Na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 26. seji dne 30. 3. 2006 sprejel

S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za ureditev deponije Suhi most v Ivančni Gorici, ki ga je pod številko naloge 172-URN/01 izdelal Urbis urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Svetozarevska 6, Maribor, v februar 2006.

Lokacijski načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
 
A. Tekstualni del
1. Odlok o lokacijskem načrtu za deponijo Suhi Most,
2. Splošni del,
3. Tehnično poročilo,
4. Podatki o parcelah in lastništvu.
 
B. Grafični del
1. Pregledna situacija z vplivnim območjem, merilo 1:5.000,
2. Izsek iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Ivančna Gorica, merilo 1:5.000,
3. Ureditvena situacija – vmesna faza, merilo 1:500,
4. Ureditvena situacija – končno stanje, merilo 1:500,
5. Prerezi, merilo 1:250/250,
6. Situacija obstoječega stanja z vrisanim katastrom, merilo 1:500,
7. Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi za zakoličenje mej gradbenih parcel, 1:500.
8.1. Uradna katastrska kopija, merilo 1: 2.880.
8.2. Uradna katastrska kopija, merilo 1: 2.880.

Območje urejanja obsega vse potrebne površine za ureditev deponije odlagališča livarskih peskov Suhi Most ter ureditev pripadajoče komunalne in cestne infrastrukture – ožje območje urejanja ter površine, ki ostanejo v obstoječi rabi.
Območje, ki se ureja z lokacijskim načrtom obsega naslednje parcele oziroma dele parcel:
k.o. Gorenja vas: 231, 232, 267, 264, 291, 290, 289, 287, 288, 285, 268, 269/1,787;
k.o. Draga: 441/8, 441/9, 417;
Meja ožjega območja, kjer so načrtovane nove ureditve (z začetkom na skrajni severni strani območja) poteka po S robu parcele št. 231 in 787 k.o. Gorenja vas, poteka po njej proti zahodu, kjer se naveže na severni rob parcele 269/1 k.o. Gorenja vas, se približno na sredini parcele usmeri proti jugu, jo prečka in nato v nadaljevanju prečka parcelo št. 268 do njenega južnega roba, nato delno poseže v parcelo 285, prečka 268 v smeri severa seka parcelo 231 in se naveže na izhodiščno točko.
I. Faza obsega naslednje parcele oziroma dele parcel:
k.o. Gorenja vas: 231, 269/1, 787,
II. Faza obsega naslednje parcele oziroma dele parcel:
k.o. Gorenja vas: 268,

Določila lokacijskega načrta postavljajo pogoje urejanja za:
– ureditev območja deponije livarskih peskov,
– ukrepe za preprečevanje oziroma zmanjšanje negativnih vplivov na okolje,
– izgradnjo drugih infrastrukturnih naprav in objektov na območju lokacijskega načrta,
– sanacijo celotnega območja deponije.

Deponija Livarskih peskov Suhi Most leži v kraško razgibanem svetu v bližini Ivančne Gorice oz Stranske vasi ob Višnjici. Lega je na koncu doline, ki jo zaznamuje Črnelski potok, kateri se izliva v Višnjico, le ta pa v nadaljevanju v reko Krko. Dolina je delno odmaknjena od glavne prometne smeri Višnja Gora – Ivančna Gorica. Najbližje naselje Stranska vas je ob lokalni cesti LC 138030 po kateri tudi poteka transport na deponijo. Deponija livarskih peskov Suhi Most se nahaja cca 1 km zahodno od vasi Črnelo pri Ivančni Gorici.

Namembnost površin in razporeditev dejavnosti
Območje lokacijskega načrta je namenjeno sanaciji odlagališča livarskih peskov in se deli na območje, ki se ureja v 2. fazah. Območje lokacijskega načrta, ki ni namenjeno sanaciji se ohrani v obstoječi rabi.
Na deponiji je načrtovana:
– interna pot za dovoz in odvoz peskov s priključkom na javno cesto
– tesnjena podlaga odlagališča in skladišča inertnega materiala,
– manipulacijski plato na vhodnem delu
– vzdrževalno, transportna cesta po vzhodnem in južnem robu odlagališča,
– zajem odpadnih padavinskih vod z manipulacijskega platoja
– zajem zalednih čistih površinskih vod z obrobnimi jarki
– zajem izcednih vod z drenažo, zbirnim kanalom in bazenom

Območje odlaganja in sanacije
Območje sanacije in odlaganja livarskih peskov je razdeljeno na dve faze:
I. faza obsega sanacijo območja na parc. številkah 269/1, 231 in 787, kjer se bo popolnoma preprečil nadaljnji dotok meteornih vod v telo odlagališča z izvedbo tesnilnega sloja: Nad tesnilnim slojem se bo zgradilo odlagališče za preostale odpadke, katerega del bo namenjen začasnemu – prehodnemu skladišču.
II. faza sanacije obsega sanacijo in zapiranje še neprikritih površin odlagališča na parc. s št.: 268.
1. faza
Material se dovaža in stresa v odlagališče, iz odlagališča se odvzema, po potrebi preseje in presejan skladišči. Ko nastopi potreba po njem, se odvaža. Viški ostajajo na odlagališču.
K ureditvi območja odlagališča s skladiščem sodi:
1. ograja z vrati in z vstopno rampo
2. ureditev istresališča in odlagališča inertnega materiala
3. ureditev skladiščnega platoja inertnega materiala
Transporti na in iz območja skladišča so predvideni po javni cesti 5007.
Ograja z vrati in vstopno rampo:
Vstop na območje skladiščnega dela odlagališča je omogočen s cestne strani na zahodni strani. V celoti je zavarovan z 2,0 m visoko ograjo iz žičnega pletiva, poleg tega pa je zavarovan tudi z vstopno rampo. Dovoz odpadnih peskov v odlagališče se vrši na zgornji nivo, ki je pred nekontroliranim vstopom zavarovan z dvokrilnimi vrati v ograji. Nožica nasipne brežine deponijskega materiala bo od roba lokalne ceste odmaknjeno cca. 5 m, kjer bo tudi postavljena žična ograja. V tem 5 m pasu se ohrani obstoječi gozdni sestoj, ki bo služil kot vizualna zaščita.
Iztresališče in odlagališče inertnega materiala
Iztresanje peskov je načrtovano na zgornjem nivoju zaključenega dela odlagališča na zahodni strani tako, da se pesek strese po brežini v urejeno odlagalno polje. Površina odlagališča inertnega materiala je 1200 m2.
Skladiščni plato inertnega materiala
Območje skladišča je omejeno s cesto na severu, betonsko »newjersey« ograjo na zahodu in transportno vzdrževalno cesto na vzhodu. Površina skladišča inertnega materiala je 833 m2.
Območje med nasipom ob skladišču in ob bazenu je prekladalni plato in se bo izvedel v protiprašni zaščiti z asfaltom. Na platoju bo urejena odvodnja padavinskih vod preko usedalnika in lovilca olj v zadrževalni bazen, nato pa z izpustom v obcestni jarek.
2. faza
Obrobni nasipi
Razpoložljiva površina odlaganja inertnega materiala bo omejena z obrobnim nasipom vzdolž vseh robov odlagališča. Karakteristični prečni profil nasipa je h = 2,5 m, širina krone je 4,0 m, nagib brežin je na zunanji strani 1:2 in na notranji strani 1: 1,5. Zunanja brežina se bo humusirala in zatravila takoj po izgradnji nasipa. Na zunanji strani nasipa je načrtovana transportno- vzdrževalna pot.
Prekrivanje zaključenih površin
Prekrivanje zaključenih površin odlagališča se bo izvajalo postopno.
Sestavljeno bo iz:
– izravnalne plasti peskov debeline 50 cm oblikovane v načrtovanih padcih,
– glinaste ali sestavljene tesnilne plasti debeline 2x25 cm,
– drenažnega sloja (ki je lahko tudi drenažni kompozit) in
– rekultivacijske plasti zemljine debeline vsaj 50 cm.
Rekultivacija se bo izvrševala postopno z zatravitvijo in zasaditvijo lesne vegetacije.
Padavinske vode z zaključenih in rekultiviranih površin odlagalnega telesa se pred izpustom v vodotok zbirajo v kanaletah na vznožju nasipov, nato pa se preko usedalnika in bazena za odpadno padavinsko vodo vodijo v obcestni jarek oz potok.

Pogoji za ureditev komunalne infrastrukture
V okviru sanacije odlagališča je predvideno ločeno zbiranje in odvajanje padavinskih voda in izcednih voda. Zbirni cevovodi in objekti bodo v vodotesni izvedbi. Padavinska voda se odvaja v bazen za meteorne vode. Izcedne vode se zbirajo v kontrolnem bazenu izcednih vod.
Po Prilogi 7 Pravilnika o odlaganju odpadkov mora biti prekrivna površina za odlagališče inertnih odpadkov sestavljena iz:
– izravnalne plasti, ki jo lahko v tem primeru sestavljajo inertni livarski peski,
– dveh mineralnih plasti debeline 25 cm z vodoprepustnostjo pri 98% Proctorjeve gostote manjšo od k ≤ 1x10 (na –9) m/s. Glede na to, da se livarskim peskom primešava bentonitni prah, je po oceni ZRMK Ljubljana, primerno izvesti mineralne tesnilne plasti pod nadzorom geomehanika ob primerni vlažnosti in doseženi gostoti prav tako iz livarskih peskov, kar je potrebno dokazati z izvedbo poskusa in situ.
– drenažne plasti debeline 40 cm iz okroglozrnatega filtrnega materiala premera zrn 16/32 mm.
– Površina odlagališča bo omejena z obrobnim nasipom.
Talno tesnjenje
Z izgradnjo tesnilnih slojev po celotni površini že odloženih odpadkov preprečimo dotok meteornih vod v odložene odpadke, sočasno pa je omogočen zajem minimalnih količin izcednih vod, ki jih pričakujemo le v ekstremnih razmerah v novo odloženih oziroma skladiščenih odpadkih. Z ozirom na to, da bo površinsko tesnjenje bivšega odlagališča sočasno talno tesnjenje skladiščnega platoja in nadgradnje odlagališča, bo podlaga – izravnalni sloj – formiran v predpisanih padcih (2% vzdolžno in 3% prečno).
Drenažni sloj in cevni sistem
Nad tesnilne sloje bo položen drenažni sloj, to je filter iz okroglozrnatega kamnitega materiala premera zrn 16/32 mm, debeline 40 cm z vgrajenim cevnim sistemom za zajem izcednih vod. Zavarovan je z ločilnim geotekstilom s težo 400 gr/m2.
Na območju skladišča, kjer se bo vršilo prekladanje in odvozi uporabnih materialov, bo drenažni sloj dodatno zaščiten pred poškodbami zaradi prevozov mehanizacije. Drenažni sloj bo na tem delu ščitila plast geotekstila teže 800 gr/m2, sledi več kot 1,0 m debela plast peskov.
Na tesnjeno dno se bodo položile drenažne PEHD cevi premera 250 mm. Drenaže bodo položene v 2% padcu proti vzhodnemu robu območja odlagališča na medsebojnih razdaljah po 30 m.
Drenaže izcednih vod se bodo zaključevale v zbirnem kanalu izcednih vod, ki bo potekal na vzhodnem robu krone obodnega nasipa, na kanal se priključujejo z revizijskimi jaški premera 1500 mm in so iz PEHD-ja.
Zbirni kanal in bazen izcednih vod
Zbirni kanal je PEHD cev premera 200 mm položena v padcu 1%, odvaja izcedne vode v vodotesen AB bazen volumna 200 m3. Globina polaganja je pogojena formiranemu tesnjenju dna. Bazen je namenjen za čiščenje (usedanje grobih delcev) izcednih vod, opremljen pa bo še s filtrom za izločanje finih delcev do velikosti 40μ.
Zaradi lastnosti livarskih peskov, ki pomešani z bentonitom vežejo vodo, je pričakovati, da izcednih vod ne bo, ali pa se bodo pojavile le v ekstremnih primerih. Zadrževalni bazen omogoča nekajdnevno zadrževanje izcednih voda, ki se bodo mehansko očistile. Zadostno prečiščena izcedna voda se lahko po kontroli odvaja v vodotok, če ustreza zahtevanim parametrom, kar se bo izkazalo v fazi poskusnega obratovanja. V času poskusnega obratovanja se bodo izcedne vode po čiščenju izčrpale iz bazena in s cisterno vračale na odložene peske. Tu jih bo del izhlapel, del pa se bo vezal na bentonitni prah. V primeru večjih količin izcednih vod se jih bo s cisterno odvažala v Livar v tehnološki postopek, če pa bo primerna za izpust v kanalizacijo, pa v najbližji jašek kanalizacije.

Pogoji za prometno ureditev
Območje deponije je medsebojno povezano s sistemom internih cest in platojev.

Objekti energetske preskrbe
– ni predvideno.

Vodooskrba
– ni predvidena.

Telekomunikacije
– ni predvidena.

Varovanje naravne dediščine ter krajinskih značilnosti
Poseg je omejen na območje obstoječe deponije, za ureditev nasipov in vizualnih barier bodo uporabljena obstoječa zemljišča. Območje ni varovano kot naravna vrednota.
Pri načrtovanju se upoštevajo smeri izpostavljenih delov saj se deponijsko telo delno dviga nad teren. Zato je najvišja kota telesa odlagališča na koti cca od 2-9m nad koto terena na deponiji. Površinski nakloni zagotavljajo odtok površinskih vod. V prvi fazi bo po obodu ohranjen naraven gozdni rob, kjer bo nato z mehko izpeljavo terena v brežine zasajena avtohtona vegetacija. Končna sanacija vključuje oblikovanje zaobljene reliefne oblike z izpeljavo v raščeni teren, brežine bodo zatravljene ter zasajene z avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo. Zaradi lažjega vzdrževanja se izvede zasaditev dreves, lahko tudi grmovnic in pokrovnic v sklenjenih prehodih različnih vrst. Izbor rastlin se omejuje na vrste, ki niso zahtevne glede vzdrževanja. Detajlnejša določitev rastlinskih vrst in kvantifikacija se določi s projektno dokumentacijo.

Podtalnica
V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode na območju občine Ivančna Gorica, ki je bil sprejet 21. 7. 1997, je v 5. členu zapisano, da je vodni vir z oznako ČP 1/93 (zajetje z vrtino Črnelski potok) zavarovan kot perspektivni vodni vir. V skladu z omenjenim Odlokom spada območje deponije livarskih peskov Suhi most v širši varstveni pas (območje 3). V navedenem Odloku je v 16. členu zapisano, da je na območju širšega varstvenega pasu potrebno 'zagotavljati zaščito pred nerazpadajočimi ali težko razpadajočimi snovmi, ter nevarnimi kemičnimi in radiološkimi onesnaženji'. V skladu z načrtovanimi rešitvami je odlagališče ustrezno urejeno v skladu s pravilnikom o odlaganju odpadkov tako, da ne bo prekomernega obremenjevanja okolja.
Površinske vode
Deponija leži v neposredni bližini vodotoka Črnelski potok. Odlaganje inertnih materialov na odlagališču livarskih peskov Suhi most bo potekalo na izvedeno tesnjeno dno. Predviden je kontroliran zajem in ločeno zbiranje padavinske vode in izcedne vode. Zaradi navedenega ni pričakovati vpliva na Črnelski potok in na površinske vode.

Ukrepi za varstvo pred hrupom
Hrup zaradi transportnih vozil je zaznati ob prometnicah, ki služijo za transport livarskih peskov. Predvidoma bo transport potekal po že obstoječih prometnicah v enaki frekvenci, zato ni pričakovati povečanega vpliva zaradi obremenitve s hrupom. Promet bo povečan samo v času izvajanja gradbenih del v okviru sanacije odlagališča inertnih odpadkov, ki pa bo omejen na krajše časovno obdobje. Zato večjega vpliva zaradi hrupa ob prometnicah ne bo.
Na samem odlagališču, ki obratuje v dnevnem času, povzroča hrup mehanizacija, ki služi za premeščanje livarskih peskov po odlagališču. Podrobnejši ukrepi se opredelijo v PVO in projektni dokumentaciji.

Ukrepi za varstvo pred onesnaženjem zraka
Kakovost zraka zaradi del v okviru sanacije odlagališča livarskih peskov, bo ocenjena na osnovi meritev. Priporoča se, da se med odlaganjem livarskih peskov izvaja vlaženje, da se omeji oziroma prepreči vpliv prašenja v okolje. Ne pričakuje se vpliv zaradi neprijetnih vonjav.

Ukrepi za varstvo pred požarom
Na območju deponije se zagotovijo vsi potrebni ukrepi za varstvo pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo.

Ukrepi za obrambo in zaščito
V območju lokacijskega načrta ni posebnih zahtev z vidika obrambe in zaščite.

Zaščita pred razlitjem nevarnih snovi
V času izvajanja del je potrebno zagotoviti vse ukrepe, da ne pride do razlitja nevarnih snovi.
Kanalizacija in vsi objekti se izvedejo vodotesno.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej:
– izdelati je treba usklajeno projektno dokumentacijo za vse naslednje faze,
– pridobitev vseh soglasij in dovoljenj za izvedbo posegov,
– med izvedbo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi mora investitor zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih izvajalcev in na lastne stroške zagotoviti dokončno sanacijo okolja,
– pred začetkom izvajanja del evidentirati obstoječo infrastrukturo skupaj z upravljalci,
– med izvajanjem del zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,
– pri oblikovanju terena so odstopanja dovoljena le v smeri zmanjšanja višine deponije, pri čemer je potrebno zagotoviti ustrezno krajinsko rešitev, ki bo ohranila načela krajinskega oblikovanja iz tega načrta. Povečanje višine deponije ni dovoljeno.
– zavarovati območje deponije tako, da bo zagotovljena varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč.

Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Izvajanje tega odloka nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Lokacijski načrt je stalno na vpogled v prostorih Občine Ivančna Gorica.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.