Na podlagi 3.a člena Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) je Vlada Republike Slovenije sprejela
L E T N I P L A N
razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2006
Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2006 temelji na:
– Resoluciji o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/04),
– Zakonu o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo),
– Zakonu o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 57/98 in 18/02, v nadaljnjem besedilu: ZZNSGC),
– Sklepih Vlade Republike Slovenije št. 346 z dne 29. 7. 2004 v zvezi s pospešeno izgradnjo Pomurskega avtocestnega kraka,
– Predlogu proračuna Republike Slovenije za leti 2006 in 2007.
1. RAZVOJ AVTOCEST
1.1. PRIPRAVA PROJEKTNO-TEHNIČNE DOKUMENTACIJE IN DRUGE DOKUMENTACIJE TER AKTIVNOSTI PRED GRADNJO ZA ODSEKE, KATERIH GRADNJA JE PREDVIDENA PO LETU 2006
V letu 2006 bo potekala priprava projektno-tehnične dokumentacije in druge dokumentacije za vse avtocestne odseke iz nacionalnega programa, za katere še niso sprejete uredbe o državnih lokacijskih načrtih in za vse odseke, za katere je začetek gradnje predviden po letu 2006.
Priprava projektno-tehnične in druge dokumentacije zajema:
– tehnično in strokovno preverjanje različic poteka tras v prostoru in njihovo usklajevanje med posameznimi ministrstvi, lokalnimi skupnostmi in lastniki naprav, objektov in zemljišč,
– izdelavo idejnih študij, idejnih projektov in drugih strokovnih podlag za izdelavo primerjalnih študij različic in lokacijskih načrtov,
– pripravo primerjalnih študij različic in lokacijskih načrtov,
– izvedbo razpisov za pridobitev izvajalcev navedenih del, kadar je to potrebno.
Priprava projektno-tehnične in druge dokumentacije bo v letu 2006 potekala za naslednje avtocestne odseke (oznake pred odseki in etapami so povzete po Resoluciji o NPIA, razpredelnica 11):
– (I.C11) Jagodje–Lucija
– (I.E4) Naklo–Kranj (priključek Kranj–sever)
– (I.E5.2) Stanežiče–Brod
– (I.G3.2) Ptuj (Videm)–Markovci
– (I.2.1) priključek Brezovica
Projektno-tehnična in prostorska dokumentacija iz drugega odstavka točke 1.1 se bo pripravljala:
– za nove avtocestne in cestne odseke, vključene v Dodatni program Resolucije o NPIA:
– (II.B1) Dravograd–Arja vas
– (II.C1) Postojna/Divača–Pivka
– (II.C1.2) Pivka–Jelšane
– (II.C2.1) Koper–Šmarje
– (II.C2.2) Šmarje–Dragonja (načrtovanje hitre ceste in uskladitev poteka
trase hitre ceste na območju MMP Dragonja, katerega investitor
je v skladu s Schengenskim sporazumom Ministrstvo za javno
upravo)
– (II.E1.1) Koseze–Kozarje (načrtovanje razširitve v 6-pasovnico)
– (II.F1.1) Šmarje Sap–Višnja Gora (načrtovanje rekonstrukcije)
– (II.G1.1) Draženci–Gruškovje
– (II.2.2) Jeprca–Stanežiče
– za odseke, za katere je že oziroma bo v letu 2006 pristojni minister podal pobudo za začetek postopka priprave državnega lokacijskega načrta:
– proučitev možnosti ureditve ustreznega priključevanja območja Vrhnike na Primorski avtocestni krak.
Poleg odsekov, za katere uredba o državnem lokacijskem načrtu še ni sprejeta, bodo v letu 2006 potekale aktivnosti pred gradnjo tudi na vseh odsekih, za katere je uredba o državnem lokacijskem načrtu že sprejeta, vendar začetek gradnje na teh odsekih v letu 2006 še ni predviden.
V letu 2006 je tako predvideno skupaj 592 mio SIT za pripravo projektno-tehnične, prostorske in druge dokumentacije na navedenih odsekih.
1.2. ODKUPI ZEMLJIŠČ IN DRUGIH NEPREMIČNIN ZA ODSEKE, KATERIH GRADNJA JE PREDVIDENA PO LETU 2006
V letu 2006 bo mogoče pridobivati zemljišča in druge nepremičnine na trasah avtocestnih in cestnih odsekov, za katere je že sprejeta uredba o državnem lokacijskem načrtu ali pa je v letu 2006 predviden sprejetje uredbe o državnem lokacijskem načrtu in je s tem izpolnjen formalno-pravni pogoj za začetek premoženjsko-pravnih opravil, sama gradnja pa v letu 2006 še ni predvidena. Dinamika odkupov nepremičnin bo prilagojena predvideni dinamiki gradnje avtocest v naslednjih letih.
V letu 2006 je tako za premoženjsko-pravna opravila na navedenih odsekih predvideno skupaj 60 mio SIT.
1.3. GRADNJA AVTOCEST IN DRUGIH CEST
V spodnji preglednici so prikazane osnovne skupine odsekov in vrednosti del, ki bodo izvedena v letu 2006. Posamezna dela so podrobneje prikazana v nadaljevanju.
1.3.1. Odseki, ki bodo v letu 2006 predani prometu
V letu 2006 bodo dograjeni naslednji odseki in pododseki (oznake pred odseki in etapami so povzete po Resoluciji o NPIA, razpredelnica 11).
(I.A3) BELTINCI–PINCE, dolžina 40,9 km
(I.A3.4) Lendava–Pince: (16,7 km)
predvidena predaja prometu:
– december 2006: faza A dolžine 9,2 km (pododsek od MMP Pince do priključka Lendava)
V letu 2006 bodo pridobljena vsa manjkajoča zemljišča, pridobljeni bosta gradbeni dovoljenji za fazi B in C. Izvedena bodo vsa gradbena dela na pododseku od MMP Pince do priključka Lendava (faza A), ki so potrebna za predajo pododseka prometu. Na pododseku od priključka Lendava do odseka AC Beltinci–Lendava (faza B) bo izveden javni razpis za oddajo gradbenih del.
(I.B2) PESNICA–SLIVNICA, dolžina 20,8 km
(I.B2.5) Nova Zrkovska cesta od km 0,87 do km 3,80 (2,9 km)
predvidena predaja prometu:
– september 2006 (od km 0,87 do km 1,91)
V letu 2006 bodo izvedena vsa gradbena dela na trasi od km 0,87 do km 1,91, ki so potrebna za predajo pododseka prometu. Za preostali del trase od km 1,91 do km 3,80 se bodo nadaljevali postopki pridobivanja zemljišč.
(I.B4) HOČE–ARJA VAS
(I.B4.2) Priključek Ljubečna (2,0 km)
predvidena predaja prometu: november 2006
V letu 2006 se bo nadaljevala in končala gradnja avtocestnega priključka s priključnimi rampami na povezovalno cesto.
(I.C7) KLANEC–ANKARAN, dolžina 19,9 km
(I.C7.5) Ploščad za bencinski servis Bertoki
predvidena predaja prometu: september 2006
V letu 2006 se bodo po dogovoru s koncesionarjem nadomestnega bencinskega servisa Bertoki samo odkupovala manjkajoča zemljišča ter gradbena dela pri ureditvi vodotokov in dostopnih poti. Vso ostalo infrastrukturo in nasipe bo zgradil koncesionar.
(I.F4) HRASTJE–KRONOVO, dolžina 13,3 km
(I.F4.1) Hrastje–Lešnica (7,8 km)
predvidena predaja prometu: junij 2006
V letu 2006 bo končan javni razpis za nabavo strojne mehanizacije in opreme za AC-bazo Novo mesto. Za gradnjo manjkajočega dela povezovalne ceste med priključkom Karteljevo in krožiščem Bučna vas se bodo odkupovala manjkajoča zemljišča. Pridobljeno bo gradbeno dovoljenje in začela se bo gradnja odseka. Končana bodo vsa gradbena dela na trasi avtoceste, objektih in AC-bazi Novo mesto, potrebni za predajo odseka prometu.
(I.G3) HAJDINA–ORMOŽ, dolžina 27,6 km
(I.G3.1) Hajdina–Ptuj (2,3 km)
predvidena predaja prometu: december 2006
V letu 2006 se bodo nadaljevali odkupi manjkajočih zemljišč in drugih nepremičnin ter pridobivanje gradbenih dovoljenj. Nadaljevala se bodo gradbena dela na južni mestni vpadnici, pri ureditvi povezovalne ceste ter lokalnih cest, dovoznih, dostopnih in poljskih poti, gradnji mostu čez reko Dravo in treh manjših mostov ter prestavitvi in zaščiti komunaln-energetskih vodov.
Skupno bo v letu 2006 predanih prometu:
– 17,0 km štiripasovnih avtocest
– 2,0 km priključka
– 3,3 km navezovalnih cest
– ploščad za BS Bertoki
SKUPAJ: 22,3 km
1.3.2. Odseki, na katerih se gradnja v letu 2006 nadaljuje
V letu 2006 se bo nadaljevala gradnja naslednjih odsekov in pododsekov (oznake pred odseki in etapami so povzete po Resoluciji o NPIA, razpredelnica 11).
(I.A1) MARIBOR–LENART, dolžina 7,8 km
predvidena predaja prometu: december 2007
Nadaljevala se bodo gradbena dela na trasi, premostitvenih objektih, vodnogospodarskih ureditvah ter prestavitvi in zaščiti komunalno-energetskih vodov na 1. etapi od km 0,0 do km 2,5 in 2. etapi od km 2,5 do km 5,0. Na 3. etapi od km 5,0 do km 7,8 se bodo nadaljevali odkupi zemljišč in drugih nepremičnin, pridobljeno bo gradbeno dovoljenje za gradnjo 3. etape. Izveden bo javni razpis za oddajo gradbenih del in začela se bo gradnja 3. etape.
(I.A2) LENART–BELTINCI, dolžina 43,4 km
(I.A2.1) Lenart–Spodnja Senarska (7,2 km)
predvidena predaja prometu:
– december 2007 (2. etapa: od km 7,8 do km 10,0)
– december 2008 (1. etapa: od km 10,0 do km 15,0)
Nadaljevali se bodo odkupi zemljišč in nepremičnin, izdelana bo projektno-tehnična dokumentacije, pridobljena bodo gradbena dovoljenja. Začela se bo gradnja 2. etape od km 7,8 do km 10,0. Izveden bo javni razpis za oddajo gradbenih del in začela se bo gradnja 1. etape od km 10,0 do km 15,0.
(I.A2.3) Cogetinci–Vučja vas (11,6 km)
predvidena predaja prometu: december 2008
Nadaljevala se bodo gradbena dela na trasi, pri premostitvenih objektih, opornih zidovih ter prestavitvi in zaščiti komunalno-energetskih vodov ter protihrupni zaščiti na odseku od priključka Sv. Jurij ob Ščavnici do priključka Vučja vas. Začela se bo gradnja odseka od Cogetincev do priključka Sv. Jurij ob Ščavnici.
(I.A3) BELTINCI–PINCE, dolžina 40,9 km
(I.A3.4) Lendava–Pince: (16,7 km)
predvidena predaja prometu:
– december 2008: faza B dolžine 4,7 km (pododsek od priključka Lendava do odseka AC Beltinci–Lendava),
– po letu 2008: faza C dolžine 2,8 km (pododsek HC od avtoceste do MMP Dolga vas);
V letu 2006 bodo pridobljena vsa manjkajoča zemljišča, pridobljeni bosta gradbeni dovoljenji za fazi B in C. Na pododseku od priključka Lendava do odseka AC Beltinci–Lendava (faza B) bo izveden javni razpis za oddajo gradbenih del.
(I.B2) PESNICA–SLIVNICA, dolžina 20,8 km
(I.B2.1) AC Pesnica–Zrkovska cesta (6,3 km)
predvidena predaja prometu:
– december 2007 (od km 16,150 do km 17,150)
– po letu 2008 (od km 10,847 do km 16,150)
V letu 2006 se bo nadaljevala gradnja 1. sklopa: mostu čez Dravo 10-3, 6-1, 3. sklopa: deviacije Vodole–Dragučova I, 5. sklopa: nadvoza Pekel 10-3, 4-7, 8. sklopa: viadukta Dragučova 10-3, 6-7 ter 9. sklopa: železniškega nadvoza 10-3, 4-8. Izveden bo javni razpis za oddajo gradbenih del 6. sklopa: trase od km 11,616 do km 13,500, galerije Malečnik, predora Vodole ter viaduktov 10-3, 6-2 Vodole I in 10-3, 6-3 Vodole II ter dodatne ureditve krožišča v Pesnici skupaj s krožiščem na regionalni cesti Šentilj–Maribor R2-437.
*Opomba: Del odseka od krožišča Pesnica do razcepa Dragučova v dolžini 1 km bo predvidoma predan prometu konec leta 2007.
(I.B2.5) Nova Zrkovska cesta od km 0,87 do km 3,80 (2,9 km)
predvidena predaja prometu:
– po letu 2008 (od km 1,91 do km 3,80)
V letu 2006 se bo na trasi od km 1,91 do km 3,80 izdelovala projektno-tehnična dokumentacija, nadaljevali se bodo odkupi zemljišč.
(I.C7) KLANEC–ANKARAN, dolžina 19,9 km
(I.C7.3) Navezava na Luko Koper, II. faza (3,4 km)*
predvidena predaja prometu: december 2007
V letu 2006 se bo dopolnjevala projektno-tehnična dokumentacija, nadaljevali se bodo odkupi zemljišč. Dokončana bodo preddela in zemeljska dela, začela se bodo izvajati dela pri odvodnjavanju, deviacijah, regulacijah in vodnogospodarskih ureditvah ter prestavitvah komunalno-energetskih vodov. Na viaduktu Bonifica se bodo izvajala pripravljalna dela, temeljenje ter gradnja spodnje in zgornje konstrukcije.
*Opomba: V Resoluciji o NPIA znaša dolžina II. faze 3,4 km, dejanska dolžina II. faze pa znaša 3,1 km*.
(I.C9) KOPER–IZOLA, dolžina 5,1 km
predvidena predaja prometu: december 2009
V letu 2006 se bo dopolnjevala projektno-tehnična dokumentacija, nadaljevalo se bo odkupovanje zemljišč. Za traso, premostitvene objekte in predor Markovec se bodo pridobivala gradbena dovoljenja, izveden bo javni razpis za oddajo gradbenih del. Na trasi hitre ceste bodo dokončana preddela, začela se bodo izvajati zemeljska dela, dela pri odvodnjavanju, deviacijah, regulacijah, vodnogospodarskih ureditvah ter prestavitvah komunalno-energetskih vodov. Začela se bo gradnja premostitvenih objektov in predora Markovec.
(I.D1) RAZDRTO–VIPAVA, dolžina 15,8 km
(I.D1.2) Rebernice (10,7 km)
predvidena predaja prometu: november 2007
V letu 2006 se bo nadaljevala gradnja trase od km 1,075 do km 6,200 s premostitvenimi objekti in AC-bazo Vipava. Začela se bo gradnja trase od km 6,200 do km 10,700.
(I.E1) VRBA–PERAČICA, dolžina 10,0 km
predvidena predaja prometu: november 2008
V letu 2006 bo dokončana projektno-tehnična dokumentacija. Izvedeni bodo javni razpisi za oddajo gradbenih del. Odkupovala se bodo zemljišča, izvedena bo prestavitev (zasuk) letališke steze v Lescah. Izvajala se bodo dela pri prestavitvi komunalno-energetskih vodov. Začela se bo gradnja premostitvenih objektov, nadvozov in podvozov. Izvajala se bodo zemeljska dela na trasi.
(I.E2) PERAČICA–PODTABOR, dolžina 2,4 km
predvidena predaja prometu: oktober 2007
V letu 2006 se bodo nadaljevala dela na prvih 900 m trase avtoceste in na viaduktu Lešnica. Začela se bo gradnja predora Ljubno ter viaduktov Ljubno in Peračica. Začela se bodo zemeljska dela in gradbena dela pri opornih zidovih na preostali trasi.
(I.E5) ŠENTVID–KOSEZE, dolžina 5,7 km
(I.E5.1) Šentvid–Koseze (3,7 km)
predvidena predaja prometu: december 2007
V letu 2006 se bo nadaljevala gradnja celotnega odseka s predorom in avtocesto. Če bodo geološko-geomehanske razmere dopuščale, bo predor prebit predvidoma sredi leta 2006, tako da bosta predor in avtocesta predana prometu jeseni leta 2007. Prav tako bosta jeseni 2007 predana prometu priključek avtoceste na Celovško cesto in rekonstrukcija Celovške ceste, če bo Uredba o Državnem lokacijskem načrtu za odsek Stanežiče–Šentvid sprejeta do maja 2006.
(I.F4) HRASTJE–KRONOVO, dolžina 13,3 km
(I.F4.2) Lešnica–Kronovo (5,5 km)
predvidena predaja prometu: december 2007
V letu 2006 se bodo odkupovala zemljišča in druge nepremičnine ter pridobivala manjkajoča gradbena dovoljenja, nadaljevala se bo gradnja premostitvenih objektov (viaduktov). Izveden bo javni razpis za oddajo gradbenih del, začela se bo gradnja trase avtoceste in ostalih premostitvenih objektov.
Skupno se bo v letu 2006 gradnja nadaljevala na:
– 59,2 km štiripasovih avtocest
– 18,6 km hitrih cest
– 5,0 km navezovalnih cest*
SKUPAJ: 82,8 km*
1.3.3. Odseki, na katerih se začne gradnja v letu 2006
V letu 2006 se bo začela gradnja naslednjih odsekov in pododsekov (oznake pred odseki in etapami so povzete po Resoluciji o NPIA, razpredelnica 11):
(I.A2) LENART–BELTINCI, dolžina 43,4 km
(I.A2.2) Spodnja Senarska–Cogetinci (10,0 km)
predvidena predaja prometu: december 2008
V letu 2006 se bodo odkupovala zemljišča, dokončana bo projektno-tehnična in investicijska dokumentacija. Izveden bo javni razpis za oddajo gradbenih del, začela se bodo gradbena delana trasi, premostitvenih objektih, komunalno-energetskih vodih in regulacijah.
(I.A3) BELTINCI–PINCE, dolžina 40,9 km
(I.A3.1) Beltinci–Lendava (17,4 km)
predvidena predaja prometu: december 2008
V letu 2006 bo dokončana projektno-tehnična dokumentacija. Odkupljena bodo zemljišča in pridobljena gradbena dovoljenja. Izveden bo javni razpis za oddajo gradbenih del. Začela se bodo gradbena dela na trasi, pri premostitvenih objektih, komunalno-energetskih vodih in regulacijah.
(I.G1) SLIVNICA–GRUŠKOVJE
(I.G1.1) Slivnica–Draženci (18,9 km)*
predvidena predaja prometu: december 2009
V letu 2006 bodo odkupljena zemljišča in druge nepremičnine ter izdelana projektno-tehnična dokumentacija. Izveden bo javni razpis za oddajo gradbenih del.
*Opomba: V Resoluciji o NPIA znaša dolžina odseka 18,9 km, dejanska dolžina odseka pa znaša 19,5 km*.
(II.G1.1) Draženci–Gruškovje (13,9 km)
predvidena predaja prometu:
– april 2007 (pododsek MMP Gruškovje–državna meja v dolžini 0,6 km)
– po letu 2008 (pododsek Draženci–MMP Gruškovje)
V letu 2006 so predvideni izdelava projektno-tehnične in investicijske dokumentacije, odkupi zemljišč in drugih nepremičnin ter izvedba javnega razpisa za oddajo gradbenih del ter začetek gradbenih del na trasi, pri premostitvenih objektih, komunalno-energetskih vodih in regulacijah na pododseku MMP Gruškovje–državna meja v dolžini 0,6 km.
MMP Dragonja
predvidena predaja prometu: december 2007
V letu 2006 je predvidena gradnja in dokončanje MMP Dragonja. DARS d.d. bo sofinanciral naložbo, ki jo vodi Ministrstvo za javno upravo in sicer gradnjo hitre ceste na območju mejne ploščadi.
Skupno se bo v letu 2006 gradnja začela na
– 47,5 km štiripasovnih avtocest*
SKUPAJ: 47,5 km*
1.3.4. Odseki, na katerih se v letu 2006 izvajajo pripravljalna dela pred začetkom gradnje
V letu 2006 se bodo izvajala pripravljalna dela pred začetkom gradnje na naslednjih odsekih in pododsekih (oznake pred odseki in etapami so povzete po Resoluciji o NPIA, razpredelnica 11):
(I.B2) PESNICA–SLIVNICA, dolžina 20,8 km
(I.B2.2) Zrkovska cesta–Ptujska cesta (4,2 km)
Predvidena predaja prometu: po letu 2008
V letu 2006 bo dokončana projektno-tehnična in investicijska dokumentacija ter odkupljena zemljišča. Končana bodo arheološka izkopavanja. Izveden bo javni razpis za oddajo gradbenih del na trasi avtoceste ter AC-bazi Maribor. Začela se bo razširitev AC-baze Maribor.
(I.F3) BIČ–HRASTJE, dolžina 22,5 km
(I.F3.3) Pluska–Ponikve (6,3 km)*
predvidena predaja prometu: december 2008
V letu 2006 se bo izdelovala projektno-tehnična in investicijska dokumentacija. Odkupovala se bodo zemljišča in druge nepremičnine. Izveden bo javni razpis za oddajo gradbenih del na trasi avtoceste.
*Opomba: V Resoluciji o NPIA znaša dolžina odseka 6,3 km, dejanska dolžina odseka pa znaša 7,6 km*.
(I.F3.4) Ponikve–Hrastje (8,6 km)
predvidena predaja prometu: december 2008
V letu 2006 se bo izdelovala projektno-tehnična in investicijska dokumentacija. Odkupovala se bodo zemljišča in druge nepremičnine. Izveden bo javni razpis za oddajo gradbenih del na trasi avtoceste.
Skupno se bodo v letu 2006 pripravljalna dela pred začetkom gradnje izvajala na:
– 20,4 km štiripasovnih avtocest*
SKUPAJ: 20,4 km*
1.3.5. Odseki, predani prometu v letih od 1994 do 2005, na katerih se v letu 2006 izvajajo zaključna dela
V letu 2006 se bodo izvajala zaključna dela na naslednjih odsekih in pododsekih (odseki, ki so bili predani prometu pred letom 1994, to je pred začetkom izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocest, in na katerih se bodo v letu 2006 izvajala zaključna dela, so prikazani v poglavju 1.3.6.) (imenovanja in oznake so v skladu z Resolucijo o NPIA, razpredelnica 11):
– (I.A2.4) Vučja vas–Beltinci z R353
– (I.B2.3) Ptujska cesta–Slivnica
– (I.B3) Fram–Slivnica–BDC
– (I.B4.1) Priključek Lopata
– (I.B6.1) Vransko–Trojane
– (I.B6.2) Trojane–Blagovica
– (I.B7.1) Blagovica–Lukovica
– (I.B7.2) Lukovica–Krtina
– (I.B8) Zadobrova–Tomačevo
– (I.B9) Šentjakob–Malence
– (I.C6.2) Kozina–Klanec od km 7,5 do km 11,5
– (I.C7.1) Klanec–Socerb
– (I.C7.2) Socerb–Srmin
– (I.C8) Srmin–Škofije
– (I.F1.1) Ploščad za BS Cikava
– (I.F2) Višnja Gora–Bič
– (I.F3.1) Bič-Korenitka
– (I.F3.2) Korenitka–Pluska
– (I.F5) Kronovo–Smednik (gradnja krožišča)
– (I.F6) Smednik–Krška vas (gradnja priključne ceste za letališče)
– (I.F7) Krška vas–Obrežje
Na zgornjih odsekih bodo v letu 2006 izvedena zaključna dela, potrebna za dokončanje odsekov. Vrednosti del po posameznih odsekih so razvidne iz priloge 2. V letu 2006 znaša vrednost zaključnih del na odsekih avtocest, ki so bili predani prometu v letih od 1994 do 2005, skupaj 8.055 mio SIT.
Skupno se bodo v letu 2006 izvajala zaključna dela na novih avtocestah in cestah (zgrajenih po letu 1994) na:
– 139,0 km štiripasovnih avtocest
– 6,7 km hitrih cest
– 7,0 km priključkov
SKUPAJ: 152,7 km
1.3.6. Odseki, zgrajeni pred letom 1994, na katerih se v letu 2006 izvajajo zaključna dela
V letu 2006 bodo na določenih avtocestnih odsekih, ki so bili predani prometu pred letom 1994 (tj. pred ustanovitvijo DARS d.d.), izvedena zaključna in dodatna dela, ki so bila predvidena in zahtevana ob izdaji lokacijskih odločb in se nanašajo predvsem na varovanje pred čezmernim hrupom ali pa jih zahtevajo naknadno sprejeti predpisi (npr. povečanje največjih dovoljenih osnih obremenitev vozil), ki jih mora upravljavec avtocest spoštovati. Vrednost zaključnih del po posameznih odsekih je prikazana v prilogi 2. Skupaj znaša vrednost zaključnih del na odsekih, ki so bili zgrajeni pred letom 1994, v letu 2006 422 mio SIT.
1.3.7. Odseki, za katere se v letu 2006 izvaja dokončna premoženjska ureditev
V letu 2006 bodo za avtocestne odseke, ki so bili že predani prometu pred letom 2006, potekali odkupi zemljišč po dokončni odmeri, za kar je predvidenih skupaj 291 mio SIT. Specifikacija teh odsekov je razvidna iz priloge 3.
1.3.8. Razširitev obstoječih ČCP in nadaljevanje gradnje SCP
V letu 2006 so predvidene razširitve obstoječih čelnih cestninskih postaj in nadaljevanje gradnje stranskih cestninskih postaj. Za ta dela je predvideno skupaj 532 mio SIT.
1.3.9. Vadbeni poligon na Igu
Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije št. 800-03/96-10/1-8 z dne 25. 11. 1996 o podpori projektu zagotavljanja reševanja v avtocestnih predorih je bil v letu 1997 med Ministrstvom za promet, Ministrstvom za obrambo in DARS d.d. sklenjen dogovor. Podpisniki dogovora so se sporazumeli, da je za uspešno uveljavitev nalog reševanja v predorih poleg nabave specialnih vozil potrebno zgraditi tudi vadbeni predor v izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. Po tem dogovoru DARS d.d. krije polovico stroškov za gradnjo navedenega vadbenega predora. V letu 1999 je bil med Ministrstvom za obrambo in DARS d.d. sklenjen še operativni sporazum in pozneje še dva dodatka k temu sporazumu, ki sta podrobneje določila naloge za nakup 6 reševalnih vozil in tudi pri bodoči gradnji vadbenega predora na Igu.
V letu 2006 bo DARS d.d. na podlagi sklenjenega dogovora sofinanciral gradnjo vadbenega poligona na Igu v višini 400 mio SIT.
1.3.10. Kontrola in potrjevanje kakovosti
V letu 2006 se bodo izvajale zunanja kontrola kakovosti del na navezovalnih in priključnih cestah ter s tem povezane strokovno-tehnične storitve ter tudi različna načrtovana manjša naročila, ki so povezana z reševanjem problematike zagotavljanja kakovosti pri avtocestnih projektih.
V letu 2006 je tako za kontrolo in potrjevanje kakovosti predvidenih skupaj 50 mio SIT.
1.3.11. Revizije projektno-tehnične dokumentacije
Skladno s 53. členom Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02) so bile z letom 2004 uvedene revizije projektno-tehnične dokumentacije zahtevnih objektov. Vključujejo naslednja preverjanja:
– zanesljivost objekta in skladnost s prostorskimi akti,
– ali je z načrti tehničnih rešitev dokazano izpolnjevanje bistvenih zahtev,
– ali je vplivno območje objekta določeno na predpisan način,
– ali je izvedena kontrola brezhibnosti tehničnih rešitev in računske pravilnosti gradbenih konstrukcij.
Revizija projektno-tehnične dokumentacije je v neposredni povezavi s pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih določa 66. člen omenjenega ZGO-1.
V letu 2006 je tako za izvajanje revizij projektno-tehnične dokumentacije predvidenih skupaj 200 mio SIT.
1.3.12. Uslajevanje zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 03/02) zavezuje naročnika, da imenuje enega ali več koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu, če dela na gradbišču izvaja več izvajalcev del. Skladno z uredbo bodo v letu 2006 koordinatorji opravljali naloge zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na vseh odsekih med glavnimi gradbenimi deli in za odseke med pripravljalnimi gradbenimi deli. Koordinatorji bodo med pripravo skrbeli za izdelavo varnostnega načrta in med gradnjo predvsem usklajevali varnostne načrte s spremembami na gradbiščih ter preverjali varno izvajanje delovnih postopkov.
V letu 2006 je tako za koordinacijo zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu predvideno skupaj 30 mio SIT.
1.3.13. Razvojno-raziskovalne naloge
Za uresničitev razvojno-raziskovalnih nalog s področja gradnje in obnavljanja avtocest ter za pripravo študij in ekspertiz, ki so podlaga za oblikovanje strokovnih odločitev, je predvideno financiranje strokovnih del s številnih tematskih področij:
– naloge s področja sodobnih materialov in tehnologij za gradnjo cest,
– naloge s področja izboljšanja prometne varnosti,
– naloge s področja ureditve in varovanja okolja cest,
– naloge s področja zagotavljanja in potrjevanja kakovosti gradbenih materialov in gradbenih proizvodov pri gradnji cest,
– naloge s področja sistemov za gospodarjenje z avtocestami in pripadajočimi objekti ter optimizacijo ukrepov pri obnavljanju avtocest,
– naloge s področij geologije, geomehanike in geotehnike,
– naloge s področja ekonomike naložb,
– naloge s področja informacijske podpore gradnji in vzdrževanju,
– naloge s področja posodobitve in uvedbe novih postopkov za projektiranje,
– naloge s področja inteligentnih prometnih sistemov;
V letu 2006 je tako za izvedbo razvojno-raziskovalnih nalog predvideno skupaj 30 mio SIT.
1.4. INVESTICIJSKE VREDNOSTI
1.4.1. Odstopanje investicijskih vrednosti in primerjava z Resolucijo o NPIA
Investicijske vrednosti posameznih odsekov, na katerih je ugotovljena njihova sprememba, prikazuje Tabela 3 (nove investicijske vrednosti glede na zadnje potrjene investicijske vrednosti v prejšnjih LP ROAC, nivo cen: 12/02). Na kratko so predstavljeni tudi pomembnejši razlogi za spremembe investicijskih vrednosti.
Spremembe investicijskih vrednosti na posameznih avtocestnih odsekih Pomurskega avtocestnega kraka (AC Maribor–Pince) so posledica višje stopnje obdelave projektno-tehnične dokumentacije glede na čas priprave Resolucije o NPIA. Do odstopanj je prišlo predvsem zaradi spremenjenih geoloških pogojev, sprememb števila in zahtevnosti objektov, sprememb posameznih potekov trase ter pogojev soglasjedajalcev (okoljevarstveni pogoji). Ker so se na posameznih odsekih investicijske vrednosti tudi znižale, je realno pričakovati, da bo celotni Pomurski avtocestni krak zgrajen s finančnimi sredstvi, predvidenimi z Resolucijo o NPIA.
V Tabeli 3a so navedeni odseki, na katerih je v letu 2006 predviden začetek gradnje in do zdaj niso bili navedeni v LP ROAC. Določeni sta tudi struktura finančnih virov za te odseke in struktura finančnih virov za obnove v letu 2006.
V Tabeli 3b je prikazana primerjava novih ocen investicijskih vrednosti z vrednostmi iz Resolucije o NPIA in sicer za vse odseke, vključene v Resolucijo o NPIA v sklop C (odseki v gradnji), sklop D (odseki v pripravi, za katere je bila uredba o LN takrat že sprejeta) in sklop E (odseki, ki so se načrtovali).
V Resoluciji o NPIA je v 2. poglavju Analiza novih investicijskih vrednosti Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji na področju graditve avtocestnega omrežja (Uradni list RS z dne 6. 5. 2004, stran 6737) navedeno: »Obseg gradnje in investicijske vrednosti avtocestnih odsekov/pododsekov se načeloma lahko razlikuje od obsega gradenj in investicijskih vrednosti določenih v NPIA RS, vendar pod pogojem, da skupni obseg še ne izvedenih avtocestnih odsekov/pododsekov (sklopi C, D in E) in njihovih investicijskih vrednosti ostane v obdobju najmanj petih let na ravni predvidenih časovnih obdobij izvajanja NPIA RS, oziroma lahko odstopa največ 10% od njihove skupne ocenjene investicijske vrednosti.«.
Iz Tabele 3b (Primerjava novih ocen investicijskih vrednosti z vrednostmi v Resoluciji o NPIA – nivo cen: 12/2002) je razvidno:
– skupna vrednost sklopov C, D in E v Resoluciji o NPIA znaša 785.684 mio SIT;
– nova skupna vrednost sklopov C,D in E v septembru 2006 na podlagi potrjenih investicijskih vrednosti v sprejetih LP ROAC, potrjenih investicijskih programih in investicijskih programih v pripravi znaša 814.927 mio SIT, kar je za 29.243 mio SIT oziroma 3,7% več kot v Resoluciji o NPIA;
Iz Tabele 3b je tudi razvidno, da so se v obdobju od sprejetja Resolucije o NPIA investicijske vrednosti nekaterih odsekov v primerjavi z Resolucijo o NPIA zmanjšale, nekatere pa povečale; skupni rezultat, povečanje za 3,7% v tem obdobju pa je v skladu z določili Resolucije o NPIA. Ob tem, da so najtežji avtocestni odseki že zgrajeni oziroma se gradijo in ob sprotnem analiziranju spreminjanja investicijskih vrednosti pri izvajanju Resolucije o NPIA je mogoče z veliko gotovostjo predpostaviti, da v petih letih po njenem sprejetju, torej do februarja 2009, okvir 10% povečanja za sklope C, D in E ne bo presežen.
1.4.2. Struktura virov
V Tabeli 4 so prikazane investicijske vrednosti in struktura virov po posameznih odsekih (nivo cen: 12/2002, brez stroškov financiranja).
2. RAZVOJ NAVEZOVALNIH CEST V OKVIRU AVTOCESTNEGA PROGRAMA
V letu 2006 se nadaljuje gradnja nekaterih državnih–navezovalnih cest, ki omogočajo boljše navezovanje širših urbanih območij na V. in X. koridor. Dela bodo potekala na naslednjih odsekih državnih cest (oznake pred odseki in etapami so povzete po Resoluciji o NPIA, razpredelnica 11):
(I.1.4) Zahodna obvoznica Maribor–Desni breg: Proletarskih brigad–Streliška
V letu 2006 so predvideni izdelava projektno-tehnične in investicijske dokumentacije ter odkupi zemljišč in drugih nepremičnin. Izveden bo javni razpis za oddajo gradbenih del. Začela se bodo gradbena dela na trasi.
(I.2.1) Severna magistrala Celje: rekonstrukcija Mariborske ceste (III. in IV. etapa)
V letu 2006 se bodo za III. etapo odkupovala zemljišča po dokončni odmeri. Nadaljevala se bodo gradbena dela pri IV. etapi.
(I.4.2) Križišče Slavček–križišče Tomos
V letu 2006 se bodo odkupovala zemljišča po dokončni odmeri. Izvajala se bodo zaključna dela pri rekonstrukciji državne ceste.
Vrednosti del po posameznih cestnih so prikazane v Tabeli 5.
DOKONČNA PREMOŽENJSKA UREDITEV
V letu 2006 se bo izvajala dokončna premoženjsko-pravna ureditev na naslednjih odsekih državnih cest:
– (I.1.1.) Zahodna obvoznica Maribor–levi breg: Fontana–Turnerjeva ulica
– (I.1.2.) Zahodna obvoznica Maribor–desni breg: Koroški most–Erjavčeva ulica
– (I.1.3.) Zahodna obvoznica Maribor–desni breg: Erjavčeva ulica–Proletarskih brigad
– (I.4.1.) Šmarje–Dragonja: dograditev III. pasu
v skupni vrednosti 21 mio SIT. Vrednost del po posameznih odsekih navezovalnih cest je prikazana v Prilogi 3.
PREDHODNI PROJEKTI IN ODKUPI:
V letu 2006 se bo izdelovala projektno-tehnična dokumentacija ter odkupovala zemljišča in druge nepremičnine za odsek državne ceste:
– (I.3.1.) Želodnik–Mengeš z obvoznico Mengeš: obvoznica Mengeš
Prav tako se bo izdelovala prostorska in projektno-tehnična dokumentacija za odseka državnih cest:
– (I.3.2.) Mengeš–Žeje
– (I.3.3.) Žeje–Vodice.
Skupna vrednost teh del v letu 2006 znaša 310 mio SIT.
3. OBNAVLJANJE AVTOCEST
3.1. INVESTICIJSKO OBNAVLJANJE VOZIŠČ
Obnove vozišč avtocest bodo potekale na starejših odsekih slovenskega avtocestnega omrežja in sicer tam, kjer so bili v postopku sezonskih pregledov in prednostne ocene stanja vozišč po metodi MSI označeni z »zelo slabo« in »slabo« in so torej najbolj dotrajani.
Obnovitvena dela na voziščih avtocest zahteva delne in popolne zapore smernega vozišča, zato se bodo vsa večja dela čim bolj izvajala zaporedno in zunaj največjih sezonskih prometnih obremenitev. Pri obnovitvenih delih bo že z razpisno dokumentacijo zahtevano delo vse dni v tednu, ves svetli del dneva, posamezne delovne faze pa se bodo izvajale tudi ponoči. Predvideni sta priprava projektno-tehnične dokumentacije in obnova vozišč na vseh krakih avtocestnega omrežja:
+----------------------------------------------------------+-----------------+
|– Štajerski avtocestni krak: na območju odsekov Pesnica– | 470 mio SIT|
|Tezno in Hoče–Vransko | |
+----------------------------------------------------------+-----------------+
|– Ljubljanski avtocestni obroč: na območju razcepa Kozarje| 270 mio SIT|
+----------------------------------------------------------+-----------------+
|– Dolenjski avtocestni krak: na območju odseka Malence– | 670 mio SIT|
|Šmarje Sap in Šmarje Sap–Grosuplje | |
+----------------------------------------------------------+-----------------+
|– Primorski avtocestni krak: na območju odseka Vrhnika– | 1.650 mio SIT|
|Logatec, na območju odseka Razdrto–Čebulovica in na | |
|območju mejnega prehoda Vrtojba | |
+----------------------------------------------------------+-----------------+
|– Gorenjski avtocestni krak: na območju mejnega platoja | 160 mio SIT|
|Karavanke in izvoza Lipce | |
+----------------------------------------------------------+-----------------+
|SKUPAJ | 3.220 mio SIT|
+----------------------------------------------------------+-----------------+
Skupna načrtovana vrednost vseh obnovitvenih del, kontrole kakovosti in projektno-tehnične ter investicijske dokumentacije na voziščih v letu 2006 je ocenjena na 3.220 mio SIT.
Že v letu 2006 se bo izvedel tudi del javnih razpisov za predvidena dela v prihodnjem letu in sicer do višine 60% načrtovane vrednosti teh del v letu 2006. Namen vnaprejšnjega vodenja postopkov javnih razpisov je omogočiti izvedbo posameznih del že v 1. četrtletju leta 2007. S tem bo zagotovljen pravočasen začetek in izvedba dela obnovitvenih del v spomladanskem obdobju oziroma da zaradi dolgotrajnosti postopkov oddaje del njihovo izvajanje ne bo poseglo v obdobje turistične sezone.
3.2. INVESTICIJSKO OBNAVLJANJE OBJEKTOV
Obnove avtocestnih objektov avtocest bodo potekale na starejših odsekih slovenskega avtocestnega omrežja, in sicer tam, kjer so bile v postopku rednih in glavnih pregledov ugotovljene poškodbe, ki že ogrožajo varnost konstrukcije in s tem ne zagotavljajo varnega prometa ali pa je popravilo posameznih delov nujno (popravilo dilatacij, odvodnjavanja, obrabnih in veznih plasti, hidroizolacije), da se prepreči nadaljnje pospešeno propadanje objektov. Za določitev prednosti je na podlagi rednih in glavnih pregledov izdelan prednostni vrstni red poškodovanosti objektov. Pri obnovi objektov se izvajajo tudi obnovitvena dela v predorih.
Obnovitvena dela na objektih avtocest zahteva delne in popolne zapore smernega vozišča, zato se bodo vsa večja dela čim bolj izvajala zaporedno in zunaj največjih sezonskih prometnih obremenitev. Pri obnovitvenih delih bo že z razpisno dokumentacijo zahtevano delo vse dni v tednu, ves svetli del dneva, posamezne delovne faze pa se bodo izvajale tudi ponoči. Predvideni sta priprava projektno- tehnične dokumentacije in obnova objektov na vseh krakih avtocestnega omrežja:
+---------------------------------------------------------+------------------+
|– Štajerski avtocestni krak: zamenjava dilatacij na | 80 mio SIT|
|viaduktu Žepina, Devina in monolitizacija nadvoza Nova | |
|Zrkovska cesta | |
+---------------------------------------------------------+------------------+
|– Ljubljanski avtocestni obroč: I faza sanacije | 220 mio SIT|
|obstoječega dela pokritega vkopa Šentvid | |
+---------------------------------------------------------+------------------+
|– Dolenjski avtocestni krak: predvideni so obnova vozišča| 470 mio SIT|
|ter nadgradnja varnostnih naprav v predorih Debeli hrib | |
|in Mali vrh, popravilo dilatacije in asfalta na viaduktu | |
|Reber, zamenjava dilatacije na podvozu Mala Stara vas | |
+---------------------------------------------------------+------------------+
|– Primorski avtocestni krak: obnova leve polovice | 1.120 mio SIT|
|viadukta Verd, obnova nadvoza na priključku Vrhnika | |
+---------------------------------------------------------+------------------+
|– Gorenjski avtocestni krak: obnova viadukta Podmežaklja | 330 mio SIT|
|in sanacija oboka v predoru Karavanke | |
+---------------------------------------------------------+------------------+
|SKUPAJ | 2.220 mio SIT|
+---------------------------------------------------------+------------------+
Skupna načrtovana vrednost vseh obnovitvenih del, kontrole kakovosti in projektno-tehnične ter investicijske dokumentacije na objektih v letu 2006 je ocenjena na 2.220 mio SIT.
Že v letu 2006 se bo izvedel tudi del javnih razpisov za predvidena dela v prihodnjem letu in sicer do višine 60% načrtovane vrednosti teh del v letu 2006. Namen vnaprejšnjega vodenja postopkov javnih razpisov je omogočiti izvedbo posameznih del že v 1. četrtletju leta 2007. S tem bo zagotovljen pravočasen začetek in izvedba dela obnovitvenih del v spomladanskem obdobju oziroma da zaradi dolgotrajnosti postopkov oddaje del njihovo izvajanje ne bo poseglo v obdobje turistične sezone.
3.3. INVESTICIJSKO OBNAVLJANJE DRUGIH OBJEKTOV
Obnove drugih objektov bodo potekale na celotnem avtocestnem omrežju. Med druge objekte se štejejo vsa obnovitvena dela in monitoringi na ostalih objektih, ki so sestavni del avtocest:
+---------------------------------------------------------+------------------+
|– obnova varnostnih in varovalnih ograj | 135 mio SIT|
+---------------------------------------------------------+------------------+
|– obnova nasipov, brežin, usekov | 60 mio SIT|
+---------------------------------------------------------+------------------+
|– obnova avtocestnih baz in cestninskih postaj | 85 mio SIT|
+---------------------------------------------------------+------------------+
|– investicijsko vzdrževanje vremenskih postaj | 30 mio SIT|
+---------------------------------------------------------+------------------+
|– usklajevanje zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu| 55 mio SIT|
|na gradbiščih, na katerih potekajo obnove | |
+---------------------------------------------------------+------------------+
|– zamenjava dotrajanih cestninskih kabin | 70 mio SIT|
+---------------------------------------------------------+------------------+
|– obnova betonskih stez na ČCP Pesnica, ČCP Tepanje, ČCP | 120 mio SIT|
|Vransko | |
+---------------------------------------------------------+------------------+
|– sanacija razsvetljave na počivališčih | 30 mio SIT|
+---------------------------------------------------------+------------------+
|SKUPAJ | 585 mio SIT|
+---------------------------------------------------------+------------------+
Skupna načrtovana vrednost vseh obnovitvenih del, kontrole kakovosti in projektno-tehnične ter investicijske dokumentacije na drugih objektih v letu 2006 je ocenjena na 585 mio SIT.
Že v letu 2006 se bo izvedel tudi del javnih razpisov za predvidena dela v prihodnjem letu in sicer do višine 60% načrtovane vrednosti teh del v letu 2006. Namen vnaprejšnjega vodenja postopkov javnih razpisov je omogočiti izvedbo posameznih del že v 1. četrtletju leta 2007. S tem bo zagotovljen pravočasen začetek in izvedba dela obnovitvenih del v spomladanskem obdobju oziroma da zaradi dolgotrajnosti postopkov oddaje del njihovo izvajanje ne bo poseglo v obdobje turistične sezone.
3.4. INVESTICIJSKE NALOŽBE V OBJEKTE
Na planski postavki Naložbe v vozišča in objekte se zagotavljajo potrebna finančna sredstva za naložbena dela v objekte na obstoječem avtocestnem omrežju. V letu 2006 so predvideni:
+-------------------------------------------------------+------------------+
|– gradnja izpostave AC-baze Postojna v Logatcu | 265 mio SIT|
|(prestavitev iz ČCP Ljubljana-zahod) in dokončanje del | |
|pri razširitvi AC-baze Slovenske Konjice: I. faza | |
+-------------------------------------------------------+------------------+
|– priprava projektno-tehnične dokumentacije za naložbe | 30 mio SIT|
|v vozišča in objekte | |
+-------------------------------------------------------+------------------+
|SKUPAJ | 295 mio SIT|
+-------------------------------------------------------+------------------+
Skupna načrtovana vrednost investicijskih naložb v vozišča in objekte in potrebne projektno-tehnične dokumentacije v letu 2006 je ocenjena na 295 mio SIT.
Že v letu 2006 se bo izvedel tudi del javnih razpisov za predvidena dela v prihodnjem letu in sicer do višine 60% načrtovane vrednosti teh del v letu 2006. Namen vnaprejšnjega vodenja postopkov javnih razpisov je omogočiti izvedbo posameznih del že v 1. četrtletju leta 2007. S tem bo zagotovljen pravočasen začetek in izvedba dela obnovitvenih del v spomladanskem obdobju oziroma da zaradi dolgotrajnosti postopkov oddaje del njihovo izvajanje ne bo poseglo v obdobje turistične sezone.
3.5. INVESTICIJSKE NALOŽBE V OPREMO OBSTOJEČEGA AVTOCESTNEGA OMREŽJA
Za posodobitev opreme obstoječega avtocestnega omrežja in povečane varnosti je treba starejše avtoceste odseke opremiti s sodobno elektrostrojno in drugo opremo oziroma v skladu z novimi predpisi in zakonodajo. V letu 2006 so predvideni:
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|– naložbe v zaščito brežin in oporne zidove | 15 mio SIT|
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|– nadgradnja centra za upravljanje in vodenje prometa v | 150 mio SIT|
|obstoječih AC bazah (Ljubljana, Vransko, Slovenske | |
|Konjice) | |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|– nadgradnja varnostnih naprav v predorih in galerijah | 290 mio SIT|
|na obstoječem avtocestnem omrežju (predori Karavanke, | |
|Pletovarje, Golo rebro, Golovec, Mali hrib in Debeli vrh| |
|ter galerije Strmec, Moste in Maribor) | |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|– razsvetljava razcepov, ureditev neprekinjenega | 320 mio SIT|
|napajanja ob avtocestah in nadgradnja klica v sili, ki | |
|zagotavlja združljivost različnih sistemov | |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|– zapiranje prehodov | 75 mio SIT|
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|– zamenjava in posodobitev kažipotne signalizacije na | 50 mio SIT|
|Gorenjskem avtocestnem kraku in po posebnih nalogih | |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|– program TEMPO-CONECT | 150 mio SIT|
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|– oprema obstoječih avtocest z videonadzorom | 185 mio SIT|
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|– nadgradnja opreme za prenos podatkov in | 95 mio SIT|
|telekomunikacijskih naprav | |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|– poenotenje elektrostrojne opreme za predor Jasovnik in| 700 mio SIT|
|Ločica | |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|SKUPAJ | 2.030 mio SIT|
+--------------------------------------------------------+-------------------+
Skupna načrtovana vrednost nabave opreme in naložb v ostale dele avtocestnega omrežja v letu 2006 je ocenjena na 2.030 mio SIT.
Že v letu 2006 se bo izvedel tudi del javnih razpisov za predvidena dela v prihodnjem letu in sicer do višine 60% načrtovane vrednosti teh del v letu 2006. Namen vnaprejšnjega vodenja postopkov javnih razpisov je omogočiti izvedbo posameznih del že v 1. četrtletju leta 2007. S tem bo zagotovljen pravočasen začetek in izvedba dela obnovitvenih del v spomladanskem obdobju oziroma da zaradi dolgotrajnosti postopkov oddaje del njihovo izvajanje ne bo poseglo v obdobje turistične sezone.
3.6. OBNOVE IN NALOŽBE V VAROVANJE OKOLJA
S spremembami in dopolnitvami okoljevarstvene zakonodaje v letih od 1970 do 1995 je upravljalec avtocestnega omrežja v RS postal zavezanec za izvedbo protihrupne zaščite, potrebne zaradi virov hrupa s posameznih avtocestnih odsekov na obstoječem avtocestnem omrežju. Na podlagi izdelane ocene je treba protihrupno zaščito na obstoječem avtocestnem omrežju potrebno zagotoviti sredstva v ocenjeni vrednosti 20 mrd SIT. Zato so bile v letu 2005 pripravljene strokovne podlage za Strategijo izvedbe sanacije hrupne obremenjenosti vzdolž avtocest, ki določa način določanja prednosti za izvedbo protihrupnih ukrepov. Na tej podlagi je bil izdelan Predlog operativnega programa varstva pred hrupom prometa vzdolž avtocest za obdobje 2005–2010. V letu 2006 bodo na podlagi tega operativnega programa, odločb inšpekcijskih služb in cilja, da so na določenem avtocestnem odseku, na katerem je bila v preteklih letih že zgrajena večina potrebne protihrupne zaščite, izvedeni vsi potrebni ukrepi. V letu 2006 so predvideni:
+-------------------------------------------------------+------------------+
|– izvedba monitoringov, izdelava projektno-tehnične in | 175 mio SIT|
|investicijske dokumentacije | |
+-------------------------------------------------------+------------------+
|– gradnja protihrupne ograje na HC Pesnica–Maribor– | 1.025 mio SIT|
|Tezno | |
+-------------------------------------------------------+------------------+
|– gradnja protihrupne ograje na razcepih Brezovica in | 350 mio SIT|
|Kozarje | |
+-------------------------------------------------------+------------------+
|– gradnja protihrupne ograje Hrušica | 200 mio SIT|
+-------------------------------------------------------+------------------+
|SKUPAJ | 1.750 mio SIT|
+-------------------------------------------------------+------------------+
Skupna načrtovana vrednost obnov in naložb v varovanje okolja ter potrebno projektno-tehnične in investicijsko dokumentacijo v letu 2006 je ocenjena na 1.750 mio SIT.
Že v letu 2006 se bo izvedel tudi del javnih razpisov za predvidena dela v prihodnjem letu in sicer do višine 60% načrtovane vrednosti teh del v letu 2006. Namen vnaprejšnjega vodenja postopkov javnih razpisov je omogočiti izvedbo posameznih del že v 1. četrtletju leta 2007. S tem bo zagotovljen pravočasen začetek in izvedba dela obnovitvenih del v spomladanskem obdobju oziroma da zaradi dolgotrajnosti postopkov oddaje del njihovo izvajanje ne bo poseglo v obdobje turistične sezone.
3.7. ELEMENTAR
Za dela, ki so posledica nepredvidljivih dogodkov, predvsem ob naravnih nesrečah, je v letu 2006 predvidenih 50 mio SIT.
4. NOV ELEKTRONSKI CESTNINSKI SISTEM
V letu 2006 je predviden postopen začetek prehoda obstoječega sistema elektronskega pobiranja cestnine (ABC), ki se zdaj uporablja samo za prvi cestninski razred (osebna vozila), v elektronski istem pobiranja cestnine v prostem prometnem toku za vse cestninske razrede. Ta prehod mora biti dokončan do konca leta 2008.
Na podlagi ugotovitev študije o možnostih vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku (naročnika študije sta bila Ministrstvo za promet in Ministrstvo za informacijsko družbo) je v letu 2006 predvidena izvedba dveh poskusnih projektov pobiranja cestnine v prostem prometnem toku. Prvi poskusni projekt bo izveden na podlagi mikrovalovne tehnologije z novo frekvenco 5,8 GHz, ki bo ustrezala standardizaciji po CEN TC 278, drugi poskusni projekt pa na podlagi satelitskega pozicioniranja vozil. Oba poskusna projekta bosta izvedena v skladu z direktivo Evropske unije 2004/52/EC. Ugotovitve obeh projektov bodo podlaga za odločitev o elektronskem sistemu pobiranja cestnine v prostem prometnem toku, ki bo izveden v letih 2007 in 2008. Nov sistem bo moral biti povezljiv z elektronskimi sistemi pobiranja cestnine v evropskih državah, posebno v sosednjih, ki že uvajajo mikrovalovno tehnologijo.
V letu 2006 je tako skupna načrtovana vrednost investicijskih naložb v posodobitev cestninskega sistema, predvsem izvedba obeh poskusnih projektov pobiranja cestnine v prostem prometnem toku ter izdelava projektno-tehnične in investicijske dokumentacije ocenjena na 700 mio SIT.
5. SISTEMI ZA NADZOR IN VODENJE PROMETA
Sistem za nadzor in vodenje prometa je inteligentni prometni sistem, ki na avtocestnem odseku, na katerem deluje, omogoča vzpostavitev optimalnih prometnih razmer glede na trenutno in predvideno stanje na cesti. Sisteme za nadzor in vodenje prometa na cestah različnih kategorij je treba povezati med seboj, kadar prihaja do medsebojnega vpliva prometnih tokov.
V letu 2006 se bodo izvajala dela za vzpostavitev navedenega sistema na naslednjih odsekih avtocest:
+---------------------------------------------------------+------------------+
|– Gorenjski avtocestni krak: odsek Šentvid–Koseze | 480 mio SIT|
+---------------------------------------------------------+------------------+
|– Ljubljanski avtocestni obroč | 1.858 mio SIT|
+---------------------------------------------------------+------------------+
|SKUPAJ | 2.338 mio SIT|
+---------------------------------------------------------+------------------+
Za vzpostavitev sistema za nadzor in vodenje prometa je v letu 2006 predvidenih skupaj 2.338 mio SIT.
6. FINANČNI ODBITKI ZARADI INVESTICIJSKIH POSOJIL (PLAČILO GLAVNICE IN OBRESTI)
Obveznosti iz investicijskih posojil (plačilo rednih obresti, odplačilo glavnice in obveznosti iz refinanciranja) bodo v letu 2006 dosegle vrednost 26.584 mio SIT, od tega bo:
– 12.199 mio SIT namenjenih za plačilo rednih obresti (za posojila za avtocestne odseke, ki so že predani v promet),
– 14.385 mio SIT namenjeno za odplačilo glavnice (vključuje tudi predvideno predčasno odplačilo posojila EBRD v višini 2.400 mio SIT).
7. NADOMESTILO ZA OPRAVLJANJE NAROČILA
Vsebina in osnove za izračun vrednosti nadomestila za opravljanje naročila postavke v Prilogi 1 Poraba: Nadomestilo za opravljanje naročila, ki izhajajo iz obveznosti DARS na podlagi ZDARS-A, bodo detaljno definirane z Aneksom k Pogodbi o izvajanju naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest ter finančnim inženiringom in drugih povezanih nalog po Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Vsebina Priloge 1: Pregled virov in porabe letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest v letu 2006 se v LP ROAC 2006 opredeli kot vsebina prehodnega značaja, ki velja do podpisa Aneksa h pogodbi.
Skladno s 4. točko Pogodbe o izvajanju naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest ter finančnim inženiringom in drugih povezanih nalog po Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji znaša v letu 2006 nadomestilo za opravljanje naročila 8.642 mio SIT.
8. ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA REALIZACIJO LETNEGA PLANA RAZVOJA IN OBNAVLJANJA AVTOCEST 2006
8.1. NOVI ZAKONI O SOGLASJU IN POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE
Za nemoteno izvajanje Letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2006 je potrebno sprejeti dva nova zakona o soglasju in poroštvu za gradnjo avtocestnih odsekov iz Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji:
– zakon o soglasju in zakon o poroštvu za najetje posojil in izdajo dolžniških vrednostnih papirjev v skupni višini 118.856 mio SIT (516,17 mio EUR po stalnih cenah na 31. 12. 2002) za avtocestne odseke, ki so se začeli graditi v letu 2005, pa zanje zakon o soglasju in zakon o poroštvu še nista bila sprejeta (41.104 mio SIT) ter dodatno za:
– odsek HC Razdrto–Vipava: Rebernice: propadla kvota zadolževanja zaradi zakonsko določenega roka za črpanje: 1.151 mio SIT,
– odsek AC Maribor–Lenart: povečanje investicijske vrednosti ter sprememba finančne konstrukcije: 5.000 mio SIT,
– izpad investicijskih transferjev s proračunske postavke "Sredstva za izgradnjo avtocest (DARS d.d.)" v letih 2004 in 2005 ter posledično spremembo strukture financiranja avtocestnih odsekov: 71.600 mio SIT.
– zakon o soglasju in zakon o poroštvu za najetje posojil in izdajo dolžniških vrednostnih papirjev v skupni višini 125.004 mio SIT (542,86 mio EUR, nivo cen 12/2002) za avtocestne odseke, ki se začnejo graditi v letu 2006, obnavljanje avtocest v letu 2006 in refinanciranje obstoječih zadolžitev.
9. FINANCIRANJE PLANA RAZVOJA IN OBNAVLJANJA AVTOCEST TER PLANA RAZVOJA NAVEZOVALNIH CEST
9.1. VIRI SREDSTEV ZA FINANCIRANJE NOVOGRADNJE IN OBNOV AVTOCEST V LETU 2006
9.1.1. Investicijski transferi
Po Resoluciji o NPIA so osnovni vir za financiranje Nacionalnega programa gradnje avtocest v Republiki Sloveniji sredstva, ki se zagotavljajo na podlagi Zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 57/98 in 18/02). Dinamika financiranja po Resoluciji o NPIA za leto 2006 predvideva iz tega naslova priliv v višini 40.283 mio SIT (po tečaju 1 EUR = 239,64 SIT).
V proračunu RS za leto 2006 so določeni investicijski transferi s postavke »sredstva za izgradnjo avtocest (DARS d.d.)« v višini 5.934 mio SIT ter s postavke »avtocestni program – kohezija« v višini 2.015 mio SIT. Razlika se zagotovi v višini 15.249 mio SIT s povračilom davka na dodano vrednost ter z dodatnim zadolževanjem DARS d.d.
9.1.2. Vračilo davka na dodano vrednost
V letu 2006 je iz naslova vračila davka na dodano vrednost načrtovan vir v višini 15.249 mio SIT.
9.1.3. Posojila in izdaja dolžniških vrednostnih papirjev
V letu 2006 bodo črpana posojila in izdane obveznice za financiranje gradnje avtocest v skupnem znesku 120.255 mio SIT.
V letu 2006 bo predvidoma črpano 40.355 mio SIT posojil po že sklenjenih kreditnih pogodbah, in sicer:
A. POSOJILA MEDNARODNIH FINANČNIH USTANOV IN TUJA POSOJILA
posojilo Evropske investicijske banke – EIB VI 9.696.840.000 SIT
posojilo Evropske investicijske banke – EIB VII 28.399.000.000 SIT
posojilo Autovie Venete S.p.A.- AVV 2.259.230.000 SIT
-------------------------------------------------------------------------
SKUPAJ (A) 40.355.070.000 SIT
Pri vseh izračunih črpanj je upoštevan tečaj 1 EUR = 239,64 SIT.
V letu 2006 bo koriščeno posojilo Evropske investicijske Banke (EIB VI) v okvirni višini 9.697 mio SIT, ki je namenjen financiranju odsekov AC Hrastje–Lešnica, AC Korenitka–Pluska na Dolenjskem avtocestnem kraku in AC Peračica–Podtabor na Gorenjskem avtocestnem kraku.
V letu 2006 je predvideno črpanje posojila pri Evropski investicijski banki (EIB VII) v višini 28.399 mio SIT za financiranje odsekov AC Maribor–Lenart in AC Lenart–Beltinci (pododsekov odsekih: AC Lenart–Sp. Senarska, AC Sp. Senarska–Cogetinci in AC Cogetinci–Vučja vas) na Pomurskem avtocestnem kraku. Predpogoj za črpanje posojila je ratifikacija poroštvene pogodbe, sklenjene med RS in EIB.
Za financiranje gradnje HC Razdrto–Vipava: Rebernice na Vipavskem avtocestnem kraku se v letu 2006 predvideva črpanje posojila Autovie Venete S.p.A. v okvirni višini 2.259 mio SIT.
B) OBVEZNICE / NOVA POSOJILA
V letu 2006 se bo začel postopek za izdajo obveznic na domačem trgu oziroma najem finančnih posojil, namenjenih financiranju odsekov AC Lendava–Pince, AC Pesnica–Slivnica: Nova Zrkovska cesta od km 0,87 do km 3,80 km, AC Klanec–Ankaran: navezava na Luko Koper II. faza in AC Lešnica–Kronovo in sicer v skupni višini 18.500 mio SIT.
V letu 2006 se bo začel tudi postopek za izdajo obveznic na domačem trgu oziroma najem finančnih posojil, namenjenih financiranju odsekov AC Trojane–Blagovica, AC Kronovo–Smednik, AC Krška vas–Obrežje in HC Škofije–Srmin v predvideni višini 17.400 mio SIT. Pogoj za predlagano zadolžitev je sprejem zakona o soglasju in zakona o poroštvu.
Poleg tega se bo v letu 2006 začel postopek za izdajo obveznic na domačem trgu oziroma najem finančnih posojil, namenjenih financiranju odsekov HC Škofije–Srmin, AC Šentvid–Koseze, AC Peračica–Podtabor in AC Pesnica–Zrkovska cesta v predvideni višini 20.000 mio SIT. Predpogoj za predlagano zadolžitev je sprejetje zakona o soglasju in zakona o poroštvu.
V letu 2006 bo prav tako začel postopek za izdajo obveznic na domačem trgu oziroma najem finančnih posojil, namenjenih financiranju odsekov AC Peračica–Podtabor, AC Šmarje Sap–Višnja gora: ploščad za BS Cikava, AC Hoče–Arja vas: priključek Ljubečna, Severna magistrala Celje: rekonstrukcija Mariborske ceste, AC Beltinci–Pince: Lendava–Pince in AC Lešnica–Kronovo v predvideni višini 19.000 mio SIT.
DARS d.d. se bo zaradi financiranja obnavljanja avtocest v letu 2006 zadolžil z izdajo obveznic oziroma najetjem finančnega posojila v višini 5.000 mio SIT. Pogoj za predlagano zadolžitev je sprejetje zakona o soglasju in zakona o poroštvu.
Oblika zadolžitve bo odvisna od pogojev na finančnih trgih.
Obveznice IV / posojilo 18.500.000.000 SIT
Obveznice V / posojilo 17.400.000.000 SIT
Obveznice VI / posojilo 20.000.000.000 SIT
Obveznice VII / posojilo 19.000.000.000 SIT
Obveznica / posojilo za obnavljanje avtocest 5.000.000.000 SIT
SKUPAJ (B) 79.900.000.000 SIT
-----------------------------------------------------------------------------
SKUPAJ (A+B) 120.255.070.000 SIT
-----------------------------------------------------------------------------
9.1.4. Drugi viri
V letu 2006 je kot vir v višini 500 mio SIT za financiranje vlaganj v opremo in naprave koncesije predvideno sofinanciranje DARS d.d. Omenjeno sofinanciranje bo potekalo skladno z določili Koncesijske pogodbe za upravljanje in vzdrževanje avtocest v Republiki Sloveniji, sklenjeno med Republiko Slovenijo in DARS d.d.
9.2. VIRI SREDSTEV ZA ZAPADLE OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA V LETU 2006
9.2.1. Sredstva koncesijske dajatve
Vsebina in osnove za izračun vrednosti postavke v Prilogi 1 Viri: Sredstva koncesijske dajatve, ki izhajajo iz obveznosti DARS d.d. na podlagi ZDARS-A, bodo v letu 2006 detaljno definirane z Aneksom h Koncesijski pogodbi za upravljanje in vzdrževanje avtocest v RS. Vsebina Priloge 1: Pregled virov in porabe letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest v letu 2006 se v LP ROAC 2006 opredeli kot vsebina prehodnega značaja, ki velja do podpisa Aneksa h pogodbi.
Skladno z Zakonom o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/04) so vir za financiranje obveznosti v zvezi z gradnjo in obnavljanjem avtocest ter odplačevanjem posojil, najetih v ta namen, tudi sredstva koncesijske dajatve, ki se zagotovijo iz dela cestnine in drugih prihodkov družbe. V letu 2006 je iz tega vira predvidenih 20.033 mio SIT.
9.2.2. Obveznice za refinanciranje
DARS d.d. bo v letu 2006 skladno z določili Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/04) zaradi potreb refinanciranja starih posojil izdal obveznice oziroma najel finančno posojilo v višini 6.650 mio SIT. Pogoj za predlagano zadolžitev je sprejetje zakona o soglasju in zakona o poroštvu.
Pri refinanciranju bo v letu 2006 v celoti predčasno odplačano posojilo, najeto pri Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) v višini okrog 2.400 mio SIT.
10. UPRAVLJANJE FINANČNIH SREDSTEV
DARS d.d. bo v letu 2006 nadaljeval politiko upravljanja finančnih sredstev skladno z določili 3. člena Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji in Pogodbo o izvajanju naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest ter finančnim inženiringom in drugih povezanih nalog po Resoluciji o NPIA.
DARS d.d. skladno z Zakonom o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji potrebuje za upravljanje finančnih sredstev soglasje Ministrstva za finance in posebne zakone o refinanciranju.
DARS d.d. pri svojem finančnem poslovanju sodeluje z več mednarodnimi finančnimi ustanovami, tujimi komercialnimi bankami in praktično z vsemi slovenskimi bankami. Taka raznovrstnost poslovanja neposredno pripomore k zniževanju tveganj prevelike odvisnosti od posamezne ustanove in povečuje konkurenčnost poslovanja. Konkurenčnost med posojilodajalci pa DARS d.d. tudi omogoča, da pri postopkih novih zadolžitev finančna sredstva pridobiva pod najugodnejšimi pogoji, ki jih v trenutku zadolžitve ponuja trg.
DARS d.d. bo tako pri upravljanju finančnih sredstev v letu 2006 skušal zniževati finančna tveganja z vrsto instrumentov. Valutna tveganja bodo zavarovana predvsem z uporabo izenačevanja denarnih tokov. Tovrstno izenačevanje omogoča majhno število valut, s katerimi posluje DARS d.d., ter dejstvo, da je velika večina transakcij izvedena v dveh valutah: EUR in SIT. Med vstopom v ERM2 je obvladovanje valutnega tveganja spremembe tečaja EUR/SIT toliko lažje, saj je politika zagotavljanja vzdržnosti tečaja jasno oblikovana.
DARS d.d. bo pri najemanju novega dolga skušal zniževati obrestna tveganja s kombinacijo izbora različnih obrestnih mer. Ravno tako za obstoječi dolg posojilne pogodbe omogočajo aktivno upravljanje, saj lahko DARS d.d. pri posojilih Evropske investicijske banke ob vsakokratnem črpanju glede na razmere na kapitalskih trgih izbira med različnimi obrestnimi merami. Na obveznosti iz ostalih posojil s spremenljivo obrestno mero je v zadnjih letih pozitivno vplivalo zniževanje obrestnih mer na kapitalskih trgih.
DARS d.d. bo v letu 2006 preučil možnosti za refinanciranje nekaterih v preteklosti najetih posojil. Možnost refinanciranja je omejena z razmerami na kapitalskih trgih glede višine obrestnih mer.
11. PRIMERJAVA OBSEGA LETNEGA PLANA RAZVOJA IN OBNAVLJANJA AVTOCEST ZA LETO 2006 Z OBSEGOM PREDVIDENIM V RESOLUCIJI O NACIONALNEM PROGRAMU GRADNJE AVTOCEST V REPUBLIKI SLOVENIJI ZA LETO 2006
V Tabeli 6 je prikazana primerjava obsega virov in porabe, predvidenega v Resoluciji o NPIA v letu 2006 z obsegom, predvidenim v Letnem planu razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2006.
Z Resolucijo o NPIA je določena poraba za razvoj in obnavljanje avtocest v letu 2006 v višini 135.540 mio SIT. Z LP ROAC 2006 predvidena realizacija v višini 170.562 mio SIT pomeni 126% realizacije, predvidene z Resolucijo o NPIA. Na strani virov bo zato zagotovljenih 170.637 mio SIT ali 126% predvidenih z Resolucijo o NPIA.
Št. 37100-5/2005/13
Ljubljana, dne 16. januarja 2006
EVA 2005-2411-0001
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik
