Komisija za razlago Kolektivne pogodbe za cestni potniški promet Slovenije je na podlagi 88. člena Kolektivne pogodbe za cestni potniški promet Slovenije (Uradni list RS, št. 32/98, 94/04 in 72/05) na seji dne 23. 2. 2006 sprejela

»Določba 67. člena KP CPP ni v nasprotju z 2. odstavkom 137. člena ZDR (Uradni list RS, št. 42/02) in tudi ni v nasprotju z 141. členom ZDR (Uradni list RS, št. 42/02)«.
Drugega odstavka 137. člena ZDR (Uradni list RS, št. 42/02) ni možno uporabiti v smislu plačevanja nadomestila, ker gre za dejavnost prevozov v cestnem prometu in s tem posebno naravo delo in ne gre za razloge na strani delodajalca.

Zakon o delovnih razmerjih v 141. členu opredeljuje delovni čas kot efektivni delovni čas in čas odmora. V efektivni delovni čas spada čas, ko je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Potrebno je upoštevati kumulativno izpolnjevanje pogoja in sicer da je voznik na razpolago in da dela (po pogodbi gre za voznika). Natančneje je ta opredelitev izvedena z 32. členom Kolektivne pogodbe za cestni potniški promet, kjer v delovni čas spada tudi priprava in poprava vozila, čiščenje in morebitno dežurstvo (ko mora biti voznik obvezno na razpolago delodajalcu).
Kolektivna pogodba za cestni potniški promet v 67. členu opredeljuje pogoje za izplačilo nadomestila za čas čakanja, ki je povezan s časom, ko sicer voznik čaka, vendar praviloma prosto razpolaga s svojim časom. Glede na vidik »prostega razpolaganja«, v povezavi z Direktivo EU 2002/15 (mobilni delavci), se ta čas ne všteva v delovni čas in tudi ni opredeljenega morebitnega nadomestila oziroma tako imenovanega »štetja« čakalnih Uradni Tako je določba 67. člena KP CPP celo ugodnejša za voznike, saj za ta čas določa finančno nadomestilo.
Iz navedenega sledi, da mnenje sindikata v smislu »izkoriščanje« 67. člena KP CPP (delavec naj bi bil na voljo delodajalcu 24 ur na dan) ni sprejemljivo. Iz obrazložitve primera, ki je naveden (delavec naj bi namreč poleg 160 efektivnih delovnih ur »pridelal« še 228 ur čakanja) dejansko ne vemo za kakšno naravo dela je šlo. Vsekakor se čas čakanja, glede na določbe 67. člena KP CPP evidentira v evidencah (zaradi obračuna nadomestila), vendar je v tem času voznik praviloma prosto razpolagal s svojim časom in se mu ta čas nikakor ne more šteti v delovni čas in seštevanje nima podlage v splošni delovno pravni zakonodaji (ZDR in KP) in tudi ne v specialni zakonodaji, ki se nanaša na mobilne delavce.