Datum: 27. 3. 2006

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 21. marca 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. PRpv 961/2005 z dne 17. 5. 2005 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Sevnici št. PRs-1262/04 z dne 30. 3. 2005 se ne sprejme.

1. S pravnomočno odločbo je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnega prekrška po točki c) četrtega odstavka 117. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – ZVCP). Izrečeni sta mu bili denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter naloženo plačilo stroškov postopka. Višje sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
2. Pritožnik v tipizirani ustavni pritožbi zatrjuje številne domnevne kršitve. V prvi vrsti zatrjuje nepravilno ugotovljeno dejansko stanje ter napačno uporabo prava. Z izpodbijano odločbo naj bi mu nezakonito odvzeli znanje vožnje, ki naj bi bilo neodtujljiva pravica. Ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja naj bi bil protiustaven in nezakonit, kar naj bi pomenilo kršitev 22., 25. in 29. člena Ustave. V zvezi s tem očitkom se pritožnik sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-279/99 z dne 16. 3. 2000 (Uradni list RS, št. 33/2000 in OdlUS IX, 59). Z navedbo, da niso bili upoštevani razbremenilni dokazi, da nastopajo policisti v vlogi prič ter da niso bili upoštevani dokazi v njegovo korist, ki naj jih sploh ne bi mogel izvesti, utemeljuje kršitev pravice iz 29. člena Ustave. Onemogočeno naj bi mu bilo zagotavljanje dela in preživetja družine, s čimer naj bi bila kršena 2. in 66. člen Ustave. Državni organi in sodišča naj bi mu kršili pravice s tem, ker mu onemogočajo normalno življenje, povzročajo strese in druge psihične bolečine ter materialno škodo. Navedbe v pozivu naj bi kršile pravico iz 27. člena Ustave. Ker odločbe Ustavnega sodišča nimajo pravnega pouka, naj bi bil kršen 25. člen Ustave. Navaja, da je podana odgovornost po 26. členu Ustave. Ker ni dostopa do Vrhovnega sodišča, navaja tudi kršitve 14.,15., 22., 23., 30. in 127. člena Ustave ter številnih mednarodnih konvencij. Navaja, da kršitev človekovih pravic ne zastara.

3. Kolikor se pritožnikove trditve, povezane s postopkom o prekrških, nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in na uporabo prava, mu je treba pojasniti, da Ustavno sodišče ni instanca organom, ki odločajo v postopku o prekrških, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali so bile z izpodbijanim aktom kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.
4. Pritožnikove navedbe oziroma očitki, s katerimi utemeljuje kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, so splošni in pavšalni ter se vsebinsko nanašajo celo na akte, ki z ustavno pritožbo niso izpodbijani. Gre za t. i. tipizirano ustavno pritožbo. Ustavno sodišče poudarja, da v primeru takšnih ustavnih pritožb, ko te vsebujejo splošne pripombe na pravno ureditev v celoti ter zgolj pavšalna navajanja in očitke domnevno kršenih človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ni mogoče ugotoviti relevantnih očitkov, naslovljenih na konkretne izpodbijane odločbe. Na podlagi tipiziranih očitkov kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin Ustavno sodišče ne more preizkusiti izpodbijanih odločb.
5. Očitkov glede kršitev določb 2., 15. in 127. člena Ustave ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo.
6. Ker z izpodbijanima odločbama očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.