi povzročila težav v delovanju zdravstvenega sektorja in s tem neprekinjenega nudenja zdravstvenih storitev državljanom.
 
Posebno pozornost bo Slovenija posvetila tudi Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju prenosljivosti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. Slovenija smatra, da je mobilnost delavcev eden izmed ključev do povečanja stopnje zaposlenosti in s tem doseganja ciljev Lizbonske strategije, zato podpira sprejem direktive o prenosljivosti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katero želi Evropska unija odpraviti ovire mobilnosti, ki nastajajo zaradi težav pri prenosljivosti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. Predlagani predlog nove direktive bo v določeni meri posegel v dosedanjo zakonsko ureditev v Sloveniji, zato se zavzemamo se za natančnejše opredelitve nekaterih pravnih pojmov v predlogu direktive kot so prenos pravic, pridobljene pravice in pridobivanje pravic.
 
Slovenija bo aktivno sodelovala tudi pri sprejemanju izvedbene uredbe za izvajanje Uredbe o koordinaciji sistemov socialne varnost 883/2004 ter vseh ostalih dokumentov s področja koordinacije sistemov socialne varnosti. Sprejem izvedbene uredbe bo v praksi omogočil izvajanje uredbe 883/04, ki poenostavlja postopke za koordinacijo na področju socialne varnosti delavcev migrantov in članov njihovih družin. Slovenija podpira sprejem izvedbene uredbe, saj bi se tako lahko povečala mobilnost in olajšala odločitev o zaposlovanju in življenju v drugih državah članicah. K boljši in učinkovitejši implementaciji področja koordinacije sistemov socialne varnosti bodo pripomogli tudi ostali obravnavani dokumenti.
 
Velik pomen pripisuje Slovenija tudi razpravi o demografskih spremembah. Menimo, da je potrebno aktivno soočanje z demografskimi spremembami tako na evropski kot na nacionalni ravni, kar pomeni, da prilagajanje ni dovolj, pač pa je treba na demografsko stanje predvsem vplivati in tako spremeniti gibanja v smeri, ki zagotavlja trajnostni razvoj. V tem smislu Slovenija poudarja pomen družinske politike in oblikovanja družinam prijaznega okolja ter ukrepov, ki omogočajo lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Prav tako je za soočanje z demografskimi izzivi nujno pritegniti čim večje število oseb na trg dela, še posebej starejših, mladih in invalidov.
 
Slovenija bo posebno pozornost posvetila tudi spremljanju področja socialnih storitev splošnega pomena ter spremljanju razvoja področne zakonodaje v zvezi s temi storitvami. Zaradi dejstva, da utegne razprava o socialnih storitvah splošnega pomena v EU zajeti tudi vprašanja, povezana z morebitno harmonizacijo omenjenega področja v EU in liberalizacijo omenjenih storitev, je zelo pomembno, da se Slovenija čim prej opredeli do teh vprašanj.
 
10.2. Enakost spolov in nediskriminacija
 
Prednostne naloge EU
 
Na področju enakosti spolov bo Svet EU poizkušal doseči dogovor z Evropskim parlamentom glede prenovljene Direktive o uveljavitvi načela enakih možnostih in enake obravnave moških in žensk pri zaposlovanju in delu. Namen predlagane direktive je posodobitev obstoječih direktiv z obravnavanega področja in sicer tako, da bi obstajalo enotno in jasno besedilo, ki bi odražalo uveljavljeno sodno prakso in tako prispevalo k pravni jasnosti in zanesljivosti.
 
Prav tako se bo Svet EU poizkušal dogovoriti z Evropskim parlamentom o sprejetju Uredbe o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost spolov. Evropski inštitut naj bi skrbel za zbiranje, analizo in posredovanje objektivnih in zanesljivih podatkov ter informacij, ki jih bo mogoče primerjati na ravni Skupnosti, opozarjal na probleme in ovire pri udejanjanju enakosti spolov ter razvijal orodja za uveljavljanje načela enakosti v različnih politikah Skupnosti in držav članic.
 
Poleg omenjenih aktov bo Svet opravil letni pregled napredka glede izvajanja Pekinških izhodišč za ukrepanje, se posvetil oblikovanju indikatorjev v zvezi z zdravjem in stopnjo revščine žensk ter razpravljal o predlogu Komisije glede časovnice (roadmap) na področju enakosti spolov.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Na področju enakosti spolov se bo Slovenija zavzemala za čim hitrejše sprejetje dogovora med Svetom EU in Evropskim parlamentom o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost spolov, ki bi omogočil delovanje inštituta v začetku 2007. Slovenija je vložila kandidaturo za pridobitev sedeža omenjene agencije EU in bo leto 2006 izkoristila za pospešeno in intenzivno izvajanje aktivnosti, ki bodo pripomogle k uspešni kandidaturi za sedež inštituta.
 
10.3. Zdravje
 
Prednostne naloge EU
 
Svet EU bo v letu 2006 nadaljeval razpravo o sprejemu Odločbe o ustanovitvi programa Skupnosti na področju zdravja in varstva potrošnikov (2007-2013). Predlog Komisije združuje v skupni program dva doslej samostojna programa in sicer, program za področje javnega zdravja in program za varstvo potrošnikov. Glavni cilji programa na področju zdravja so zaščita državljanov pred grožnjami njihovemu zdravju, vzpodbujanje politik, ki vodijo k bolj zdravemu življenju, zmanjšanje najpogostejših bolezni v EU, prispevati k razvoju bolj učinkovitih zdravstvenih sistemov ter priprava ustreznih informacij in analiz zdravstvene problematike.
 
Na mednarodni ravni bo na področju boja proti tobaku v ospredju prva konferenca pogodbenic Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru nad tobakom ter pogajanja o sklenitvi protokolov k konvenciji. Pozornost pa bo posvečena tudi vstopu v veljavo novega mednarodnega zdravstvenega pravilnika in Evropski strategiji o nenalezljivih boleznih.
 
V zvezi s nalezljivimi boleznimi bosta v ospredju razpravi o pripravljenost na pandemije ter o HIV/AIDS-u tudi v povezavi z zlorabo drog. V okviru razprave o pripravljenosti na pandemije bo posebna pozornost posvečena pripravljenosti na pandemijo gripe, kjer bosta avstrijsko in finsko predsedstvo nadaljevali prizadevanja za boljši odgovor na možno pandemijo gripe vključno s pregledom nacionalnih programov pripravljenosti, nadzorom, ocenjevanjem ogroženosti ter usklajenosti med EU in Svetovno zdravstveno organizacijo glede stopnje ogroženosti. Pomemben poudarek bo v okviru razprave dan prizadevanjem glede raziskav in razvoja novih cepiv, povečanju stopnje vakcinacije prebivalstva kot tudi stanjem zalog protivirusnih cepiv in morebitni možnosti oblikovanja solidarnostnega sklada protivirusnih zdravil na ravni EU. Prav tako pa bo izpostavljena pomoč tretjim državam in oblikovanje koordiniranega nastopa EU v mednarodnih forumih, ki se ukvarjajo z vprašaji pripravljenosti na pandemijo gripe.
 
Na področju javnega zdravja se bo Svet posvetil tudi Sporočilu komisije o prehrani in fizični aktivnosti, ter novi Strategiji na področju alkohola. Poudarek pa bo tudi na temah kot so duševno zdravje, diabetes odraslih ter zdravje žensk.
 
Na zakonodajnem področju bo Svet poizkušal najti dogovor z Evropskim parlamentom glede sprejetja predloga Uredbe o zdravilih za pediatrično uporabo. Namen uredbe je urediti in spodbuditi razvoj zdravil za humano rabo prilagojenih posebnim terapevtskim potrebam pediatrične populacije, ne da bi otroke izpostavljali nepotrebnim kliničnim preizkusom. Cilj uredbe je izboljšati zdravje otrok s povečanjem obsega raziskav, razvoja in odobritev zdravil za uporabo pri otrocih.
 
Na področju zdravil in medicinskih pripomočkov bo velika pozornost namenjena predlogu uredbe o zdravilih za napredno zdravljenje. Namen predloga je vzpostaviti enoten evropski regulatorni okvir na področju zdravil za napredno zdravljenje, ki bi omogočal prost pretok takšnih izdelkov v Evropski uniji. Gre za zdravila za zdravljenje na genski, celični in tkivni podlagi, ki vključujejo tudi izdelke tkivnega inženirstva. S tem bi se dosegla visoka stopnja varovanja javnega zdravja in hkrati zmanjšale nacionalne ovire, ki izhajajo iz različnih načinov urejanja tega področja ali iz različnih varnostnih in zdravstvenih zahtev za tovrstna zdravila v državah članicah.
 
V letu 2006 se predvideva tudi revizija direktiv na področju medicinskih pripomočkov. Predlog sprememb direktiv o medicinskih pripomočkih naj bi dopolnil obstoječe direktive na področju informacij o kliničnih testiranjih medicinskih pripomočkov in izjav o skladnosti. Prav tako naj bi poskrbel za večjo jasnost in transparentnost ter omogočal javnosti lažji dostop do informacij. Pojasnil in podrobneje uredil pa naj bi tudi vlogo Evropske agencije za zdravila (EMEA) na tem področju.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Za Slovenijo bo še posebej pomembna razprava o pripravljenosti na pandemijo gripe. V tem okviru si bo Slovenija prizadevala za čim bolj učinkovito koordinacijo aktivnosti v zvezi z načrtovanjem pripravljenosti na ravni EU za katero pa po mnenju Slovenije ne bi bilo potrebno ustanavljati novih mehanizmov in organizacijskih struktur. Pri načrtovanju pripravljenosti na možno pandemijo je zelo pomembno konsistentno obveščanje javnosti, zato menimo, da sta boljše sodelovanje in koordinacija med državami članicami potrebna tudi na tem področju. Zagotavljanje protivirusnih zdravil je odgovornost in pristojnost držav članic, vendar pa je Slovenija naklonjena temu, da se prouči možnosti po vzpostavitvi mehanizma a ravni EU, ki bi v določenih okoliščinah zagotavljal solidarnostno pomoč tistim, ki zaradi objektivnega pomanjkanja zdravil na trgu z njimi ne razpolagajo.
 
Pomemben bo tudi sprejem dogovora med Svetom in Evropskim parlamentom o predlogu Uredbe o zdravilih za pediatrično rabo. Slovenija še naprej podpira cilj in namen predloga uredbe in si bo prizadevala za uveljavitev določb uredbe, ki spodbujajo raziskave in proizvodnjo zdravil, prilagojenih potrebam pediatrične populacije in hkrati v skladu s cilji lizbonske strategije tudi prispevajo k konkurenčnosti evropskega gospodarstva.
 
Za Slovenijo bodo zelo pomembna pogajanja o sprejemu predloga uredbe o zdravilih za napredno zdravljenje. Smatramo, da bo oblikovanje skupnega regulatornega okvira za ta zdravila olajšalo dostop bolnikov do inovativnih oblik zdravljenja, prav tako pa bo pospešilo raziskave in razvoj izdelkov za gensko zdravljenje, izdelkov za somatsko celično zdravljenje in izdelkov tkivnega inženirstva, kar bo prispevalo k uspešnejšemu zdravljenju nekaterih bolezni.
 
Slovenija bo pozornost posvetila sprejemu predloga odločbe, ki vzpostavlja program skupnosti na področju zdravja in varstva potrošnikov. Glede področja programa, ki se nanaša na zdravje se Slovenija načeloma strinja z opredelitvijo skupnih ciljev. Ocenjujemo, da je dopolnitev ciljev sedaj veljavnega programa s področjem preprečevanja bolezni in poškodb in s področjem sodelovanja med zdravstvenimi sistemi pomembna kvaliteta novega programa. V tem delu je tudi priložnost za aktivnosti za varovanje pravic bolnikov oziroma načrtovanih ukrepov in aktivnosti za njihovo promocijo.
 
Pomembno temo za Slovenijo predstavlja tudi razprava na podlagi Zelene knjige o duševnem zdravju o oblikovanju strategije EU na področju duševnega zdravja. V zvezi s tem menimo, da je duševno zdravje pomemben in nedeljiv del splošnega zdravja in splošnega blagostanja prebivalcev EU. Zato podpiramo prizadevanja, da bi se na nivoju EU, ob upoštevanju kulturnih in tudi siceršnjih razlik med državami članicami, oblikovala skupna strategija, ki bi državam članicam na podlagi izmenjave izkušenj, boljšega spremljanja duševnega zdravja prebivalstva v EU in primerljivosti podatkov ter spodbujanja raziskovanja omogočila oblikovanje celovitih in medsebojno usklajenih nacionalnih politik.
 
Republika Slovenija tudi podpira oblikovanje strateškega dokumenta na področju zdrave prehrane, redne telesne dejavnosti za zdravje ter posledično za zmanjševanje prekomerne prehranjenosti in debelosti prebivalcev.
 
10.4. Kultura, avdiovizualna politika in mladina
 
Prednostne naloge EU
 
Področje kulture
 
EU po vso pozornost posvetila dokončanju postopka sprejemanja novega programa za kulturo po letu 2006 »Kultura 2007«, ki bo nasledil obstoječi program »Kultura 2000«. Sklep o novem kulturnem programu bo dal pravno podlago za nadaljevanje delovanja Skupnosti na področju kulture v obdobju nove finančne perspektive 2007-2013.
Splošni cilj programa Kultura 2007 je oblikovanje skupnega kulturnega prostora z razvojem kulturnega sodelovanja v Evropi. Ta dejavnost prispeva k razvoju evropske identitete. Kot je določila Evropska komisija, so evropski državljani ciljna skupina za vse dejavnosti, ki jih na področju kulture izvaja Evropska unija. Vsekakor pa Evropska unija potrebuje predstavnike, prek katerih doseže te državljane ter ponudi bolj kvalitetne kulturne dejavnosti z evropsko dimenzijo. Cilji novega programa predstavljajo pravo evropsko dodano vrednost. Ti so:
– podpiranje nadnacionalne mobilnosti oseb, ki delujejo v kulturnem sektorju,
– spodbujanje nadnacionalnega kroženja umetniških del ter umetniških in kulturnih izdelkov,
– spodbujanje medkulturnega dialoga.
Na zasedanju Sveta za izobraževanje, mladino kulturo 13. in 14. novembra 2005 je bilo za omenjeni dokument sprejeto delno politično soglasje, kar pomeni dogovor o vseh zakonskih določbah, z izjemo tistih, ki nimajo finančnih implikacij.
 
Predsedstvi bosta nadaljevali z implementacijo Delovnega načrta o evropskem sodelovanju na kulturnem področju 2005–2006. V letu 2006 bo poseben poudarek posvečen prispevku kulturnih industrij k rasti in koheziji v Evropski uniji (politični dokument bo predstavljen na zasedanju Evropskega sveta). Poudarek bo tudi na mobilnosti umetniških del, umetniških zbirk in razstav (priprava akcijskega načrta za mobilnost evropskih zbirk), digitalizaciji evropske kulturne dediščine (v kontekstu novega dinamičnega načrta za digitalizacijo na področju kulture) in kulturni vzgoji.
 
Prizadevali si bosta za sprejem:
 
Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o akciji Skupnosti »Evropska kulturna prestolnica«. Odločba bo dala pravno podlago za nadaljevanje akcije Skupnosti »Evropska kulturna prestolnica« po letu 2006. Med novostmi novega sklepa velja poudariti: konkuriranje med mesti, spremljanje s svetovanjem v obdobju od imenovanja do začetka izvajanja akcije in podeljevanje »nagrad« v obliki subvencij v podporo pripravam v letu pred začetkom njenega izvajanja. Dokument določa, da morajo biti programi »Evropske kulturne prestolnice« konsistentni z nacionalnimi strategijami oziroma politikami na področju kulture.
 
Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem letu za medkulturni dialog (2008)
Predlog odločbe predstavlja pravno podlago za posvetitev akcije evropskega leta 2008 medkulturnemu dialogu kot pomembnemu dejavniku evropskega združevanja in uresničevanja skupnih strateških ciljev. Predlagani splošni cilji akcije so: spodbujanje medkulturnega dialoga kot instrumenta v podporo evropskim in vsem v Uniji živečim državljanom pri soočanju z izzivi in priložnostmi raznolike družbe v Evropi in v Svetu; dvigovanje zavesti o pomenu razvijanja aktivnega evropskega državljanstva; spodbuditi inovativnost, prečne in medsektorske razsežnosti v pristopih do spodbujanja medkulturnega dialoga.
 
Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o postavitvi programa »Državljani za Evropo« (2007- 2013). Ozadje predloga za novi program Skupnosti na področju evropskega državljanstva so ugotovitve o oddaljevanju evropskih državljanov od evropske identitete in institucij. Cilj novega programa je spodbuditi evropske državljane k aktivnemu sodelovanju v procesu evropskih združevanj in k razvijanju občutka pripadnosti evropski identiteti. V okoliščinah tako obsežne širitve, kot je bila v letu 2004, je spoštovanje vrednot kot so svoboda, poštenost, strpnost in solidarnost, še toliko bolj pomembno. Program bi spodbujal sodelovanje med državljani in njihovimi organizacijami v različnih državah, skupen razvoj njihovih lastnih zamisli v evropskem okolju, o preseganju nacionalnih meja in spoštovanju raznolikosti.
 
Sklepa Sveta o sklenitvi Konvencije UNESCO o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja. Cilj sklepa, ki sledi pristopu iz pogajanj, je omogočiti Evropski skupnosti odobritev Konvencije UNECO.
 
V letni strategiji politik za leto 2006 je Evropska komisija navedla, da bo spodbujala medkulturni dialog in si prizadevala za promocijo kulturne raznolikosti z upoštevanjem relevantnih UNESCO standardov.
 
Avdiovizualna politika
 
EU bo začela in pospešila pogajanja o revidirani »Direktivi o televiziji brez meja(*28)«. Omenjena direktiva je osnova avdiovizualne politike Evropske unije. Opredeljuje pogoje, potrebne za prost pretok TV oddajanja v Evropski uniji, pri čemer je potrebno upoštevati enotna pravila oglaševanja in sponzoriranja, zaščite otrok in mladoletnikov pred škodljivimi vsebinami ter zaščito človekovih pravic in dostojanstva. Pomembno je tudi določilo, da morajo biti dogodki, ki so pomembni za večino prebivalstva držav članic EU, prebivalcem dostopni v največji možni meri in ne smejo biti predvajani na osnovi ekskluzivnosti. Podobno velja tudi za promocijo evropskih del in del evropskih neodvisnih producentov. Zato so bile sprejete posebne določbe v obliki priporočila, ki ščitijo mladoletne osebe pred škodljivimi avdiovizualnimi vsebinami na področju oddajanja, pa tudi drugih storitev npr. interneta, ter smernice za ustanovitev nacionalnega samoregulatornega okvira, ki bo dopolnjeval pravila in obveznosti izdajateljev vsebin.
Za zagotavljanje regulacije avdiovizualnih vsebin iz razlogov uveljavljanja zgoraj omenjenih meril in kriterijev tudi ob razvoju novih tehnologij oziroma novih informacijsko telekomunikacijskih tehnologij je sprememba direktive nujna.
V letu 2006 bo še poudarek na sprejetju:
 
Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o filmski zapuščini in konkurenčnosti s to povezanih industrijskih dejavnosti in
Priporočila o zaščiti mladoletnih oseb in človeškega dostojanstva in pravice do odgovora v povezavi s konkurenčnostjo evropske avdio-vizualne industrije in industrije on-line informacijskih storitev.
 
Na avdiovizualnem področju si bosta predsedstvi prizadevali za dokončni dogovor o predlogu novega programa »Media 2007«, ki bo po letu 2006 nadomestil programa »Media Plus« in »Media Training«. Komisija navaja dejstvo, da avdiovizualni sektor predstavlja ključni element pri vzpostavljanju zavesti o evropskem državljanstvu in kulturi. Evropski avdiovizualni sektor je še vedno zelo razdrobljen, zato se je EU odločila, da bo nadaljevala s podpornim programom, ki bo prispeval k preobrazbi evropskih kulturnih vrednot v konkurenčno svetovno avdiovizualno industrijo. Novi program naj bi deloval kot pomemben instrument, ki bi z ukrepi pozitivne diskriminacije zagotovil ustrezno ravnotežje med državami z obsežno avdiovizualno produkcijo in s širokim jezikovnim območjem v primerjavi z državami s skromnejšo produkcijo in ožjim jezikovnim območjem.
Osnovni cilji programa so:
– ohranitev in povečevanje evropske kulturne raznolikosti in kinematografske ter avdiovizualne dediščine, s čimer bo zagotovljena tudi njena večja dostopnost evropskim državljanom in medkulturni dialog,
– povečanje kroženja evropskih avdiovizualnih del v Evropi in po svetu,
– krepitev konkurenčnosti evropskega avdiovizualnega sektorja v okviru odprtega evropskega trga.
Na zasedanju Sveta ministrov 14. in 15. novembra 2005 je bilo sprejeto delno politično soglasje, kar pomeni dogovor o vseh določbah, razen o teh, ki se tičejo finančnih aplikacij. Sprejetje Odločbe je povezano s sprejetjem nove finančne perspektive za obdobje 2007-2013.
 
Mladina
 
Na področju mladine se bosta predsedstvi trudili zato, da bi dosegli končni dogovor o novem mladinskem programu 2007- 2013 »Mladina v akciji«. Predlog pravne podlage za omenjeni program odseva razvoj skupnega delovanja na področju mladine po sprejemu Bele knjige o mladini 2001, upošteva skupne cilje Sveta za sodelovanje in informiranje mladih, kakor tudi dogovore v okviru različnih resolucij Sveta na področju mladine. Cilji novega programa so:
– spodbujanje aktivnega državljanstva mladih, še posebej evropskega;
– razvoj solidarnosti mladih za krepitev socialne povezanosti;
– spodbujanje medsebojnega razumevanja med narodi;
– prek mladine prispevati k razvoju kakovosti podpornih sistemov za mlade in sposobnosti organizacij civilne družbe;
– spodbujanje evropskega sodelovanja na področju mladinskih politik.
Na zasedanju Sveta ministrov 14. in 15. novembra 2005 je bilo sprejeto delno politično soglasje, kar pomeni dogovor o vseh določbah, razen o teh, ki se tičejo finančnih aplikacij. Sprejetje Odločbe je povezano s sprejetjem nove finančne perspektive za obdobje 2007- 2013.
 
V letu 2006 se bo nadaljevalo delo na področju Evropske mladinske politike. Potrebno je nadaljevati delo podpiranja dejavnega državljanstva in sicer prek prednostnih nalog odprte metode koordinacije za mlade: participacija, informiranje, prostovoljne dejavnosti in boljše poznavanje mladine, vključno z izboljševanjem znanja o vprašanjih, zastavljenih v okviru Evropskega pakta za mlade.
 
V letu 2006 bo Evropska komisija pripravila Sporočilo o participaciji in prostovoljnem delu mladih.
Evropski svet je marca 2005 v skladu s strateškimi cilji Evropske komisije za obdobje 2005 –2009 zaključil, da bi morali mladi prejemati ugodnosti različnih politik in ukrepov, popolnoma vključenih v revidirano Lizbonsko strategijo, in tako sprejel Evropski pakt za mlade, ki obsega področja:
– zaposlovanje, vključevanje in družbeni napredek,
– izobraževanje, usposabljanje in mobilnost,
– usklajevanje poklicnega in družinskega življenja
Cilji Evropskega pakta za mlade se bodo uresničevali v okviru lizbonskega partnerstva za rast in delovna mesta. Za izvajanje lizbonske strategije je potrebno zagotoviti učinkovito spremljanje Evropskega pakta za mlade (oblikovanje merljivih ciljev). Posebna informacija o izvajanju pakta naj bi se pripravila tudi za Evropski svet.
 
Omenjena resolucija poziva države k nadaljevanju spodbujanja priznavanja neformalnega in priložnostnega učenja mladih in tistih, ki so aktivni v mladinskem delu. V okviru avstrijskega predsedovanja se v zvezi s tem pripravlja nova resolucija o neformalnem izobraževanju.
 
Pomembne točke na dnevnem redu v letu 2006 bodo tudi analize nacionalnih poročil o izvajanju skupnih ciljev na področju participacije mladih in informiranje, ki jih pripravlja Evropska komisija. V letu 2006 bodo države pripravljale nacionalno poročilo o doseganju skupnih ciljev na področju prostovoljnega dela mladih in boljšega poznavanja mladine.
 
Rasizem in nestrpnost v povezavi z mladimi ostaja pomembna vsebina tudi v letu 2006. Junija 2006 se bo začela kampanja Sveta Evrope. Kampanja bo izpostavila diskriminacijo do mladih na trgu delovne sile, poleg seveda ostalih oblik diskriminacije, kjer so mladi bodisi žrtve ali povzročitelji posameznih diskriminatornih vedenj. Za boj proti rasizmu in boju proti diskriminaciji do mladih na trgu delovne sile se bo zavzemalo tudi avstrijsko predsedstvo.
 
Pomembne točke na dnevnem redu Sveta bodo tudi mladinsko sodelovanje, izmenjave in informiranje, mladinske raziskave in priznavanje neformalnega učenja.
 
Evropska komisija si je zadala za cilj tudi zmanjševanje brezposelnosti mladine, olajšanje dostopa na trg dela, boj proti revščini, spodbujanje zdravega življenja in aktivnega državljanstva.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Kultura
 
Slovenija je v uradnih stališčih izrazila pozitivno mnenje k zakonodajnima predlogoma o novih programih na področju kulture in avdio-vizualne politike in bo zato podpirala vse aktivnosti, ki bodo usmerjene k čimprejšnjemu sprejetju novih programov. Pri tem Slovenija razume, da novi program Kultura 2007 vsebinsko podpira in nadgrajuje programe sodelovanja med članicami na področju promocije skupne kulturne dediščine v skladu s 151. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.
 
Slovenija si bo prizadevala uresničevati cilje delovnega načrta Sveta na področju kulture 2005 – 2006, še posebej na področju lizbonske strategije, saj se zaveda, da ustvarjalnost in kulturne industrije doprinašajo k evropski rasti in povezanosti. Hkrati bo tvorno sodelovala pri pripravi novega delovnega načrta Sveta EU na področju kulture (naslednje obdobje bo obsegalo leti 2007 in 2008).
 
Evropska kulturna prestolnica (2007-2013). Izborni postopek za evropsko kulturno prestolnico se praviloma začenja šest let pred dejansko izvedbo projekta. V nasprotju za navedenim za Slovenijo veljajo prehodne določbe Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi aktivnosti skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007-2019, ki za programe Evropskih kulturnih prestolnic v letih 2011 in 2012 določajo predložitev nominacije prestolnice štiri leta pred predvidenim začetkom zadevnega dogodka. V interesu Slovenije je možnost predložitve nominacije skupaj s priporočilom države.
 
Predlog Sklepa EP in Sveta EU o Evropskem letu za medkulturni dialog (2008) Omenjena pobuda je zelo pomembna za Slovenijo kot predsedujočo državo v letu 2008. Slovenija je zato zainteresirana, da se program poveže z elementi medkulturnega dialoga v programih Skupnosti 2007-2013 in programom Komisije v letu 2008, saj povezava na omenjenih ravneh pomeni boljšo implementacijo stališč, sprejetih v času našega predsedovanja.
 
Odločba Evropskega parlamenta in Sveta o postavitvi programa »Državljani za Evropo« (2007- 2013). Program je v nekaterih ciljih podoben ciljem programa Kultura 2007. Od slednjega se razlikuje po tem, da izpostavlja predvsem mobilnost državljanov in ne mobilnost kulturnih ustvarjalcev ter kulturnih dobrin, kar lahko pomeni dodano vrednost kulture v ožjem pogledu. Stična točka med obema programoma so kulturne vrednote, ki na področju državljanstva in kulture tvorijo jedro evropske ideje.
Slovenija si bo prizadevala za okrepitev kulturnega vidika pri načrtovanju in izvajanju omenjenega programa.
 
Avdiovizualna politika
 
Slovenija je zelo zainteresirana, da proces sprejemanja Direktive o TV brez meja steče čim prej in da se čim prej tudi zaključi. Trojka Avstrija, Finska in Nemčija je že sporočila, da si bo prizadevala, da bi bila revidirana direktiva sprejeta v roku dveh let, vendar je bilo na delovnem sestanku trojke s strani predstavnikov Komisije in Sekretariata Sveta poudarjeno, da bo pogajalski proces težak in verjetno dolgotrajen. Ob sprejemu je trajal tri leta.
 
To pomeni, da bo sklepna faza sprejemanja revidirane Direktive o TV brez meja verjetno sovpadel s predsedovanjem Slovenije Evropski uniji. Ravno zato Slovenija močno podpira namero trojke, da bi proces čim bolj pospešila. V interesu vsake predsedujoče države je namreč, da so pomembni dokumenti sprejeti v času njenega predsedovanja, kar je možno le, če so glavni problemi večinoma že razrešeni.
 
Tudi z vsebinskega vidika je Sloveniji v velikem interesu, da se direktiva prilagodi velikim spremembam, ki so se v zadnjih dveh dekadah zgodile na trgu televizijskih storitev. Še posebno pomembno je, da se tiste določbe direktive, ki ščitijo kulturne posebnosti manjših držav uveljavijo tudi na področju, drugih linearnih in nelinearnih storitev, ki ob prehodu na digitalni način oddajanja, vse bolj konkurirajo klasični televiziji.
 
Prav tako je v interesu Slovenije, da se čim prej doseže dokončni dogovor o predlogu novega programa »Media 2007«, ki bo po letu 2006 nadomestil programa »Media Plus« in »Media Training«, saj nov način črpanja sredstev Sloveniji omogoča njihov boljši izkoristek.
 
Mladina
 
Slovenija podpira predlog novega programa »Mladina v akciji« in se bo zavzemala za čimprejšnji končni dogovor, ki bo omogočil, da se bo program izvajal v obdobju 2007-2013.
 
V januarju bo dokončano nacionalno poročilo za Evropsko komisijo o doseganju skupnih ciljev na področju informiranja in participacije mladih, kot to predvideva odprta metoda koordinacije iz Bele knjige. Na zahtevo Komisije bo resorni organ pripravil tudi nacionalno poročilo o doseganju skupnih ciljev na področju prostovoljnega dela mladih in boljšega poznavanja mladine.
 
Nadalje bo Slovenija sodelovala pri prizadevanjih za sprejem resolucije v času predsedovanja Avstriji, ki zadeva spodbujanje neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja. Pomembni bodo predvsem prioritetni ukrepi za spodbujanje priznanja neformalnemu in priložnostnemu izobraževanju oziroma učenju.
 
V okviru področij, ki jih vsebuje Evropski pakt za mlade, bo Slovenija spodbujala in iskala možnosti za dialog z mladinskimi organizacijam, mladinskimi strukturami in mladimi, ter s tem spodbujala participacijo mladih pru kreiranju mladinske politike in sodelovanja v sistemu reprezentativne demokracije.
 
Slovenija se bo tudi zavzemala za sprejem nove deklaracije o spodbujanju strpnosti med mladimi, vključujoč boj proti diskriminaciji mladih na trgu delovne sile kot tudi na drugih oblik diskriminacije.
 
11. OKOLJE
 
Prednostne naloge EU
 
Ključni okoljski cilji in prednostne naloge dolgoročne politike EU na področju varstva okolja so opredeljeni v Šestem okoljskem akcijskem programu za obdobje 2004-2012 (v nadaljevanju akcijski program) ter sodijo v štiri glavne sklope: (1) podnebne spremembe, (2) narava in biološka raznovrstnost, (3) okolje, zdravje in kakovost življenja ter (4) naravni viri in odpadki. Med ključne naloge EU na tem področju sodi tudi vodilna vloga EU v mednarodnih procesih.
 
Prednostne naloge EU glede varstva okolja za leto 2006 so: (1) nadaljevanje z obravnavo sedmih tematskih strategij, ki izhajajo iz akcijskega programa, (2) aktivnosti za vmesni pregled izvajanja akcijskega programa, ki so odvisne od dinamike priprave in obravnave tematskih strategij, (3) aktivnosti na strateški ravni glede podnebnih sprememb in glede biološke raznovrstnosti, (4) obravnava številnih zakonodajnih aktov na področju podnebnih sprememb in varstva zraka, varstva voda ter ravnanja z odpadki, (5) izvajanje Akcijskega načrta za okoljske tehnologije in (6) mednarodne aktivnosti EU.
 
Glede sedmih tematskih strategij bo Svet EU nadaljeval z v letu 2005 začeto razpravo o Tematski strategiji za varstvo in ohranitev morskega okolja, ki jo spremlja predlog Direktive o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja in z razpravo o Tematski strategiji za zrak, ki jo spremlja predlog Direktive o kakovosti zraka in čistejšem evropskem zraku.
 
Tematska strategija za varstvo in ohranitev morskega okolja, je zasnovana na ekosistemskem pristopu, in dopolnjuje obstoječe smernice za identifikacijo vseh potencialnih nevarnosti škodljivih vplivov za morsko okolje in njihovo oceno, pri čemer bodo upoštevani predvsem (i) regionalna raznolikost in ekološke značilnosti morij, (ii) dejansko stanje kakovosti morij, (iii) obremenitve posameznih morij, (iv) politične, socialne in ekonomske značilnosti posameznih regij in (v) obstoječi mednarodni sporazumi. Predlog spremljajoče okvirne direktive določa skupne cilje, načela, akterje in instrumente ter roke za doseganje ciljev
 
Tematska strategija za zrak, ki naj bi okrepila skladno in integrirano politiko varstva zraka in ureja prednostne naloge za nadaljnje ukrepe - preglede in spremembe standardov kakovosti zraka. Za doseganje postavljenih strateških ciljev bo sedanja zakonodaja o kakovosti zraka poenostavljena. Strategiji je priložen zakonodajni predlog, ki povezuje večino obstoječih direktiv glede varstva zraka, saj pojasnjuje in poenostavlja prejšnja besedila, razveljavi zastarele določbe, posodobi zahteve za poročanje in uvede nove določbe o drobnih trdnih delcih.
 
Poleg navedenega bo Svet, zaradi zamud s strani Komisije, v letu 2006 začel z razpravo o preostalih tematskih strategijah: Tematski strategiji za tla, Tematski strategiji o trajnostni rabi in gospodarjenju z viri, Tematski strategiji za trajnostno rabo pesticidov, ki jo bo spremljala okvirna direktiva, Tematski strategiji o preprečevanju nastajanja in recikliranju odpadkov in Tematski strategiji o urbanem okolju.
 
Tematska strategija za tla se bo nanašala na preprečevanje onesnaževanja tal, erozije, degradacije, izgube tal in na hidrogeološka tveganja ob upoštevanju regionalnih posebnosti ter značilnosti. Tematska strategija o trajnostni rabi in gospodarjenju z viri bo opredelila cilje za učinkovito rabo virov ter opredelila pogoje in ukrepe za spodbujanje okoljske učinkovitosti in trajnostne rabe surovin, energije, vode in drugih virov. Tematska strategija za trajnostno rabo pesticidov bo opredelila različne ukrepe za zmanjševanje nevarnosti za zdravje in okolje zaradi rabe pesticidov. Tematska strategija o preprečevanju nastajanja in recikliranju odpadkov bo med drugim opredelila ukrepe za zagotavljanje ločevanja na viru, zbiranje in recikliranje prioritetnih tokov odpadkov ter spodbudila prenos okoljsko sprejemljivih tehnologij za recikliranje odpadkov in ravnanje z le-temi v prakso. Tematska strategija o urbanem okolju pa bo spodbujala celosten horizontalni pristop za izboljšanje kakovosti urbanega okolja.
 
Boj proti podnebnim spremembam sodi med stalne prednostne naloge EU. Aktivnosti na tem področju bodo obsegale novo fazo Evropskega programa za klimatske spremembe, revizijo direktive o trgovanju z emisijami toplogrednih plinov ter mednarodne pogovore o omejitvah izpustov toplogrednih plinov po letu 2012.
 
Strateški cilj EU na področju varstva narave in biološke raznovrstnosti je ustaviti zmanjševanje biološke raznovrstnosti do leta 2010. EU bo skušala ta cilj uveljaviti tudi na mednarodni ravni, in sicer na zasedanjih podpisnic Konvencije o biološki raznovrstnosti in Protokola o biološki varnosti.
 
Med prednostne naloge EU na zakonodajnem področju za leto 2006 sodi zaključek postopkov obravnave in sprejetje naslednji aktov:
 
– Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnem instrumentu za okolje (LIFE+). Predlog vzpostavlja nov finančni mehanizem za okolje, ki bo začel veljati 1.1.2007. S tem datumom bodo prenehali veljati obstoječi finančni mehanizmi na področju okolja (LIFE Okolje, Narava in Tretje države, Urbani program, NVO program in program Forest Focus).
 
– Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v skupnosti – o t.i. INSPIRE direktivi. Predlog direktive uvaja enoten sistem prostorskih informacij in bo omogočil boljše preprečevanje in boljše upravljanje s potencialnimi okoljskimi grožnjami. Sistem predstavlja tudi podlago za boljše izvajanje Šestega okoljskega akcijskega programa.
 
– Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti podzemnih voda, ki prinaša nove zahteve glede nadzora nad kakovostjo in onesnaževanjem podzemnih voda ter zavezuje države članice, da zagotavljajo ustrezen nadzor, da identificirajo trende onesnaževanja podzemnih voda ter da ustrezno ukrepajo.
 
– Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in akumulatorjih in odpadnih baterijah in akumulatorjih, ki določa obveznost zbiranja in recikliranja za vse baterije in akumulatorje, ki so dani na trg EU.
 
– Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju določil Arhuške konvencije v evropskih institucijah in organih EU, kar bo omogočalo izvajanje določil konvencije in večjo preglednost delovanja institucij EU.
 
– Predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določenih fluoriranih toplogrednih plinih, katere glavni namen je zmanjšati emisije tovrstnih plinov, zlasti v kontekstu zahtev kjotskega protokola.
 
Poleg sprejema zgoraj navedenih »starih« aktov pa sodi med prednostne naloge Sveta za leto 2006 tudi obravnava nekaterih novih aktov. Na področju varstva zraka bodo poleg že omenjenega predloga direktive o kakovosti zunanjega zraka obravnavane tudi dopolnitve zakonodaje glede emisij motorjev osebnih in tovornih vozil (EURO V in EURO VI) ter revizija direktive o kakovosti goriv. Glavni namen predvidenih sprememb obstoječe zakonodaje je uvesti bolj ambiciozne standarde varstva okolja. Ob navedenem bodo tekle aktivnosti za zastopanje na srečanju podpisnic Montrealskega protokola o zaščiti ozonskega plašča.
 
Na področju urejanja voda se bo začel postopek obravnave predloga Komisije o direktive o upravljanju z ogroženostjo zaradi poplav ter nadaljeval postopek sprejemanja predloga novelacije Direktive o prednostnih snoveh. Potekal bo tudi četrti svetovni vodni forum, na katerem bodo nekatere od držav članic EU aktivno sodelovale.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Cilji in prednostne naloge Slovenije na področju varstva okolja so skladni z akcijskim programom in so natančneje opredeljeni v Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO).
 
Slovenija bo pri delu v Svetu posebno pozornost namenila:
 
– Vmesnemu pregledu Šestega okoljskega akcijskega programa.
 
– Obravnavi Tematske strategije za varstvo in ohranitev morskega okolja in predlogu Direktive o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja. Slovenija podpira sprejem in implementacijo Strategije, predlagana direktiva pa je za Slovenijo zaradi specifičnih naravnih značilnosti morja in socio-ekonomske pomembnost, še posebej pomemben instrument za uveljavljanje trajnostne rabe zelo ranljivega naravnega vira. Slovenija poudarja pomembnost in težavnost postopnega usklajevanja in integracije določil direktive z obstoječimi konvencijami in vidi pri tem pomembno vlogo EK. Ob tem Slovenija poudarja tudi pomembnost sodelovanja javnosti v postopku priprave in izvajanja direktive ter izpostavlja problem financiranja institucionalne krepitve za izvajanje direktive, za katere ni predvidenih sredstev v proračunu Skupnosti. Sprejem direktive bo terjal sprejem dodatnih slovenskih predpisov in spremembe zakonov. Poseben »problem«, ki ga bo morala Slovenija rešiti je tudi določitev območja izvajanja direktive (območje teritorijalne ali suverene pravice). Na podlagi presoje vplivov predloga direktive na dejavnosti, ki so tesno povezane z morskim okoljem - turizem, pomorstvo, ribištvo, trgovina je ocenjeno, da bodo kratkoročne ekonomske in socialne posledice velike, predvsem za tiste dejavnosti za katere so okoljski standardi šibki (pomorski promet). Ugotovljeno pa je tudi, da so dolgoročni pozitivni vplivi na okolje, socialo in ekonomijo zelo pomembni in bistveno večji.
 
Obravnavi Tematske strategije za zrak, ki jo spremlja predlog Direktive o kakovosti zraka in čistejšem evropskem zraku in drugih aktov s področja varstva zraka. Slovenija pozdravlja tematsko strategijo, ki predstavlja zelo dobro osnovo za razpravo o ciljih in ukrepih za zmanjševanje onesnaženosti zraka do leta 2020. Slovenija se strinja, da se kot prvi predlagani ukrep za realizacijo Strategije sprejme nova okvirna Direktiva o kakovosti zraka. Direktivi pa morajo zelo hitro slediti še drugi ukrepi, ki so usmerjeni v razpršene vire onesnaževanja kot je transport, kmetijstvo in male kurilne naprave. Slovenija podpira pripravo novih zakonodajnih ukrepov za EURO V in EURO VI standarde zmanjševanja emisij plinov iz motornih vozil, kakor tudi pregled Direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij. Slovenija tudi meni, da bi bilo koristno ponovno pretehtati standard EURO V, ki je še v pripravi. Njegove cilje in ambicije bi bilo koristno dvigniti vsaj na raven današnjega razvoja tehnologij na tem področju, oziroma razvoja tehnologij v nekaj prihodnjih letih.
 
Slovenija podpira novo »okvirno« Direktive o kakovosti zraka, ki združuje in usmerja nekatere dosedanje predpise na področju zraka in meni, da gre za dober primer t.i. »boljše zakonodaje« EU. Slovenija načeloma podpira pristop, da nova direktiva ohranja številčne vrednosti standardov kakovosti zraka, ki so bile že dogovorjene in sprejete v sedanji zakonodaji na tem področju. Ob navedenem pa si bo Slovenija prizadevala, da je za nekatere mejne vrednosti treba dogovoriti odlog rokov za dosego skladnosti. To še posebej velja za mejno vrednost za trdne delce PM10. Vrsta držav članic se namreč še sooča s problemi realizacije določil za PM10, nove države članice pa imamo na tem področju tudi premalo izkušenj. Zato je še toliko bolj pomembno, da predlog za uvedbo novega standarda za PM2.5 temeljito pretehta.
 
– Spremljanju obravnave ostalih tematskih strategij: Tematske strategije za tla, Tematske strategije za trajnostno rabo pesticidov, Tematske strategije o preprečevanju nastajanja in recikliranju odpadkov, in Tematske strategije o urbanem okolju.
 
– Na področju ukrepov za boj proti podnebnim spremembam se Slovenija pridružuje ostalim državam članicam EU in si prizadeva za čimprejšnje globalno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Pri tem je, poleg potrebe po sodelovanju ZDA, izredno pomembno postopno vključevanje največjih in najbolj razvitih držav v razvoju. Z zmanjševanjem je potrebno začeti takoj, saj vsakršne zamude terjajo zahtevnejše prilagajanje. Z zamujanjem se povečuje tudi tveganje za pojav morebitnih hitrih sprememb podnebja, na katere bi se zelo težko prilagodili ali pa to sploh ne bi bilo več mogoče. Ob navedenem si Slovenija prizadeva za čim širšo uporabo novih okolju oziroma podnebju prijaznih tehnologij s poudarkom na omogočanju dostopa do le-teh državam v razvoju. Ob tem Slovenija opozarja na nujnost upoštevanja posledic obstoječih podnebnih sprememb v sektorskih politikah (urejanje prostora, upravljanje z vodami, kmetijstvo). Slovenija opozarja tudi na pomen priprave ustreznih prilagoditvenih ukrepov (predlog Direktive o upravljanju z ogroženostjo zaradi poplav).
 
– Aktivnostim na področju varstva biološke raznovrstnosti.
 
– Aktivnostim za boljše izvajanje Akcijskega načrta za okoljske tehnologije.
 
– Sprejetju naslednjih zakonodajnih aktov EU:
 
– Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnem instrumentu za okolje (LIFE+). Slovenija podpira Uredbo in meni, da je predlagana uredba dober finančni instrument za okolje v okviru nove finančne perspektive, še posebej na področju programov izvajanja okoljske zakonodaje.
 
– Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti podzemnih voda. Slovenija se strinja s konceptom direktive o zaščiti podzemne vode pred onesnaženjem in si prizadeva za uskladitev nacionalnega monitoringa kemijskega stanja podzemnih voda v okviru posameznih programov monitoringa hidrogeoloških karakteristik vodnih teles ter ustreznih obremenitev in vplivov.
 
– Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in akumulatorjih in odpadnih baterijah in akumulatorjih. Slovenija podpira sprejem direktive. V Sloveniji ni proizvodnje nikelj-kadmijevih (Ni-Cd) baterij, uvozniki le-teh pa so v glavnem seznanjeni z možnostjo delne prepovedi kadmija. Obveščena je tudi GZS.
 
– Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v skupnosti (t.i. INSPIRE direktive). Slovenija podpira sprejem direktive in zastopa stališče, da direktiva ustrezno rešuje vprašanje vzpostavitve infrastrukture za prostorske podatke Skupnosti.
 
– Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju določil Arhuške konvencije v evropskih institucijah in organih EU. Slovenija izhaja iz dejstva, da bo implementacija Arhuške konvencije pomenila velik premik k boljšemu vključevanju nevladnih organizacij in ostale javnosti v postopke odločanja na področju varstva okolja.
 
– Obravnavi novih predlogov aktov glede preprečevanja poplav (urejanja voda) in glede prednostnih snovi ( varstvo voda).
 
12. TRAJNOSTNI RAZVOJ
 
Prednostne naloge EU
 
EU je v procesu revizije Strategije trajnostnega razvoja. Po vrsti političnih usmeritev Evropskega sveta v preteklih letih, je bila junija 2005 na predlog Komisije na Evropskem svetu sprejeta Deklaracija o trajnostnem razvoju, ki opredeljuje temeljna načela in cilje razvoja EU kot moderne družbe. Na tej podlagi je Komisija decembra 2005 pripravila besedilo za razpravo o prenovljeni Strategiji trajnostnega razvoja. Besedilo določa dolgoročne usmeritve, cilje in mehanizme spremljanja njihovega uresničevanja ter spodbuja sinergijo ciljev in komplementarnost različnih politik EU. Besedilo se nanaša tako na notranjo kot na zunanjo (izven EU) dimenzijo trajnostnega razvoja.
 
V letu 2006 bo na Svetu tekla intenzivna razprava o reviziji Strategije trajnostnega razvoja. Končno odločitev o njeni usodi pa naj bi sprejel Evropski svet na svojem junijskem zasedanju.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Trajnostna razvojna usmeritev sodi med prednostne naloge Slovenije in je opredeljena v Strategiji razvoja RS (2005–2013). Slovenija ne načrtuje priprave posebne strategije trajnostnega razvoja.
 
Slovenija meni, da je proces revizije strategije trajnostnega razvoja dobra priložnost za izboljšanje skladnosti različnih politik EU ter za preprečevanje podvajanja zastavljenih ciljev in ukrepov. Slovenija si v tej luči prizadeva za jasno opredeljeno razmerje med Lizbonsko strategijo in evropsko Strategijo trajnostnega razvoja kot tudi za jasno opredeljene povezave do nacionalnih strategij glede trajnostnega razvoja.
 
Slovenija zagovarja integriran pristop, kjer so v enotnem razvojnem dokumentu poudarjeni vsi trije vidiki trajnostnega razvoja tako ekonomska, socialna kot tudi okoljska komponenta. Na takšnih izhodiščih je pripravljena tudi naša Strategija razvoja Slovenije.
 
13. SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA IN RIBIŠTVO
 
13.1. Kmetijstvo
 
Prednostne naloge EU
 
V letu 2006 bo na področju kmetijstva prioriteta predsedstev prispevati k razvoju inovativnega, konkurenčnega ter trajnostno naravnanega evropskega modela kmetijstva. Prioritetno bo delo glede okrepitve na novo reformirane skupne kmetijske politike (SKP). Pomembno je prikazati stabilnost ter zanesljivost evropske kmetijske skupnosti in hkrati prepoznati potrebo po reagiranju na izzive v okviru SKP.
 
Naslednja zelo pomembna prioriteta obeh predsedstev bo prispevek evropskega modela kmetijstva k izvajanju ciljev lizbonske strategije EU. Reformirana SKP je bolj konkurenčno in tržno orientirana in tako prispeva k večanju delovnih mest in rasti, ker podpira inovacije, promovira varovanje okolja in ustvarja nove možnosti zaposlovanja in stabilnosti na podeželskem območju Evrope.
 
Za Svet EU je tudi zelo pomembno nadaljnje delo na poenostavitvi SKP. Sporočilo Komisije o poenostavitvi in boljši ureditvi za skupno kmetijsko politiko je bilo predstavljeno jeseni 2005. Na podlagi le tega bo možno pripraviti zakonodajne predloge, katere bo Svet EU obravnaval v letu 2006. V okviru tega Komisija, v prvi polovici 2006, predvideva tudi predstavitev akcijskega načrta. Sporočilo Komisije je del prispevka SKP k uresničevanju ciljev lizbonske strategije EU. Komisija predvideva, da bi lahko z zmanjševanjem upravnih postopkov v kmetijskem sektorju s pomočjo preglednejših, enostavnejših in manj obremenjujočih predpisov znižali stroške za kmete in podjetja. Nepregledni in številni ukrepi in predpisi lahko namreč ogrozijo izpolnitev političnih ciljev, otežijo zagotavljanje smotrne porabe sredstev EU in ovirajo sprejetje ukrepov SKP. Namen poenostavitev je torej opredeliti in odpraviti nepotrebne obremenitve za nacionalne administracije in kmete.
 
Cilj Sveta EU je zaključiti reformo tržnega reda za sladkor. Le ta naj bi bila formalno sprejeta, kot točka A na zasedanju Sveta EU, v začetku leta 2006. Predlog reforme določa gospodarski in pravni okvir za evropski sektor sladkorja do leta 2014/15 ter prinaša številne spremembe obstoječe ureditve, kot na primer postopno znižanje cen sladkorja in sladkorne pese, določa višino kompenzacijskih plačil za pridelovalce sladkorne pese, možnost prehodne ureditev za uveljavitev reforme, možnost dodatnih sredstev za prestrukturiranje, določa višino kvot za intervencijski odkup, dopušča možnost delne razgradnje tovarne itd.
 
Svet EU bo tudi nadaljeval delo na reformi trga sadja in zelenjave ter morebiti tudi trga vina in banan. Glavni cilji reforme trga sadja in zelenjave so izboljšati konkurenčnost predelovalne industrije sadja in zelenjave, skozi tržno naravnano politiko, ob upoštevanju pomembne vloge sektorjev, ki zadevajo zaposlovanje na podeželskem območju. Cilj reforme je tudi nadgraditi ter posodobiti obstoječi inštrument skupne tržne ureditve za sveže proizvode ter odstraniti nepotrebna pravila ter tudi poenostaviti in razjasniti preostale uredbe.
 
Skupna tržna ureditev za vino je eden zadnjih kmetijskih sektorjev, ki je še potreben drastične reforme, z namenom rešiti številne probleme s katerimi se ta sektor sooča. Komisija bo v svojem dokumentu predstavila zakonodajne smernice, s ciljem povečati konkurenčnost EU proizvodnje vina in željo doseči ravnotežje na trgu, razviti efektivnejši inštrument za boljše upravljanje in razvoj trga, poenostaviti ter prečistiti zakonodajo in zagotoviti trajnostno naravnano proizvodnjo vina na območju EU.
 
Glavni cilji pregleda skupne tržne ureditve za banane so zagotoviti sprejemljivo ravnotežje na trgu, izboljšati učinkovitost EU proizvajalcev, zagotoviti pravično ceno na trgu za EU potrošnike, podpirati trajnostni razvoj pridelave ter promovirati okoljsko prijazne metode predelave in pridelave.
 
V postopku soodločanja bo Svet EU z Evropskim parlamentom težil k doseganju zaključkov o predlogu Komisije glede spremembe trenutne zakonodaje na področju žganih pijač. Svet EU bo tudi sprejel zaključke glede predloga Komisije za prilagoditev ukrepov za sektor lana in navadne konoplje. Še pred koncem leta 2006 načrtuje Svet EU tudi obravnavno predloga Komisije glede promocije kmetijskih proizvodov.
 
Vidike Svetovne trgovinske organizacije (STO), ki se navezujejo na področje kmetijstva bo Svet EU obravnaval skozi dialog ter pregledno sodelovanje z različnimi interesnimi skupinami.
 
Na področju gensko spremenjenih organizmov (GSO) bo Svet EU stremel k doseganju napredka glede vprašanja soobstoja med ekološko, konvencionalno ter GSO kmetijsko proizvodnjo. Na to temo se pričakuje tudi predstavitev poročila Komisije.
 
Na podlagi Akcijskega načrta Komisije glede biomase in pričakovanega predloga glede bio-goriv bo Svet EU obravnaval vlogo obnovljivih virov energije v okviru SKP in bo tekom leta 2006 v ta namen tudi preučil dogovore o podporah energetskim rastlinam.
 
V povezavi z Akcijskim načrtom za ekološko hrano in kmetovanje bo predsedstvo nadaljevalo delo na spremembi predloga glede veljavne zakonodaje na področju ekološkega kmetijstva, s ciljem predstaviti ključna načela za ta sektor, poenostaviti obstoječe predpise in izboljšati promet z ekološkimi proizvodi.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija podpira nadaljnje delo Sveta EU pri doseganju bolj inovativnega, konkurenčnega ter trajnostno naravnanega evropskega modela kmetijstva, ki bo prispeval k izvajanju ciljev lizbonske strategije EU, kot so spodbujanje konkurenčnosti, zaposlovanja in rasti na podeželjem območju EU.
 
Slovenija tudi podpira Sporočilo Komisije o poenostavitvi in boljši ureditvi za skupno kmetijsko politik, in sicer podpira poenostavitev kot vodilo pri oblikovanju in predvsem izvajanju ukrepov skupne kmetijske politike. Meni, da so prizadevanja Komisije in predsedstva pravi korak naprej v procesu, kjer bi s poenostavitvijo administrativnih postopkov ter preglednejšimi, enostavnejšimi in manj obremenjujočimi predpisi znižali stroške in administrativno breme za vse akterje v kmetijstvu. Slovenija se pri tem zavzema, da se poenostavitve v okviru akcijskega načrta omejijo izključno na tehnične poenostavitve v smislu poenostavitev postopkov, revizije pravnega reda in mehanizmov upravljanja. Akcijski načrt naj bi Komisija predstavila v prvi polovici leta 2006.
 
Slovenija je aktivno sodelovala v pogajanji glede reforme tržnega reda za sladkor in je na novembrskem zasedanju Sveta EU kompromisni predlog tudi v večjem delu podprla (razen področja znižanja cen za sladkor in sladkorno peso ter višine kompenzacijskih plačil za pridelovalce sladkorne pese). V letu 2006 bo za Slovenijo pomembno, da Svet EU čim prej formalno zaključi z reformo tržnega reda za sladkor, da se lahko reforma dejansko tudi začne izvajati.
 
Za Slovenijo je pomembno tudi nadaljnje delo Sveta EU na reformi trga sadja in zelenjave, kot tudi reformi trga vina in banan, s katerimi bi dosegli večjo konkurenčnost in trajnostni razvoj teh sektorjev in ravnotežje na trgu EU. V ta namen bo Republika Slovenija oblikovala vinogradniško-vinarski svet, ki bo sestavljen iz predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in neodvisnih strokovnjakov s tega področja. Naloga Sveta bo priprava slovenskih stališč do reforme trga vina.
 
V nadaljevanju bodo za Slovenijo pomembni tudi doseženi morebitni zaključki Sveta EU glede žganih pijač ter prilagoditve ukrepov za sektor lana in navadne konoplje, kot tudi obravnava predloga glede promocije kmetijskih proizvodov.
 
Za Slovenijo bodo izrednega pomena tudi aktivnosti na področju ekološkega kmetijstva. Slovenija se zavzema za povečanje podpor ekološkim kmetovalcem v sklopu Programa razvoja podeželja ter ukrepov, ki se nanašajo na zagotavljanje višjih prehranskih in okoljskih standardov. Podpira promocijo ekološkega kmetijstva ter označevanje z evropskim logotipom in z nacionalnimi oziroma privatnimi označbami.
 
Zaradi uporabe zastarelih virov energije, ki povzročajo vedno večje onesnaženje okolja, se vedno bolj pojavlja velika potreba po obnovljivih virih energije, ki imajo nižjo stopnjo emisije škodljivih snovi na okolje. V ta namen Slovenija pozdravlja nadaljnje delo Sveta EU glede obravnave vloge obnovljivih virov energije v okviru SKP. Prizadevati si je potrebno, da bo EU v prihodnjih letih uspelo povečati delež obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri lahko zamenjajo omejene vire zastarelih virov energije in prestavljajo znaten potencial za inovacije.
 
13.2. Gozdarstvo
 
Prednostne naloge EU
 
Svet EU bo nadaljeval svoje delo na področju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, in sicer na izvajanju Akcijskega načrta EU glede uveljavitve zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov (FLEGT - Forest Law Enforcement, Governance and Trade) in prizadevanju za mednarodni inštrument za zaščito gozdov celega sveta, znotraj multilateralnega okvirja foruma Združenih narodov o gozdovih. Bistveni sestavini Akcijskega načrta EU glede uveljavitve zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov, sta podpora vladnim reformam in vzpostavitev sheme dovoljenj, ki bo zagotavljala, da bo na trg EU prihajal samo les, ki bo posekan v skladu s predpisi. To naj bi se zagotavljalo skozi sporazume z državami v razvoju in tranzicijskimi državami. Nezakonite sečnje povzročajo izredno veliko škodo v okolju ter tudi izgubo biotske raznovrstnosti. Prav tako pa države proizvajalke zaradi nezakonitih sečenj izgubljajo ogromne vsote denarja. Vzpostavitev in izvajanje sheme dovoljenj bo zagotovo imelo pomemben ekonomski, okoljski in družbeni vpliv.
 
Svet EU bo tudi preučil obstoječo Uredbo »Forest focus«, ki bo vključena v novo Uredbo Life+, in bo povzemala EU gozdarski akcijski načrt, katerega namerava Komisija predstaviti v sredini leta 2006 z upoštevanjem socialne, ekonomske ter ekološke pomembnosti gozdov in potrebe po izboljšanju koordinacije, komunikacije ter sodelovanja na vseh področjih politike v povezavi z gozdarskim sektorjem.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija je izredno gozdnata država, zato je vsakršno dogajanje na področju gozdarstva za nas zelo pomembno. Za Slovenijo bo v letu 2006 pomembno nadaljnje delo Sveta EU glede izvajanja Strategije gozdarstva EU ter izvajanje Akcijskega načrta EU glede uveljavitve zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov. Strategija gozdarstva EU zagotavlja strateški okvir za akcije, ki so povezane z gozdarstvom v EU in za morebitno oblikovanje Skupne gozdarske politike EU. Strategija upošteva obstoječo gozdarsko zakonodajo in zaveze sprejete s strani EU in držav članic v vseh relevantnih mednarodnih procesih, še posebej na Konferenci združenih narodov o okolju in razvoju, kot tudi Ministrskih konferenc o Varstvu gozdov v Evropi. Strategija poudarja pomen več-funkcionalne vloge gozdov in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.
 
Za Slovenijo je pomembno tudi spremljanje dela Komisije in Sveta EU na področju EU gozdarskega akcijskega načrta ter vse ostale aktivnosti Sveta EU na področju gozdarstva.
 
13.3. Varnost in kakovost hrane, veterina in fitosanitarne zadeve
 
Prednostne naloge EU
 
Predsedstvo se bo na tem področju osredotočilo na pospeševanje varnosti hrane, dobrega počutja živali, zdravja živali, prehrane živali ter varstva rastlin.
 
Predsedstvo bo dalo velik poudarek napredku na podlagi pripravljenega načrta nadaljevanja izvajanja politike glede goveje spongiformne encefalopatije (BSE - Bovine spongiform encephalopathy), t.im. BSE »Road map«, ukrepom Skupnosti glede aviarne influence ter boleznim živali iz akvakultur. V nadaljevanju se bo Svet EU odzval na akcijski načrt evropske strategije dobrega počutja živali, ki ga pripravlja Komisija ter sodeloval pri pripravi skupne politike zdravstvenega varstva živali.
 
V nadaljevanju bo Svet EU poudaril nemoteno delovanje Evropske agencije za varno hrano (EFSA), vključno z vprašanjem financiranja EFSA upravnega odbora ter pripravo četrtega poročila, ki bo vključeval rezultate neodvisne zunanje ocene EFSA.
Na podlagi dveh tesno povezanih predlogov Komisije bo Svet EU aktivno deloval na spremembi zakonodaje glede registracije, prometa in uporabe fitofarmacevskih sredstev in hkrati na vzpostavitvi tematske strategije glede trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) do leta 2012. Na podlagi tega je potrebno najti primerno ravnovesje med potrebami kmetijstva, zaščito potrošnikov, zaščito okolja ter potrebami industrije.
 
Za Svet EU je tudi zelo pomembno nadaljevanje aktivnosti za izboljšanje zakonodaje (better regulation) na področju semena in sort rastlin. Še zlasti se bo delo osredotočilo na spremembe nekaterih osnovnih direktiv za trženje semena. Namen je prilagoditev zakonodaje s tega področja sedanjim potrebam potrošnikov in pridelovalcev.
 
V letu 2006 bo na področju zdravstvenega varstva rastlin prioriteta predsedstev obravnava predloga nove direktive o ukrepih za zatiranje krompirjevih cistotvornih ogorčic. Nadaljevalo se bo tudi delo na nadgradnji in krepitvi vloge ter sodelovanju diagnostičnih fitosanitarnih laboratorijev v državah članicah kot tudi na znanstveni podpori pri ocenah tveganja zaradi škodljivih organizmov.
 
Svet EU bo nadaljeval delo na področju odnosov med EU in tretjimi državami, še posebno na pogajanjih glede veterinarskega in fitosanitarnega sporazuma med EU in Rusijo ter delovanju veterinarskega sporazuma med EU in Ameriko.
 
Na mednarodni ravni, bo Svet EU nadaljeval z delom na področju Codex alimetarius, preko koordinacije stališča ES glede predlaganih standardov varnosti hrane. Svet EU bo tudi nadaljeval z aktivnim delom na drugih mednarodnih področjih, in sicer s koordinacijo priprave gradiv in stališč ES za zasedanje Komisije za fitosanitarne ukrepe (CPM - Commission on Phytosanitary Measures) v okviru Mednarodne konvencije za varstvo rastlin pri FAO (International Plant Protection Convention) ter Mednarodne konvencije za varstvo novih rastlinskih sort (UPOV - International Convention for the Protection of New Varieties of Plants).
 
V luči zaključkov STO panela glede geografskih oznak se bo Svet EU ukvarjal s predlaganimi spremembami glede Uredbe o geografskih oznakah.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Na področju veterine bo za Slovenijo pomembno napovedano delo Sveta EU glede pospeševanja varnosti hrane, dobrega počutja živali, zdravja živali ter prehrane živali. Za Slovenijo je pomemben vsak dosežen napredek na naslednjih področjih: priprava skupne strategije zdravstvenega varstva živali, izvajanja ukrepov in politike nadzora aviarne influence v EU, sprejem zakonodaje za bolezni živali iz akvakultur, izvajanje politike dobrega počutja živali, posebej s poudarkom na zaščiti brojlerjev in kokoši nesnic, nadaljevanje izvajanja politike glede goveje spongiformne encefalopatije (BSE) v skladu z BSE »Road map«.
 
Slovenija podpira nadaljnje aktivnosti Sveta EU na fitosanitarnem področju, še zlasti na področju ukrepov zdravstvenega varstva rastlin, kakovosti semena in sort kmetijskih rastlin ter spremembe zakonodaje na področju fitofarmacevtskih sredstev.
 
Za Slovenijo pa so pomembne tudi nadaljnje aktivnosti Sveta EU na področju Codex alimentarius in na Uredbi o geografskih označbah.
 
13.4. Ribištvo
 
Prednostne naloge EU
 
Svet EU bo usmeril vse napore v zaključitev dela na predlogu uredbe Sveta o Evropskem skladu za ribištvo. Predlagana uredba predvideva oblikovanje Evropskega sklada za ribištvo ter opredeljuje okvir za podporo Skupnosti trajnostnemu razvoju ribiškega sektorja in obalnih ribiških območij. Predlog uredbe temelji na trajnostni rabi ribolovnih virov ter okolju prijazni vzreji rib in bo imel pozitivni vpliv na razvoj ribiškega sektorja. Evropski sklad za ribištvo se bo osredotočil na pet prednostnih osi: ukrepi za prilagoditev ribiške flote Skupnosti, ribogojstvo, predelovanje in trženje proizvodov ribištva in ribogojstva, ukrepi v skupnem interesu, trajnostni razvoj obalnih ribolovnih območij in tehnična pomoč. Vsaka država članica bo na osnovi uredbe o Evropskem skladu za ribištvo izdelala nacionalni strateški načrt, v katerem bo določila strategijo in prednostne naloge za razvoj ribiškega sektorja. Nacionalni strateški načrt naj bi predstavil celovito strateško vizijo srednjeročne razvojne politike ribištva in ribogojstva. V njem morajo države članice posebno pozornost posvetiti najpomembnejšim vidikom skupne ribiške politike za delovanje svojega področja za ribištvo in ribogojstvo in se osredotočiti na tiste posege, ki se jim zdijo najpotrebnejši. Na podlagi nacionalnega strateškega načrta pa bodo države članice pripravile tudi operativne programe, ki vsebujejo omejeno število prednostnih nalog in ukrepov ter podroben finančni razrez sredstev. Operativni program, ki ga potrdi Evropska komisija, predstavlja osnovo za financiranje konkretnih ukrepov za razvoj ribištva. Države članice izdelajo operativni program na nacionalni ravni po posvetovanju z regionalnimi, lokalnimi, gospodarskimi in socialnimi partnerji v ribiškem sektorju in vsemi ostalimi ustreznimi telesi v skladu s svojo institucionalno strukturo. Uredba o Evropskem skladu za ribištvo naj bi bil sprejeta spomladi 2006.
 
Svet EU bo nadaljeval delo na predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava. Evropska komisija je predlog predstavila aprila 2005 ter ga posredovala v obravnavo Svetu EU in Evropskemu parlamentu. Evropski parlament je decembra 2005 podal mnenje na prvo branje besedila.
 
Svet EU se bo osredotočil na izvajanje novega okvirja skupne ribiške politike, s ciljem doseči večjo trajnost v ribiškem sektorju, in sicer z dokončanjem ali pa z doseganjem napredka na številnih predlogih v povezavi z ukrepi ohranjanja (obnovitveni in upravljalni načrti), z okrepitvijo in povečanjem nadzora ter ribiškimi partnerski sporazumi s tretjimi državami.
 
Svet EU bo tako nadaljeval delo na Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: 2006-2008 Akcijski načrt za poenostavitev in izboljšanje skupne ribiške politik. Dokument vsebuje metodologijo za poenostavitev skupne ribiške politike ter predlaga ukrepe za poenostavitev. Predlagana poenostavitev se osredotoča na dva vidika politik: politiko ohranjanja virov in spremljanje ribiških aktivnosti. V aneksu k dokumentu so za vsako področje navedeni še konkretni predlogi aktov, ki jih je potrebno poenostaviti. Med predlogi za poenostavitev so: poenostavitev instrumentov za vsakoletno določanje TAC in kvot ter za ureditev ribolovnega napora, poenostavitev tehničnih ukrepov za zaščito nedoraslih morskih organizmov, poenostavitve zbiranja in upravljanja s podatki za CFP, poenostavitve spremljanja (monitoring), poenostavitve obveznosti poročanja ter poenostavitve pri dovoljenjih za ribolov izven voda Skupnosti.
 
Svet EU v letu 2006 pričakuje dokument Komisije – Zeleno knjigo o prihodnosti EU pomorske politike. Zelena knjiga bo predstavljala celostno stanje vseh politik povezanih z morjem. Postavila naj bi možnosti za bolj celovit pristop EU in njenih držav članic do politik v povezavi z morjem.
 
Svet EU bo tudi določil kvote ter celotni dovoljeni ulov za leto 2006 ob upoštevanjem ekonomskega, socialnega, okoljskega ter trajnostnega vidika.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Na področju ribištva je za Slovenijo pomemben predlog Uredbe o evropskem skladu za ribištvo. Slovenija podpira sprejem predloga uredbe o Evropskem ribiškem skladu v okviru nove finančne perspektive 2007-2013. Menimo, da bo Slovenija lahko z ukrepi iz predlagane uredbe uresničila zastavljene dolgoročne cilje ribiške politike, predvsem spodbujanje konkurenčnosti sektorja ribištva in ribogojstva ter zagotovitev trajnostne rabe ribolovnih virov. Za Slovenijo je izrednega pomena, da se razširja nabor možnih ukrepov v okviru 5 prednostnih osi. Glede na strukturo in trenutno stanje v slovenskem ribištvu pa so za Slovenijo še posebno pomembni naslednji možni ukrepi: naložbe na krovu plovil, pomoč za mali priobalni ribolov in socio-ekonomske ukrepe, ribogojstvo, predelava in trženje proizvodov ribištva in ribogojstva in trajnostni razvoj obalnih ribolovnih območij. Dolgoročni cilj politike ribištva v Sloveniji je spodbujanje konkurenčnosti sektorjev ribištva in ribogojstva in zagotovitev trajnostne uporabe ribolovnih virov v skladu s pravili skupne ribiške politike EU. Na osnovi uredbe bo potrebno pripraviti Nacionalni strateški načrt za razvoj ribištva ter na podlagi omenjenega načrta pripraviti tudi operativni program.
 
Za Slovenijo je zelo pomemben tudi predlog Uredbe o ukrepih upravljanja za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemlju. Slovenija podpira napredek pri oblikovanju novega predloga uredbe Sveta po prejetih pripombah s strani socialnih partnerjev ter Evropskega parlamenta in se zavzema za čim prejšnji sprejem in začetek veljavnosti te uredbe, ki bo v naslednjem obdobju urejala gospodarski in prostočasni ribolov v Sredozemskem morju. Slovenija izraža podporo predstavljenim rešitvam v novem predlogu, ki dopuščajo posamezne derogacije določil o obveznih odmikih ribolovnih orodij, pod določenimi pogoji in v soglasju s Komisijo.
 
Za Slovenijo je pomembno sodelovanje z Evropsko komisijo pri pripravi Zelene knjige o prihodnosti EU pomorske politike. Zelena knjiga je priložnost, da Slovenija vanjo vključi svoje izkušnje in stališča. Evropska komisija je že pripravila okvirno vsebino knjige in jo razdelila na sedem podpoglavij. Knjiga bo predvidoma izšla do konca aprila 2006.
 
Slovenija podpira prizadevanja Komisije, da bi dosegli poenostavitev in boljšo ureditev skupne ribiške politike kot je predstavljeno v Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: 2006-2008 Akcijski načrt za poenostavitev in izboljšanje skupne ribiške politike. Poenostavitev pravnih aktov in postopkov bi prispevala k večji učinkovitosti in preglednosti skupne ribiške politike, z odpravo nepotrebnih stroškov in administrativnega bremena za vse vključene strani, predvsem v luči uresničevanja ciljev lizbonske strategije EU.
 
14. OBMOČJE SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE
 
14.1. Krepitev svobode
 
Prednostne naloge EU
 
Posebna pozornost bo namenjena nadzoru meja, z nadaljnjim razvijanjem sistema integriranega upravljanja zunanjih meja, z operativnim sodelovanjem držav članic v okviru nove Evropske agencije za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic EU oziroma s tretjimi, zlasti tranzitnimi državami. V končni fazi sprejemanja je Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), po sprejemu tega akta pa bo Svet pripravil še poseben priročnik z navodili za izvajanje nalog organov mejnega nadzora., medtem ko se je razprava o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, šele začela v delovnih telesih Sveta EU.
 
Proces priprav za vstop novih držav članic v schengenski prostor se bo nadaljeval s t.i. schengensko evalvacijo, ki se bo pričela v začetku 2006, nadaljnje vzpostavljanje schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II) pa bo potekalo tako po tehnični plati kot tudi s pripravo pravne podlage – z nadaljnjo obravnavo predlogov Sklepa Sveta EU o vzpostavitvi, delovanju in uporabi SIS II in Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta EU o vzpostavitvi, delovanju in uporabi SIS II ter Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta EU o dostopu služb držav članic, odgovornih za izdajanje potrdil o registraciji vozil, do SIS II.
 
Na področju vizumske politike se bodo nadaljevale tehnične priprave za uvedbo novega vizumskega informacijskega sistema (VIS), njegove sinergetske povezave s SIS II in Eurodac ter za uvedbo biometričnih identifikatorjev. Načrtovana je priprava pravnih podlag – sprejemanje Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Vizumskem informacijskem sistemu in izmenjavi podatkov o vizumih za kratkoročno prebivanje med državami članicami, nov predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi kodeksa Skupnosti o vizumih za kratkoročno bivanje ter spremembe Skupnih konzularnih navodil. Na področju vizumskih olajšav je v Svetu EU v sprejemanju Skupni pristop glede vizumskih olajšav, EU pa napoveduje, da se utegnejo pogajanja o olajšavah širiti z nadaljnjimi tretjimi državami.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Priprave Slovenije na vstop v schengenski prostor so tesno povezane z dokončno vzpostavitvijo zunanje meje. Dokončanje priprav je z Izvedbenim načrtom za uveljavitev schengenskih standardov nadzora bodoče zunanje meje EU 2005–2007 (dopolnitev sprejeta junija 2005) planirano do konca leta 2006 oziroma do konca junija 2007 (sklepi Vlade RS z dne 3.11.2005 ob sprejemu poročila o izvajanju načrta). Tako kot v preteklih letih pomenijo priprave tudi v letu 2006 eno najpomembnejših prioritet. Načrtovane tehnične, organizacijske, kadrovske, normativne, finančne in druge aktivnosti bo nadalje usklajevala Medministrska koordinacija za vzpostavitev varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzora na zunanji meji.
 
V Sloveniji bo, kot v ostalih novih državah članicah, potekala schengenska evalvacija, ki je podrobno načrtovana po posameznih področjih. Predvidena sta dva kroga evalvacij, prvi bo za Slovenijo potekal od februarja do septembra 2006 po že določenem programu in terminskem načrtu, drugi pa predvidoma v prvi polovici 2007; zajemal bo tudi preverjanje pogojev za izmenjavo podatkov z novim informacijskim sistemom (SIS II). Izsledki ocenjevanj o pripravljenosti na posameznih področjih bodo odločilnega pomena za odločitev o bodoči odpravi kontrole na notranjih mejah, zato bo upoštevanje ugotovitev in priporočil izjemnega pomena za dokončno uveljavitev schengenskih standardov in ena najpomembnejših nalog v letu 2006, ki se bo nadaljevala še v naslednjem letu.
 
V zvezi s tem bo posebna pozornost namenjena sodelovanju pri pripravah pravnih podlag za vzpostavitev Schengenskega informacijskega sistema druge generacije kakor tudi pripravi pogojev za izmenjavo podatkov s SIS II v testnem okolju.
 
Prav tako bo Slovenija na eni strani pozorno spremljala predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Tako kot nekatere druge države članice tudi Slovenija ocenjuje, da je predlog Komisije v sedanji obliki nesprejemljiv, zato si bo prizadevala v razpravi uveljaviti svoja stališča do predloga direktive. Po drugi strani pa bo z uveljavitvijo Zakonika o schengenskih mejah sledila njegova implementacija, ki se bo med drugim odražala v spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje in podzakonskih aktov.
 
Nadalje si bo Slovenija prizadevala za operacionalizacijo in realizacijo načel delitve finančnih in drugih bremen, tako pri vzpostavljanju zunanje meje kot pri izvajanju nadzora zunanjih meja. V okviru solidarnostnih programov upravljanja z migracijskimi tokovi bo spremljala in se vključevala v obravnavo predlogov za ustanovitev posebnega Evropskega sklada za zunanje meje in Evropskega sklada za vračanje.
 
V zvezi z vizumsko politiko bodo potekale nadaljnje priprave za vzpostavitev vizumskega informacijskega sistema (VIS) in uvedbo biometričnih identifikatorjev v vizumske postopke. Slovenija bo v ta namen začela z opremljanjem svojih konzularnih predstavništev za zajem biometrije predvidoma v začetku leta 2007 (začetek globalnega procesa »roll out«). Uvedba novosti v vizumsko poslovanje bo posledično povzročilo višje stroške izvedbe vizumskih postopkov, zaradi česar Slovenija podpira predlog o povišanju vizumskih taks. Po uvedbi višje enotne vizumske takse bo Slovenija sprožila postopek spremembe notranje področne zakonodaje (Zakon o upravnih taksah).
 
Slovenija bo v politiki vizumskih olajšav v EU uveljavljala svoje specifične interese, ki so vezane zlasti na območje Zahodnega Balkana in proces nadaljnjih reform na področju pravosodja in notranjih zadev, ki so predpogoj za začetek pogovorov o vizumskih olajšavah na ravni EU. Interes Slovenije je, da se režim enostranskega priznavanja določenih schengenskih dokumentov s strani novih držav članic EU vzpostavi še pred drugo polovico leta 2006 in v ta namen bo Slovenija še naprej aktivno podpirala čim prejšnji sprejem Odločbe Sveta o tranzitnih olajšavah.
 
Aktivnosti Slovenije pri različnih oblikah sodelovanja z drugimi državami EU v vizumskih zadevah ostaja ena od prioritet, ki so potrebne zaradi širitve slovensko diplomatsko konzularne mreže. Skupni centri za zajem biometrije ter skupni centri za oddajo vizumskih vlog predstavljajo dolgoročne cilje vizumske politike.
 
14.2. Krepitev varnosti in izboljšanje pripravljenosti
 
Prednostne naloge EU
 
V skladu z načeli o boljši čezmejni izmenjavi informacij med organi pregona oziroma pravosodnimi organi, ki so bila sprejeta s Haaškim programom, se bo nadaljevala obravnava Predloga okvirnega sklepa Sveta o izmenjavi informacij v skladu z načelom dostopnosti, Predloga okvirnega sklepa o poenostavitvi izmenjave informacij in kriminalističnih obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic EU, Predloga o ustrezni zaščiti in učinkovitih pravnih sredstvih za prenos osebnih podatkov za namene policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter Predloga o dostopu organov kazenskega pregona do VIS. Hkrati bo potekal razvoj informacijskih sistemov Europola, SIS II, VIS in Eurodac ter ustreznih povezav med njimi.
 
Nadalje bo potekalo razvijanje operativnega sodelovanja med organi pregona držav članic, zlasti na notranjih mejah, ter pri uvajanju modela policijskega delovanja na podlagi kriminalističnih obveščevalnih informacij. Europol bo v skladu s sklepi Sveta EU, ki operacionalizirajo to nalogo iz Haaškega programa, v letu 2006 namesto dosedanjih letnih poročil o organizirani kriminaliteti pripravil oceno ogroženosti z organizirano kriminaliteto (OCTA – Organized Crime Threat Assessment), ki bo temeljila na kriminalističnih obveščevalnih podatkih držav članic. V okviru preprečevanja in boja proti organizirani kriminaliteti EU načrtuje vzpostavitev nove mreže protikorupcijskih organov za izboljšanje sodelovanja na področju boja proti korupciji, ter posodobitev in zlasti profesionalizacijo Mreže EU za preprečevanje kriminalitete (EU Crime Prevention Network), pa tudi razpravo o nadaljnjem razvoju Evropske policijske akademije (CEPOL). Na tem področju Evropska komisija načrtuje sporočilo Komisije o akcijskem programu o kazenski statistiki EU, Akcijski načrt o partnerstvu za zaščito javnih organizacij in zasebnih podjetij pred organizirano kriminaliteto ter Sporočilo o kibernetski kriminaliteti in kibernetski varnostni politiki EU.
 
Na področju proti terorizma bo poudarek na izvajanju sprejetih ukrepov, predvsem nove Protiteroristične strategije in Strategije proti radikalizaciji in novačenju teroristov ter revidiranega Akcijskega načrta za boj proti terorizmu, ki ga bo, kot doslej, Evropski svet in Svet EU polletno pregledoval in revidiral. V načrtu je tudi predlog Sklepa Sveta za vzpostavitev Evropske mreže organov pregona za boj proti terorizmu (LEN – Law Enforcement Network), nadaljevala pa se bo krepitev institucionalnega sistema v EU za boj proti terorizmu, zlasti Europola in njegovega sodelovanja z Eurojustom.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija načeloma podpira pristop in prizadevanja EU za izvedbo načela dostopnosti informacij v praksi. Pri tem pa Slovenija poudarja, da bi bilo potrebno natančneje preučiti in določiti informacijske potrebe organov pregona in oceniti predvidene stroške. Natančneje bi bilo potrebno preučiti tehnične zahteve in kompatibilnost sistemov držav članic. Slovenija tudi opozarja na potrebo po ustreznem varstvu tako izmenjanih podatkov.
 
Vzpostavljanje nacionalnih informacijskih sistemov za povezavo s centralnimi sistemi na ravni EU – SIS II in VIS, poteka v skladu s Schengenskim izvedbenim načrtom in sodi med osrednje naloge tudi v okviru priprav na vstop v schengenski prostor.
 
Že doslej je potekala ustrezna izmenjava podatkov in sodelovanje z Europolom. V skladu z novim sistemom priprave ocene ogroženosti z organizirano kriminaliteto (OCTA) in izmenjavo kriminalističnih obveščevalnih podatkov, ki ga Slovenija izrazito podpira, pa bodo izvedene ustrezne priprave za zbiranje, izmenjavo in uporabo kriminalističnih obveščevalnih podatkov tudi pri praktičnem delu policije.
 
Slovenija je doslej podpirala in uspešno izvajala protiteroristično politiko EU. V letu 2006 bo nadalje aktivno sodelovala pri sprejemanju in izvajanju ukrepov iz strateških dokumentov, zlasti Akcijskega načrta za boj proti terorizmu. Posebna prednostna naloga je realizacija priporočil na področju protiteroristične pripravljenosti, ki so rezultat pregleda mehanizmov boja proti terorizmu v Republiki Sloveniji v januarju 2005 ter izhajajo iz Končnega poročila o oceni nacionalnih ukrepov v boju proti terorizmu: Izboljšanje nacionalnega delovanja in zmogljivosti za boj proti terorizmu (Peer Review Report). Slovenija si bo prizadevala tudi za doseganje skupnega nacionalnega konsenza v zvezi z Evropskim programom za zaščito kritične infrastrukture.
 
14.3. Droge
 
Prednostne naloge EU
 
V Haaškem programu in Akcijskem načrtu o izvajanju Haaškega programa je izrecno predvideno, da Strategija EU o drogah 2005-2012, ki je bila sprejeta decembra 2004, in Akcijski načrt EU za boj proti drogam (2005-2008), sprejet junija 2005, dopolnjujeta oba navedena dokumenta za krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji.
 
Svet EU bo tudi v letu 2006 izvajal ukrepe, načrtovane v Akcijskem načrtu.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija je z Resolucijo o nacionalnem programu na področju drog 2004-2009, ki jo je februarja 2004 sprejel Državni zbor, opredelila nacionalno politiko in cilje v navedenem obdobju, ki so vsebinsko usklajeni s strategijo in politiko EU na tem področju ter se z njimi medsebojno dopolnjujejo.
 
Permanentna prednostna naloga je aktivno sodelovanje pri izmenjavi podatkov v EU informacijski mreži na področju drog (Reitox) ter sodelovanje z EU Centrom za spremljanje drog in odvisnosti od drog (EMCDDA - European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction).
 
14.4. Azil in priseljevanje
 
Na področju pravosodja in notranjih zadev bo glavna prioriteta dela Sveta EU v letu 2006 nadaljevanje izvajanja in ovrednotenja programa iz Tampereja (1999–2004) ter uresničevanje začrtanih ukrepov iz naslednjega petletnega programa, t.i. Haaškega programa (2004–2009). V skladu s Haaškim programom bo poudarek predvsem na vzpostavitvi skladne zunanje dimenzije pravosodja in notranjih zadev v okviru sodelovanja s tretjimi državami.
 
Prednostne naloge EU
 
V skladu s Haaškim programom se je s 1. majem 2004 pričela druga faza oblikovanja skupne evropske politike azila in priseljevanja, ki temelji na solidarnosti in pravični delitvi odgovornosti, vključno s finančnimi posledicami.
 
Na področju azila bo tako poudarek na oblikovanju enotnega azilnega postopka in statusa oseb, ki jim je bil podeljen azil ali subsidiarna zaščita. V letu 2005 so države članice sprejele Direktivo za kvalifikacijo in status državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva kot beguncev ali oseb, ki kako drugače potrebujejo mednarodno zaščito ter Direktivo Sveta o minimalnih standardih glede postopkov v državah članicah za podelitev ali odvzem statusa begunca. S sprejemom obeh direktiv je bila dokončana prva faza azilnega sistema in vzpostavljeni minimalni skupni standardi na področju azila. V okviru implementacije Haaškega programa je v postopku sprejemanja Direktiva o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vrnitev ilegalnih državljanov tretjih držav. Nadalje bodo države članice obravnavale tudi predlog Odločbe o uvedbi postopka medsebojne izmenjave informacij glede ukrepov držav članic na področju azila in priseljevanja. V okviru programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov za obdobje 2007–2013 bodo države članice vzpostavile štiri Evropske sklade porazdelitev finančnega bremena pri izvajanju skupnih politik EU za: begunce, zunanje meje, vključevanje državljanov tretjih držav in za vračanje.
 
V okviru Skupnega evropskega azilnega sistema bo ob koncu leta 2006 zaključeno poročilo iz prve faze o prenosu in izvajanju pravnih instrumentov. Prednostno nalogo predstavlja nadaljevanje druge faze instrumentov in ukrepov za izvajanje skupne azilne politike. Za preprečevanje zlorab na tem področju bo potrebno zagotoviti učinkovit sistem. Predsedstvi bosta izpostavili vzpostavitev skupnega azilnega postopka za ocenjevanje vlog za mednarodno zaščito v državah članicah in enotnega statusa oseb, ki jim je bil podeljen azil ali subsidiarna zaščita, obravnavala se bo tudi nova Uredba o vizumih za kratkoročno bivanje (Visa code). Delo bo temeljilo na zakonodajnih predlogih Evropske Komisije, upoštevajoč zakonske instrumente iz prve faze. Okrepljeno bo upravno sodelovanje med strokovnimi uradi držav članic, in določena bodo sredstva za pomoč državam članicam v postopkih prijav, prosilcev in sprejema državljanov tretjih držav. Leto 2010 predstavlja skrajni rok za predložitev pravnih sredstev in ukrepov druge faze azilnega sistema, kar velja tudi za vzpostavitev primernih struktur za izboljšanje praktičnega sodelovanja med azilnimi službami držav članic.
 
V duhu skupne odgovornosti za dostopnejši, pravičnejši in učinkovitejši mednarodni sistem zaščite, nadzirani vstop oseb v EU, ki potrebujejo mednarodno zaščito in za povečanje zmogljivosti za zaščito v regijah izvora z izboljšanjem dostopa do trajnih rešitev na najzgodnejši stopnji, je evropska Komisija septembra 2005 pričela razvijati Regionalne programe zaščite v sodelovanju z zadevnimi tretjimi državami ter Visokim komisariatom ZN za begunce. Svet EU je podprl predlog, da bi bili pilotni regionalni programi zaščite namenjeni kritičnim regijam (Ukrajini, Moldaviji, Belorusiji in podsaharski Afriki – s poudarkom na območju Velikih jezer). Na osnovi izvajanja pilotnih programov zaščite pa Svet podpira uporabo izkušenj za druge kritične regije, med drugim tudi za Zahodni Balkan. Predsedstvi bosta nadaljevali izvajanje pilotnih projektov regionalnih programov zaščite s poudarkom na potrebi po zagotovitvi zadostnih finančnih sredstev v okviru teh programov, predvsem v prihodnjem finančnem obdobju.
 
Eden najpomembnejših vidikov skupne politike priseljevanja predstavlja vključevanje državljanov tretjih držav z zakonitim prebivališčem in njihovih potomcev. Vključevanje je dinamičen, obojestranski in vzajemen proces med zakonitimi priseljenci in prebivalci držav članic, temelječ na osnovnih vrednotah EU. Uspešno vključevanje prispeva k demografskemu in gospodarskemu razvoju držav članic in zahteva celovit pristop na lokalni, regionalni, nacionalni ravni in ravni EU. Gostujočo družbo držav članic bo potrebno pripraviti na stalno prisotnost priseljencev in pripravljenost za sobivanje, istočasno pa od slednjih zahtevati aktivno prilagajanje lokalnemu prebivalstvu. V skladu z EU načeli za vključevanje zakonitih priseljencev, je Evropska Komisija septembra 2005 predstavila Zeleno knjigo o sprejemu državljanov tretjih držav v državah članicam EU z namenom zaposlitve s ciljem enakopravnega sodelovanje priseljencev pri razvoju družbe in možnost njihovega samostojnega delovanja. Predsedstvi bosta v okviru Načrta za upravljanje zakonitega priseljevanja izpostavili zaposlovanje kot ključen element politike vključevanja v družbo države gostiteljice, ki priseljencem poleg osnovnega poznavanja njenega jezika, zgodovine in institucionalne ureditve skuša čim bolj enakopravno omogočiti možnost izobraževanja, dostopa do javnih in zasebnih dobrin ter ohranjanje lastnih kulturnih in verskih pravic. To bo posledično vodilo k zmanjšanju strahu pred tujci, k izboljšanju ekonomskega stanja v EU preko aktivnega vključevanja priseljencev na delovni trg, in k zmanjševanju dovzetnosti ranljivih skupin priseljencev, predvsem mladih, za radikalne vplive različnih ideologij.
 
Poleg učinkovitega upravljanja zakonitih migracijskih tokov je prednostna naloga EU tudi zoperstavljanje nezakonitem priseljevanju. Tretji državljani, ki nezakonito bivajo na ozemlju držav članic, morajo slednjega zapustiti. V skladu s Haaškim programom se osebe vrnejo na human način in ob polnem spoštovanju njihovih človekovih pravic in dostojanstva. Ob tem si bodo države članice prednostno prizadevale za izvajanje prostovoljne pred prisilno vrnitvijo. Predsedstvi napovedujeta nadaljnje usklajevanje predloga Direktive o minimalnih standardih glede politike vračanja in vzajemnega priznavanja odločb o odstranitvi. Predsedstvi si bosta prizadevali izboljšati operativno sodelovanje med državami članicami na področju: čarterskega vračanja ilegalnih prebežnikov, skupnega evropskega usposabljanja in izobraževanja na področju vračanja. Avstrijsko predsedstvo je decembra 2005 že pričelo s projektom usposabljanja uradnikov, ki delujejo na zunanjih mejah, nadaljevali pa bodo še z drugim osebjem - policijo, zdravniki, psihologi...
 
Sodelovanje s tretjimi državami ostaja ključni element zunanje dimenzije politike azila in priseljevanja, pri čemer si bosta predsedstvi nadaljevali delo britanskega predsedstva, s poudarkom na močnejši mednarodni vlogi pri migracijskem upravljanju. Evropski svet je decembra 2005 pozdravil Globalni pristop EU do migracij, ki bo celostno zajemal naslednja področja skupnih politik: razvoj, zunanji odnosi, sosednje države, področje Svobode, Varnosti in Pravice ter zaposlovanje. Dolgoročno se globalni pristop zavzema za uravnoteženo politiko priseljevanja EU, ki temelji na upravljanju zakonitih migracijskih tokov znotraj Unije za dosego lizbonskih ciljev, kot tudi boja proti ilegalnim migracijam znotraj, na meji in izven skupnih meja Unije. Kratkoročno oziroma prioritetno bodo obravnavane najbolj kritične regije v okviru EU razvojnega dialoga z Afriko, okrepljen bo nadzor morske meje v celotnem Sredozemlju, poudarjeno pa bo tudi tesnejše sodelovanje s tretjimi državami in sosednjimi regijami EU, zlasti z vzhodno sosedskimi državami in državami Zahodnega Balkana. Slednjim bo Avstrijsko predsedstvo maja 2006 na Dunaju posvetilo ministrsko konferenco, dialog pa se je začel že z enako konferenco novembra 2005. Veliko pozornost bodo posvetili tudi sklepanju sporazumov o vračanju. Spodbujali bodo odpiranje novih mandatov, ki jih bodo določali na podlagi analize tveganja.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
V zvezi s skupno azilno politiko Slovenija zagovarja vzpostavitev druge faze azilnega sistema in podpira poziv evropski Komisiji, da do leta 2007 pripravi celovito poročilo o izvedbi prve faze azilnega sistema. V okviru druge faze azilnega sistema pa Slovenija podpira nadaljnja prizadevanja predsedstev za vzpostavitev skupnega azilnega postopka za oceno vlog za mednarodno zaščito in enotnega statusa oseb, ki jim je bil podeljen azil ali subsidiarna zaščita, ki bi bil primerljiv v vseh državah članicah EU. Slovenija se pri tem še posebej zavzema za solidarnost in pravično delitev odgovornosti med državami članicami, vključno s finančnimi posledicami. Prednostna naloga Slovenije dokončanje harmonizacije in kodifikacije Direktive za kvalifikacijo in status državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva kot beguncev ali oseb, ki kako drugače potrebujejo mednarodno zaščito v slovenski pravni sistem do oktobra 2006. Slovenija sicer izpolnjuje minimalne standarde omenjene direktive in Direktive Sveta o minimalnih standardih glede postopkov v državah članicah za podelitev ali odvzem statusa begunca ter na nekaterih mestih celo zagotavlja višjo raven pravic, vendar bi bilo treba razmisliti o spremembi obstoječe slovenske zakonodaje v smislu uskladitve oziroma izenačitve standardov med slovenskim pravnim redom in pravnim redom EU. V okviru obstoječe zakonodaje bo treba tudi v prihodnje oblikovati skupna stališča med upravno in sodno vejo oblasti o interpretaciji posameznih institutov azilnega prava in jih vključiti v morebitno spremembo zakonodaje, kar bo v prihodnje pomenilo lažje in hitrejše izvajanje azilnega zakona.
 
Slovenija pozdravlja Direktivo o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vrnitev ilegalnih državljanov tretjih držav. V nadaljnjih pogajanjih se bo Slovenija zavzemala za vsebovati boljše rešitve nadzorovanja prostovoljnega vračanja in zmanjševanje možnosti zlorab in skrajšanje časovnega roka za prostovoljno vračanje in razloge.
 
Slovenija pozdravlja Odločbo o uvedbi postopka medsebojne izmenjave informacij glede ukrepov držav članic na področju azila in priseljevanja in prizadevanja obeh predsedstev za okrepljeno operativno sodelovanje med državami članicami. Ob tem bo dobrodošla pomoč novo ustanovljene Evropske agencije za upravljanje operacijskega sodelovanja na zunanji meji (FRONTEX), s katero bo v letu 2006 potrebno vzpostaviti stalne kontakte na medresorski ravni.
 
Slovenija pozdravlja ustanovitev štirih Evropskih skladov za solidarnost in upravljanje priseljevanja. Ob tem se Slovenija zaveda, da na nacionalni ravni ne obstajajo ustrezni instrumenti in mehanizmi za črpanje iz Evropskih skladov. Potrebno bi bilo vzpostaviti učinkovit medresorski sistem za namensko ocenitev, pridobitev, porazdelitev, porabo in končno preverjanje učinkovitosti črpanja evropskih virov za priseljevanje iz azil.
 
Glede skupnega azilnega sistema Slovenija ocenjuje, da bo treba sprejeti ukrepe za čim boljše izvajanje predpisov, med katere sodijo tesno in redno sodelovanje med državami članicami in izmenjava podatkov, razvoj enotnega azilnega postopka, pilotni projekti obravnavanja posameznih kategorij prosilcev za azil ipd. Enotni azilni postopek zahteva enotni državni organ, ki bo odločal o vseh oblikah mednarodne zaščite. Slovenija podpira uvedbo enotnega azilnega postopka in vsakršno racionalizacijo vodenja azilnih postopkov, ki je v skladu z evropskimi in nacionalnimi postopki. Novosti enotnega azilnega postopka bi bilo priporočljivo vključiti v spremembe nacionalne azilne zakonodaje. V okviru vzpostavljanja enotnega azilnega sistema in kot predpogoj za poenoteno obravnavanje prošenj za azil izven ozemlja EU je načrtovana ustanovitev Evropskega azilnega urada. Slovenija ocenjuje idejo o ustanovitvi Evropskega azilnega urada kot zanimivo, vendar bi se bilo najprej treba dogovoriti o odprtih vprašanjih glede pristojnosti, organizacije, možnosti sodelovanja držav članic in doprinosa urada pri oblikovanju skupne azilne politike.
 
Slovenija tudi podpira prizadevanja EU v zvezi z izboljšanim dostopom beguncev do trajnejših rešitev čim bliže njihovi državi izvora. Ker Slovenija meni, da mora biti prihod beguncev v državo kontroliran in omejen, podpira možnost oblikovanja regionalnih programov EU glede zaščite beguncev čim bliže njihovemu domu. Slovenija je podprla predlagane zaključke o regionalnih programih zaščite, saj je bila regija Zahodnega Balkana vključena v besedilo zaključkov o regionalnih programih zaščite kot ena izmed prioritetnih regij za pilotne projekte (tč 4), tako kot si je za to prizadevala v razpravah na delovnih skupinah. Slovenija bo skupaj z Avstrijskim predsedstvom posebno pozornost posvečala državam Zahodnega Balkana.
 
V zvezi s politiko vključevanja zakonitih priseljencev Slovenija pozdravlja uvajanje minimalnega skupnega reguliranja ekonomskega priseljevanja, ki ostaja eno zadnjih področij v nacionalni pristojnosti držav članic. Nadalje Slovenija meni, da bo takšna učinkovita politika poleg dviga blaginje in demografskih kazalcev EU omogočila tudi hitrejše vključevanje priseljencev v gostujočo družbo s ciljem zmanjševanja pojavov nestrpnosti in ksenofobije. Oblikovanje skupne politike vključevanja je izrednega pomena, ker v državah članicah obstajajo različni koncepti, prakse in politike vključevanja. Prednostna naloga Slovenije bo predvsem problem nezaposlenosti, ki predstavlja največjo oviro pri uspešnemu procesu vključevanja. V tem smislu bo Slovenija posebno pozornost posvetila predlaganim idejam in ukrepom, ki jih bo Komisija predstavila v Zeleni knjigi o sprejemu državljanov tretjih držav v državah članicam EU z namenom zaposlitve. Slovenija si bo v Načrtu za reguliranje ekonomskega priseljevanja prizadevala za prednostno obravnavo državljanov novih držav članic na skupnem trgu delovne sile pred državljani tretjih držav. Hitrejša odprava tranzicijskega obdobja kvot in omejitev (pogojena z vzpostavitvijo določenih kriterijev kot npr. izmenjava informacij o kategorijah delovnih migrantov, potrebah na delovnem trgu držav članic, ipd.), ki zavirajo prost pretok delovne sile novih držav članic, bi prispevala k hitrejši dosegi Lizbonskih ciljev. Ker je politika vključevanja horizontalne narave, bo treba na tem področju okrepiti medresorsko usklajevanje.
 
V zvezi s politiko vračanja nezakonitih priseljencev in iskalcev azila Slovenija meni, da bo potrebno razmisliti o širši uveljavitvi omenjene politike. Pri tem bo prednostna naloga Slovenije intenzivnejša vključitev tudi vseh vrst nevladnih organizacij v te procese, začenši s konferenco Mednarodne organizacije za migracije (IOM) marca 2006 v Ljubljani. Predvidena ustanovitev Evropskega sklada za vračanje do leta 2007, ki ga je napovedal Haaški program, predstavlja korak v pravo smer. Slovenija podpira sklepanje sporazumov o vračanju s čim več državami, predvsem z »rizičnimi« (npr. Kitajsko, Turčijo), ki nimajo interesa za hitro sklepanje omenjenih sporazumov. V tem okviru bi se bilo treba zavzeti tudi za razširitev mandata Evropske komisije pri sklepanju omenjenih sporazumov. Veljalo bi tudi razmisliti o sklenitvi sporazuma o vračanju pred sklenitvijo sporazuma o sodelovanju oziroma pridruževanju. Nejasnost položaja v tretjih državah jugovzhodne regije (Kosovo, BiH) negativno vpliva na povečevanje nezakonitega priseljevanja v EU in naraščanje števila prosilcev za azil (večinoma gre za prebivalce Kosova) iz Srbije in Črne gore. Ker politika vračanja predstavlja zunanji vidik politik azila in priseljevanja bo treba na tem področju okrepiti medresorsko usklajevanje za učinkovito izmenjavo podatkov ter interoperabilnost z omenjenimi tretjimi državami.
 
V okviru Globalnega pristopa do migracij je za Slovenijo prednostnega pomena sodelovanje s tistimi tranzitnimi državami oziroma regijami, ki neposredno mejijo na članice EU (npr. Hrvaška, zahodni Balkan). Slovenija bo prednostno okrepila tudi sodelovanje z izvornimi državami vzhodne ter jugovzhodne soseske EU. V letu 2006 bo v luči nadaljnje širitve EU prednostna naloga Slovenije tesno medinstitucionalno sodelovanje s Hrvaško in državami Zahodnega Balkana na tem področju. Pri vzpostavljanju političnega dialoga s tretjimi državami bo potrebno poudariti osveščanje potencialnih migrantov (predstaviti možnosti zakonitega priseljevanja, pogoje bivanja in zaposlovanja v EU) za učinkovito odpravo vzrokov nezakonitega priseljevanja. Pri sodelovanju s tretjimi državami bo prav tako potrebno okrepiti medresorsko usklajevanje in zagotoviti ustrezne mehanizme za črpanje iz Evropskih skladov.
 
Na področju pravosodja in notranjih zadev bo v letu 2006 delovanje EU usmerjeno prvenstveno v izvajanje Akcijskega načrta za izvajanje Haaškega programa. Ključna prioriteta bo pregled izvajanja Haaškega programa, kot je določeno v samem tem dokumentu, o čemer bo Evropska komisija pripravila celostno poročilo in predloge za morebitno dopolnitev Haaškega programa in izvedbenega akcijskega načrta.
 
Posebnega pomena bo tudi uvedba sistema na ravni EU za objektivno in nepristransko ocenjevanje izvajanja sprejetih ukrepov za vzpostavitev evropskega prostora svobode, varnosti in pravice. V tej zvezi bo Evropska komisija pripravila posebno komunikacijo in predlog za vzpostavitev ocenjevalnega mehanizma.
 
14.5. Pravosodno sodelovanje
 
Prednostne naloge EU
 
V letu 2006 bo EU na področju pravosodnega sodelovanja sledila smernicam za razvoj politik s prvega in tretjega stebra petletnemu strateškemu programu – Haaškemu programu za krepitev svobode, varnosti in pravice (v nadaljevanju Haaški program) ter Akcijskemu načrtu za izvajanje Haaškega programa (v nadaljevanju Akcijski načrt), ki je bil sprejet v letu 2005 in ki naj bi cilje in prednostne naloge Haaškega programa prevedel v konkretne ukrepe.
 
Tudi v prihodnje je glavni cilj Sveta EU na področju civilnega prava, ki zadeva vsakdanje življenje državljanov, odpraviti ovire pri reševanju sporov, ki jih predstavljajo meje, tako z vidika učinkovitega dostopa do sodnega varstva, kot tudi izvajanje sodnih postopkov in izvrševanja sodnih odločb v civilnih zadevah (načelo vzajemnega priznavanja). Svet EU bo pričel z obravnavo predloga Uredbe o pravu, uporabnem za pogodbene obveznosti (Rim I) in nadaljeval z obravnavo predloga Uredbe o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti. V letu 2006 si bo Svet EU prizadeval tudi zaključiti in sprejeti predlog Uredbe o pravu, uporabnem za nepogodbene obveznosti (Rim II), predlog Uredbe o uvedbi evropskega postopka za plačilni nalog in predlog Direktive o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah. Evropska komisija namerava v letu 2006 predložiti v obravnavo Svetu EU predlog Uredbe o pristojnosti in pravu, uporabnem pri razvezah zakonskih zvez (Rim III), predlog zakonodajnega akta o preživninskih obveznostih (predlog naj bi bil predložen s strani Komisije že v letu 2005), pripravila pa bo tudi Zeleno knjigo o premoženjsko-pravnih posledicah zakonske zveze in partnerstev, vključno z vprašanjem uporabe prava, pristojnosti sodišč in vzajemnega priznavanja.
 
Ravno tako bo na področju kazenskega prava v letu 2006 načelo vzajemnega priznavanja ostalo vodilno načelo pri oblikovanju novih in sledenju obstoječih politik učinkovitega pregona posameznih vrst kaznivih dejanj. V letu 2006 si bo Svet EU prizadeval pričeti obravnavati Okvirni sklep o uporabi načela medsebojnega zaupanja pri izvršitvah kazni, Okvirni sklep o upoštevanju obsodb v državah članicah EU v okviru novih kazenskih postopkov in Odločbo o informacijskem sistemu za izmenjavo podatkov o kazenskih obsodbah, ki ga bo Evropska komisija v kratkem predložila v obravnavo. Evropska komisija bo Svetu EU v letu 2006 predložila v obravnavo tudi predlog Okvirnega sklepa o sporih glede sodne pristojnosti in uporabi načela ne bis in idem v kazenskih postopkih ter predlog akta o prepovedi vožnje.
 
Eden ključnih elementov krepitve pravice in s tem tudi povezanega medsebojnega zaupanja je tudi oblikovati t.i. 'Evropsko pravosodno kulturo', temelječo na različnosti pravnih sistemov držav članic in enotnost evropskega prava. Skladno s tem bo EU podpirala delo pravosodnih mrež sodnikov in drugih pravosodnih organov.
 
Skladno s Haaškim programom naj bi Skupnost v letu 2006 pristopila tudi k Haaški konferenci o mednarodnem zasebnem pravu, podan pa naj bi bil tudi predlog za sklenitev nove Luganske konvencije. Ravno tako naj bi Evropska komisija predstavila še Zeleno knjigo o sojenju v odsotnosti, Zeleno knjigo o ravnanju z dokazi ter Priporočilo o minimalnih standardih za zbiranje in izmenjavo elektronskih dokazov.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija si bo v letu 2006 na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah prizadevala, da bosta v ospredju izvajanje načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb, izdanih v drugih državah članicah, in načela medsebojnega zaupanja v učinkovitost sodnega varstva v drugih državah članicah. V tem oziru se bo Slovenija zavzemala tudi za učinkovito izvajanje vseh že sprejetih aktov na teh področjih.
 
Na ožjem področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah bo Slovenija v okviru varstva državljanskih pravic in zagotavljanja izvrševanja teh pravic preko meja še naprej aktivno sodelovala pri sprejemanju Uredbe o pravu, uporabnem za nepogodbene obveznosti (Rim II), Uredbe o uvedbi evropskega postopka za plačilni nalog in Direktive o določenih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah ter si prizadevala za njihov čimprejšnji dokončen sprejem. Slovenija si bo prizadevala zagotoviti tudi konstruktiven prispevek k razvoju in oblikovanju evropskega pogodbenega prava.
 
Na ožjem področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah si bo Slovenija prizadevala za nadgradnjo klasične mednarodnopravne pomoči med državami članicami in za nove oblike sodelovanja med pravosodnimi sistemi držav članic na temelju medsebojnega zaupanja. Zaradi navedenega bo Slovenija podpirala sprejem Okvirnega sklepa o upoštevanju obsodb v državah članicah EU v okviru novih kazenskih postopkov. V okviru medsebojnega zaupanja in medsebojnega priznavanja si bo Slovenija tudi v letu 2006 prizadevala za približevanje in vzpostavitev minimalnih standardov procesnega prava. V tem kontekstu bo podprla prizadevanja Evropske komisije in Sveta EU po vzpostavitvi Okvirnega sklepa o sporih glede sodne pristojnosti in uporabi načela ne bis in idem v kazenskih postopkih.
 
Slovenija bo tudi v prihodnje zaradi izboljšanja medsebojnega sodelovanja in zaupanja v pravne sisteme različnih držav članic podprla morebitne mreže pravosodnih organov in institucij.
 
V luči zagotovitve skladnosti med pravom EU in mednarodnim pravom, si bo Slovenija prizadevala za še tesnejše odnose in sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in skladno s tem tudi za čimprejšnji pristop Skupnosti k Haaški konferenci za mednarodno zasebno pravo.
 
15. ŠIRITEV IN DRŽAVE ZAHODNEGA BALKANA
 
Prednostne naloge EU
 
Evropska komisija bo zadnje poročilo o napredku Romunije in Bolgarije objavila maja 2006. Na podlagi slednjega bo Svet presodil o tem, ali bosta državi v EU vstopili 1. januarja 2007, kot je predvideno, ali pa bodo države članice pristop držav preložile na leto 2008. Glede Hrvaške in Turčije je v letu 2006 pričakovati zaključek pregledov usklajenosti zakonodaje (tako imenovanih screeningov) in dejanski začetek pristopnih pogajanj po posameznih poglavjih evropskega pravnega reda.
 
Kot izhaja iz zaključkov Sveta za splošne in zunanje zadeve z 12. decembra 2005, bodo države članice v letu 2006 ponovno razpravljale o strategiji širitve EU, o čemer je Evropska komisija konec lanskega leta napisala sporočilo, ki po mnenju večine držav članic predstavlja dobro osnovo za nadaljevanje razprave. Pričakovati je, da bodo nekatere države članice tovrstno razpravo izkoristile predvsem za razpravo o absorpcijski sposobnosti EU za sprejem novih držav članic in o strategiji komuniciranja z evropsko javnostjo, zlasti na področju širitve.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija bo tudi v letu 2006 aktivno podpirala pristop Romunije in Bolgarije k EU v začetku leta 2007 in upa, da bosta obe državi izpolnjevali za to potrebne pogoje. Slovenija bo pozorno spremljala pristopna pogajanja Hrvaške in Turčije z EU, pri čemer bo zagovarjala spoštovanje vseh načel, ki so veljala v dosedanjih širitvah, nujnost izpolnjevanja vseh objektivnih kriterijev za članstvo ter ostalih pogojev, ki so v skladu s sklepi Evropskega sveta.
 
V okviru razprav o splošni strategiji širitve EU se Slovenija še naprej zavzema za to, da politika širitve ostane visoko na dnevnem redu EU, saj predstavlja enega izmed njenih najmočnejših instrumentov pri doseganju napredka držav kandidatk pri reformnih procesih. V kontekstu širitve bo Slovenija zagovarjala stališče, da imajo države zahodnega Balkana jasno evropsko perspektivo, zato bo delovala za njihovo čimprejšnje vključevanje v evropske integracije.
 
16. ZUNANJA POLITIKA
 
16.1. Barcelonski proces
 
Prednostne naloge EU
 
Evro-mediteransko partnerstvo, okrepljeno z Evropsko sosedsko politiko, ostaja centralni instrument za partnerstvo in dialog v Sredozemlju. Vrh ob 10. obletnici Barcelonskega procesa je bil odlična priložnost za opredelitev smernic za njegov nadaljnji razvoj. Sprejeta sta bila dva pomembna dokumenta, ki bosta vplivala na delovanje v letu 2006, in sicer Kodeks ravnanja v boju proti terorizmu, s katerim so se partnerice zavezale k ustrezni okrepitvi sodelovanja v boju proti terorizmu, ter Petletni delovni program, ki vsebuje praktične zaveze predvsem za izboljšanje blaginje prebivalstva v regiji. EU si bo v skladu s sprejetim Programom zavzemala za učinkovito in uspešno izvajanje predlaganih ukrepov.
 
Prednostna naloga EU v prihodnjem letu bo tudi izvajanje učinkovite migracijske politike, ki bo zahtevala tesno sodelovanje med državami iz katerih migranti izvirajo,državami tranzita in ciljnimi državami. V tem kontekstu bo ključnega pomena sodelovanje in poglobljen dialog z južno mediteranskimi partnericami.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija ima kot država s sredozemsko komponento velik interes za nadaljnjo krepitev in poglobitev Barcelonskega procesa in bo v ta namen še naprej aktivno podpirala cilje in smernice partnerstva ter se zavzemala za zbliževanje različnih civilizacij in kultur. V tem okviru Slovenija aktivno sodeluje in podpira delovanje Fundacije Anna Lindh za dialog med kulturami. Prav tako namerava aktivno sodelovati pri ustanavljanju sredozemske univerze.
 
16.2. Transatlantski odnosi
 
Prednostne naloge EU
 
EU bo nadaljevala s krepitvijo strateškega partnerstva z ZDA, tako z gospodarskega kot političnega vidika. Osrednja področja sodelovanja med EU in ZDA ostajajo spodbujanje demokracije, spoštovanje človekovih pravic, gospodarsko sodelovanje in skupno soočanje z globalnimi izzivi, predvsem boj proti terorizmu. Prav tako bosta obe še naprej tesno vključeni v reševanje regionalnih konfliktov. EU bo v prihodnjem letu še naprej izvajala zaveze sprejete na vrhu EU – ZDA junija 2005, predvsem pospeševanje gospodarskega povezovanja, spodbujanje inovacij in zaposlovanja ter uresničevanje konkurenčnih možnosti obeh gospodarstev.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija si bo še naprej prizadevala za nadaljnje poglabljanje odnosov na vseh področjih skupnih interesov, tako v okviru dvostranskih odnosov kot transatlantskega sodelovanja, ki ostaja eden ključnih elementov pri zagotavljanju miru in stabilnosti.
 
16.3. Rusija
 
Prednostne naloge EU
 
Rusija je strateški partner EU in izredno pomemben dejavnik pri dokončni stabilizaciji evropske soseščine. V okviru sporazuma o partnerstvu in sodelovanju poteka med EU in Rusijo dialog o vseh temah, ki so v skupnem interesu. V letu 2006 bo EU poskušala še intenzivirati odnose in nadaljevati z implementacijo tako imenovanih štirih skupnih prostorov (skupni gospodarski prostor, skupni prostor svobode, varnosti in pravosodja, skupni prostor sodelovanja na področju zunanje varnosti, skupni prostor raziskovanja, znanosti in kulture). Cilji EU za prihodnje obdobje so vzdrževati strateško partnerstvo in ga še naprej razvijati ter zagotoviti kar najbolj učinkovit in obvezujoč okvir za implementacijo tega partnerstva.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
RS je v okviru EU vedno zagovarjala poglobljen dialog z Rusijo, saj je strateško partnerstvo v skupnem interesu tako EU kot Rusije. V letu 2006 bo RS nadaljevala z aktivno politiko podpore nadaljnji poglobitvi odnosov med EU in Rusijo, predvsem glede vprašanj vezanih na evropsko soseščino, implementacijo štirih skupnih prostorov in sodelovanje na področju energetskega sektorja.
 
16.4. Evropska sosedska politika
 
Prednostne naloge EU
 
Od uvedbe prvega Akcijskega načrta v okviru Evropske sosedske politike (ENP) kaže politika svojo vrednost kot ključni instrument za pospeševanje odgovornega upravljanja ter gospodarskega in socialnega razvoja v državah, ki mejijo na države EU. Cilj ENP je oblikovanje območja naraščajoče blaginje, stabilnosti in varnosti v soseščini EU, ki bo v interesu tako sosednjih držav kot držav članic EU.
 
EU bo nadaljevala z implementacijo že sklenjenih akcijskih načrtov s sedmimi državami ENP in začela s pripravo preostalih akcijskih načrtov.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija bo aktivno sodelovala pri implementaciji akcijskih načrtov in se zavzemala za nadaljnjo poglobitev odnosov z državami Evropske sosedske politike, saj je varnost in stabilnost EU odvisna tudi od njihovega demokratičnega in mirnega razvoja.
 
16.5. Evropska varnostna in obrambna politika
 
Prednostne naloge EU
 
EU bo nadaljevala z krepitvijo vojaških zmogljivosti in razvojem koncepta bojnih skupin za hitro posredovanje. Prav tako bo še naprej izvajala vojaške in civilne operacije kriznega upravljanja ter nadaljevala s krepitvijo sodelovanja z drugimi mednarodnimi organizacijami na področju kriznega upravljanja. V ospredju predsedovanja bo urejeno in transparentno sodelovanje med EU in NATO.
 
Posebna pozornost bo namenjena učinkovitemu delovanju evropske obrambne agencije (EDA) in uspešnemu povezovanju civilne in vojaške komponente Evropske varnostne in obrambne politike.
 
Prednostne naloge Slovenija
 
Slovenija bo nadaljevala z aktivnim sodelovanjem pri operacijah kriznega upravljanja EU, predvsem na področju Zahodnega Balkana. Zavzemali se bomo za transparentno in učinkovito delovanje Evropske obrambne agencije ter skupaj z Italijo in Madžarsko nadaljevali z operacionalizacijo bojne skupine za hitro posredovanje.
 
16.6. Razvojna pomoč
 
Prednostne naloge EU
 
EU je največji globalni akter na področju razvojne pomoči, saj sredstva Skupnosti, Evropskega razvojnega sklada in programov držav članic predstavljajo več kot polovico svetovne uradne razvojne pomoči (ODA). Osnovno izhodišče EU je, da sta mir in razvoj neločljivo povezana, zato svoja prizadevanja usmerja v podporo državam v razvoju, da zagotovijo mir in varnost ter trajnostni gospodarski razvoj. Močno okrepljena so tudi prizadevanja članic EU za povečanje razvojne pomoči tretjim državam.
 
Razprave v EU in mednarodnih organizacijah, sprejeti dokumenti in prioritete avstrijskega in finskega predsedovanja EU napovedujejo, da bodo aktivnosti na področju razvojne pomoči v letu 2006 osredotočene na:
– izpolnjevanje zavez razvojnih ciljev tisočletja in barcelonskih zavez o poviševanju sredstev za uradno razvojno pomoč,
– harmonizacijo in koordinacijo aktivnosti razvojne pomoči EU in držav članic,
– implementacijo zavez v okviru Izjave EU o razvojni politiki,
– sprejemanje Uredb o oblikovanju novih finančnih instrumentov, ki se nanašajo na razvojno pomoč ter konkretizacijo financiranja v okviru Evropskega razvojnega sklada.
 
V letu 2006 bo EU okrepila svoja prizadevanja za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja, katerih pomen je tudi EU ponovno potrdila na Vrhu OZN septembra 2005. EU in države članice so se za dosego razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015 na Evropskem svetu junija 2005 zavezale povečati učinkovitost in obseg uradne razvojne pomoči ter določile okvir doseganja teh ciljev. Sprejele so dogovor, ki zavezuje vseh 25 držav članic EU, da progresivno povečujejo delež BND za ODA in do leta 2010 dosežejo povprečje 0,51% BND in do leta 2015 0,7% BND. Države, ki so postale članice EU po letu 2002, so se zavezale, da bodo za uradno razvojno pomoč do leta 2010 namenile vsaj 0,17% BND in si prizadevale, da bi do leta 2015 dosegle raven 0,33% BND.
 
S sprejetjem nove programske deklaracije Izjave o razvojni politiki na Evropskem svetu decembra 2005 je EU dogovorila krovni dokument za razvojno sodelovanje in se zavezala, da si bo prizadevala za večjo koherenco med državami članicami in Komisijo. V času avstrijskega in finskega predsedovanja je mogoče pričakovati začetek izpolnjevanja nalog, ki so si jih zadale države EU s sprejetjem deklaracije. Osnovni cilj nove deklaracije o razvojni politiki ostaja zmanjševanje in, kot končni cilj, izkoreninjenje revščine. Pot do tega cilja je možna predvsem po načelih trajnostnega razvoja in z uresničevanjem razvojnih ciljev tisočletja. Razvojni cilji tisočletja so politične zaveze prevedli v konkretne in izmerljive cilje.
 
Prednostno geografsko območje razvojne politike EU v letu 2006 bo Afrika. Evropska komisija bo na podlagi Strategije za Afriko in nove Izjave o razvojni politiki predlagala okrepitev partnerstva na dveh prednostnih področjih: pri upravljanju in infrastrukturi. Posebno pozornost bo namenila krepitvi dialoga o varnostnih vprašanjih. Do konca leta bodo zaključena tudi pogajanja z državami ACP o Sporazumih o gospodarskem sodelovanju, ki bodo nadgradili klasične sporazume, saj vnašajo spodbujanje regionalne integracije in ustvarjanje novih gospodarskih območij.
 
Na Evropskem svetu decembra 2005 je bil dosežen tudi dogovor o nasledniku devete polnitve Evropskega razvojnega sklada, ki je namenjen financiranju razvoja držav Afrike, Karibskega in Pacifiškega otočja, podpisnic Cotonoujskega sporazuma. Evropski razvojni sklad ostaja v medvladnih okvirih, dorečena je bila višina sredstev in ključ delitve prispevkov. Predvideni prispevek Slovenije je 0,18 odstotka sredstev celotne polnitve. V letu 2006 se bodo države članice in Evropska komisija sporazumele o namenu porabe finančnih sredstev v okviru desete polnitve.
 
Po sprejetju finančne perspektive na Evropskem svetu decembra 2005 za obdobje 2007-13 je med avstrijskim in finskim predsedovanjem pričakovati poglobljeno razpravo o novih finančnih instrumentih na področju zunanjih odnosov, predvsem o sprejetju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta EU o oblikovanju instrumenta za financiranje razvojnega in gospodarskega sodelovanja, Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta EU o oblikovanju instrumenta za financiranje sosedstva in partnerstva ter Uredbe Sveta EU o uvedbi instrumenta za stabilnost. Dogovor o Uredbah Evropskega parlamenta in Sveta EU zahteva postopek soodločanja med Svetom EU in Evropskim parlamentom. Slovenija glede teh instrumentov še oblikuje svoja stališča.
 
EU bo nudila dodatno podporo pri obnovi ter dolgoročnemu razvoju in političnemu prehodu v Iraku, Gazi in Zahodnem bregu, Afganistanu ter državam Jugovzhodne Azije, ki so jih prizadeli potres in cunamiji. Poleg tega bo EU še naprej zagotavljala humanitarno pomoč žrtvam kriz po vsem svetu.
 
Na multilateralnem področju bodo v letu 2006 potekale priprave na XI Implementacijsko konferenco UNCTAD, Izredno zasedanje GS OZN na temo HIV/Aids, Implementacijsko konferenco LDC III ter Visok sestanek OZN o migracijah in razvoju.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija bo kot članica EU skladno s svojimi možnostmi postopoma povečevala delež sredstev za ODA. Smiselno je, da v letu 2006 za učinkovito uporabo razvojne in humanitarne pomoči kot instrumenta zunanje politike za doseganje določenih zunanje političnih prioritet prilagodi svoje administrativne in organizacijske strukture načinu delovanja struktur znotraj EU.
 
Slovenija bo v letu 2006 zagotavljala usklajenost prioritet RS na področju razvojne pomoči znotraj organov EU s svojimi zunanjepolitičnimi interesi kot tudi z bilateralnimi prioritetami na področju mednarodne razvojne in humanitarne pomoči. Slovenija že prispeva v proračun EU sredstva za financiranje različnih programov pomoči manj razvitim državam, med drugim tudi državam Zahodnega Balkana. V tem kontekstu Slovenija podpira prizadevanja za učinkovitejšo porabo razpoložljivih finančnih sredstev na področju razvojne politike za kar si bo prizadevala tudi v razpravi o novih finančnih instrumentih namenjenih za razvojno pomoč.
 
16.7. Skupna trgovinska politika
 
Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo hkrati postala del skupne trgovinske politike, ene zmed temeljnih politik skupnosti, ki temelji na enotnih načelih.
 
Prednostne naloge EU
 
Področja skupne trgovinske politike bodo v letu 2006 zaznamovala predvsem prizadevanja Evropske komisije in partnerskih držav za uspešen zaključek pogajanj Razvojne agende iz Dohe do konca leta 2006 v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO). S sprejetjem ministrske deklaracije na zadnjem ministrskem srečanju v Hong Kongu decembra 2005 je sicer bil določen časovni okvir za odpravo izvoznih nadomestil pri kmetijstvu do leta 2013, vendarle pa le-ta predstavlja zgolj pogojno obvezo in skupek dokaj široko sprejetih določil. Evropska komisija se bo tudi v letu 2006 zavzemala za uravnotežen napredek na vseh področjih pogajanja, še posebej pa na področju boljšega dostopa na storitveni trg in trg blaga. Med njenimi prioritetami bodo tudi aktivnosti za zmanjševanje revščine in za boljše vključevanje držav v razvoju v trgovanje ter prizadevanja za doseganje ciljev EU na področju trajnostnega razvoja in za učinkovitejše soočenje z izzivi globalizacije.
 
Prav tako si bo EU tudi v letu 2006 zavzemala za čim večjo skladnost sodelovanja z mednarodnimi organizacijami (OZN, STO, OECD) in za nadaljevanje z reformami OZN, še posebej na področju gospodarskih in socialnih vprašanj.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija na področju mednarodne trgovine ostaja zavezana multilateralnemu načinu reševanja trgovinskih vprašanj. Skupaj z ostalimi državami članicami EU bo v letu 2006 nadaljevala s prizadevanji za progresivno liberalizacijo svetovne trgovine ter za krepitev pravil in upravljanja multilateralnega trgovinskega sistema s poudarkom na potrebah držav v razvoju v okviru STO.
 
Med prednostnimi nalogami Slovenije je prav tako podpiranje bilateralnega in regionalnega gospodarskega sodelovanja ter sooblikovanje trgovinske politike do Balkana, mediteranskih držav in držav nekdanje Sovjetske zveze. Slovenija bo nadaljevala z aktivnostjo na področju Stabilizacijsko – asociacijski sporazumov (SAS), ki predvideva liberalizacijo medsebojne menjave na področju industrijskih in kmetijskih proizvodov.
 
Visoko na prioritetni listi prizadevanj naše države pa ostaja tudi članstvo v OECD, ki je ena redkih mednarodnih organizacij, kjer Slovenija še ni polnopravna članica.
 
16.8. Prihodnost EU
 
Prednostne naloge EU
 
Po dveh negativnih referendumih v Franciji in na Nizozemskem so voditelji držav članic EU na junijskem vrhu 2005 sklenili, da Evropa potrebuje obdobje razmisleka, ki bo trajalo vse do t.i. preglednega vrha na temo ratifikacije ob zaključku avstrijskega predsedovanja v prvi polovici leta 2006. Takrat na bi bila sprejeta odločitev o tem, kako postopati naprej.
 
Prva polovica leta 2006 bo tako namenjena predvsem spodbujanju čim širše razprave o prihodnosti Evrope, pri čemer bodo v ospredju Pogodba o ustavi za Evropo (PUE), vrednote EU ter opredelitev evropskega modela za življenje. (Pred navedbo konferenc bi veljalo izpostaviti dokument Evropske komisije Načrt D za demokracijo, dialog in debato). Organiziranih bo več konferenc, npr. »Zvok Evrope«, ki bo namenjena obravnavi evropske identitete in evropskih vrednot, ter »konferenca o subsidiarnosti«, ki sledi pobudam, da je odločitve potrebno sprejemati na najnižji ravni in čim bližje državljanom.
 
Prednostne naloge Slovenije
 
Slovenija je PUE ratificirala 1. februarja 2005. Široka nacionalna razprava o PUE in prihodnosti Evrope je potekala v času zaključnih pristopnih pogajanj. Urad Vlade RS za informiranje je poskrbel za seznanjenost javnosti z aktualnimi vprašanji EU s pomočjo publikacij, ki so jih prejela vsa gospodinjstva v Sloveniji, ter z vzpostavitvijo spletne strani http://evropa.gov.si.
 
V letu 2006 bo UVI sofinanciral nevladne organizacije pri pripravi javnih razprav. Glavne teme bodo uvedba evra, zunanje meje EU, prihodnost Evrope ter evropska raznolikost in evropske vrednote. Kot del »evro kampanje« bo UVI v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji, marca 2006 organiziral konferenco o evru. Vlada RS bo z Državnim zborom RS aktivno sodelovala pri obravnavi aktualnih vprašanj Evropske unije in njene prihodnosti.
 
17. ČLOVEKOVE PRAVICE
 
Prednostne naloge Evropske Unije:
 
Evropska Unija bo nadaljevala s promoviranjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin predvsem na področju zunanje politike. Ena od pomembnejših nalog v letu 2006 je skrb za usklajenost politike varstva človekovih pravic v notranjih in zunanjih zadevah EU. Močan poudarek je ohranitev politike varovanja in promocije človekovih pravic v zunanjih razmerjih, predvsem v dialogu s Kitajsko, Iranom in Rusijo. V skladu s tem se bodo nadaljevala posvetovanja na področju človekovih pravic z Rusijo. V tem smislu bo tudi posodobitev Poročila Komisija iz leta 2003 o razmerju EU - Kitajska. Prav tako bo velik poudarek na izvajanju evropskih smernic na področju človekovih pravic (odprava smrtne kazni, prepoved mučenja, zaščita otrok…) in implementacije sklepov Generalne skupščine OZN o vzpostavitvi Komisije za človekove pravice.
 
Evropska Unija si bo prizadevala za zaključek pogajanj v Svetu o vzpostavitvi Agencije za temeljne pravice in sprejema okvirne uredbe o ustanovitvi Agencije za temeljne pravice in Sklepa Sveta o pooblastitvi Evropske agencije za temeljne pravice za izvajanje dejavnosti na področjih iz VI. poglavja Pogodbe o EU. Agencija naj bi začela polno delovati s 1. januarjem 2007.
 
Evropska Unija si bo v okviru Finančne perspektive EU za obdobje 2007 do 2013 prizadevala za zaključek pogajanj glede Sklepa Sveta o vzpostavitvi posebnega programa »Človekove pravice in državljanstvo«, ki je eden od štirih izvedbenih programov znotraj okvirnega programa »Človekove pravice in pravosodje za obdobje 2007 do 2013«.
 
Evropska Unija bo sprožila razpravo glede varstva osebnih podatkov posameznikov in vprašanja prostega pretoka podatkov.
 
Prednostne naloge Slovenije:
 
Slovenija si bo v skladu s svojo politiko in zaključki decembrskega Evropskega Sveta prizadevala, da se državljane EU postavi v srž politik Evropske unije s spodbujanjem temeljnih pravic, bojem proti vsem oblikam diskriminacije in prispevanjem k zmanjševanju revščine in odpravljanju socialnega izključevanja po vsem svetu.
 
Slovenija si bo prizadevala za zaključek pogajanj v okviru Sveta glede ustanovitve Agencije za temeljne pravice, da bi začela polno delovati s 1. januarjem 2007. Slovenija je namreč podprla razširitev pooblastil Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije (EUCM) z namenom, da se preoblikuje v Agencijo za temeljne pravice in želi močno vlogo Agencije na področju izvajanja politike varstva človekovih pravic.
 

(*1) Koper – Divača II. tir, Divača – Trst (do italijanske meje), Ljubljana – Budimpešta (do madžarske meje).

(*2) Novi daljnovodi: Okroglo-Udine (400kV) EL2, Beričevo-Krško (400kV) EL2 in Heviz-Cirkovice (400kV) EL8

(*3) Ur.l.EU L 167, 30.4.2004, str. 0001-0038.

(*4) ADVANCING REGULATORY REFORM IN EUROPE, A joint statement by the consecutive Irish, Dutch, Luxembourg, UK, Austrian and Finnish Presidencies of the European Union; 7 De-cember 2004.

(*5) Competitive Automotive Regulatory System for the 21st Century.

(*6) ITER - mednarodni projekt postavitve eksperimentalnega fuzijskega jedrskega reaktorja. Podeljen mu je bil tudi status pravne osebe, s čemer naj bi povečali evropski prispevek k skupni imple-mentaciji ciljev projekta ITER.

(*7) Communication on a Strategy for a Secure Information Society.

(*8) Ang. seamless services and communications.

(*9) Ang. The Commission's communication on sustainability and infrastructure.

(*10) Communication from the Commission to the Council, the European Parliament, the Economic and Social Committee and the Committee of the Regions.

(*11) Osnovo za ukrep predstavlja dokument Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu Parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij z dne 14.9.2005 in podpisan »Memorandum o soglasju« z dne 18.10.2005.

(*12) Communication of the Commission to the EP and the Co-uncil on a Biomass Action Plan.

(*13) Council Directive 91/439/EEC of 29 July 1991 on driving licences.

(*14) Council Directive 82/714/EEC of 4 October 1982 laying down technical requirements for inland waterway vessels.

(*15) Horizontalni mandat: mandat EK za pogajanja za sklenitev sporazuma s tretjimi državami le glede določb, ki so v obstoječih sporazumih držav članic in tretjih držav v nasprotju z veljavno zakonodajo EU.

(*16) Open Sky Agreement.

(*17) Council Regulation (EEC) No 3922/91 of 16 December 1991 on the harmonization of technical requirements and admini-strative procedures in the field of civil aviation.

(*18) Council Directive 2000/79/EC of 27 November 2000 con-cerning the European Agreement on the Organisation of Working Time of Mobile Workers in Civil Aviation concluded by the Associa-tion of European Airlines (AEA), the European Transport Workers' Federation (ETF), the European Cockpit Association (ECA), the European Regions Airline Association (ERA) and the International Air Carrier Association (IACA) (Text with EEA relevance).

(*19) European Avation Safety Agency.

(*20) Evropska organizacija za varnost zračne plovbe.

(*21) Single European Sky Implementation Program Support.

(*22) Computers Reservation System.

(*23) Council Regulation (EEC) No 2407/92 of 23 July 1992 on licensing of air carriers, Council Regulation (EEC) No 2408/92 of 23 July 1992 on access for Community air carriers to intra-Community air routes, Council Regulation (EEC) No 2409/92 of 23 July 1992 on fares and rates for air services.

(*24) Directive 2002/59/EC of the European Parliament and of the Council of 27 June 2002 establishing a Community vessel traffic monitoring and information system and repealing Council Directive 93/75/EEC.

(*25) Regulation (EC) No 724/2004 of the European Parliament and of the Council of 31 March 2004 amending Regulation (EC) No 1406/2002 establishing a European Maritime Safety Agency.

(*26) (WHITE PAPER European transport policy for 2010).

(*27) Paket REACH obsega: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta glede registracije, vrednotenja, avtorizacije in omejitev kemikalij, ustanovitve Evropske agencije za kemikalije; predlog spremembe Direktive 1999/45/EC in Uredbe (EC) (Težko razgradljive organske snovi) ter predlog Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta, ki spreminja Direktivo Sveta 67/548/EGS z namenom njene prilagoditve v Uredbo (ES) Evropskega Parlamenta in Sveta, ki se nanaša na registracije, vrednotenje, avtorizacijo in omejitev kemikalij.

(*28) Direktiva Sveta z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (89/552/EGS) in Direktiva EP in Sveta 97/36/ES z dne 30. junija 1997, ki spreminja Direktivo 89/552/EGS.