Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnem prometu (ZPlaP-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. marca 2006.

V Zakonu o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 105/04 – uradno prečiščeno besedilo) se v 1. členu za dosedanjim besedilom, ki postane prvi odstavek tega člena, doda drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropskih skupnosti:
– Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166, 11. 6. 1998, str. 45, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/26/ES);
– Direktiva 97/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 1997 o čezmejnih nakazilih (UL L št. 43, 14. 2. 1997, str. 25, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 97/5/ES);
– Direktiva 2000/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja (UL L št. 275, 27. 10. 2000, str. 39, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2000/46/ES).«.

V 3. členu se doda 28. točka, ki se glasi:
»28. postopki zaradi insolventnosti so postopki prisilne poravnave, stečaja in neprostovoljne likvidacije ter drugi ukrepi oziroma postopki, ki izključujejo ali omejujejo izvršitev nalogov za poravnavo.«.

V 3.a členu se pred besedilom »53. člena« črtata besedi »drugega odstavka«.

V 28. členu se dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) V registru transakcijskih računov se vodijo naslednji podatki o transakcijskih računih imetnikov:
1. podatki o imetniku transakcijskega računa:
– ime, priimek in naslov prebivališča imetnika, ki je fizična oseba, oziroma firma, sedež in naslov imetnika transakcijskega računa, ki je pravna oseba, oziroma firma, sedež in naslov ter ime in priimek imetnika transakcijskega računa, ki je zasebnik, oziroma naziv in naslov drugega imetnika transakcijskega računa;
– davčna številka imetnika,
– matična številka imetnika, ki je pravna oseba ali zasebnik;
2. podatki o transakcijskem računu:
– številka računa,
– naziv in matična številka izvajalca plačilnega prometa, ki vodi transakcijski račun,
– podatek o vzpostavljeni evidenci iz sedmega in osmega odstavka 8. člena tega zakona,
– oznaka vrste računa, ki je določena s predpisom iz sedmega odstavka tega člena,
– podatek o zaprtju računa.
(3) Podatki o transakcijskih računih fizičnih oseb so osebni podatki, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov, zato da se z zagotovitvijo teh podatkov izvajalcem plačilnega prometa omogoči izpolnjevanje obveznosti iz sedmega odstavka 8. člena tega zakona in izvajanje kontrole obstoja transakcijskih računov prejemnikov plačil pri izvrševanju plačilnih nalogov s ciljem tekočega opravljanja plačilnega prometa v državi. Podatki o transakcijskih računih fizičnih oseb se obdelujejo v registru tudi z namenom, da se ti podatki zagotovijo osebam iz tretje alinee drugega odstavka 29. člena tega zakona.«.
Dosedanji drugi do šesti odstavek postanejo četrti do osmi odstavek.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane osmi odstavek, se beseda »petega« nadomesti z besedo »sedmega«.

29. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Podatki o transakcijskih računih pravnih oseb, zasebnikov v delu, ki se nanaša na njihovo dejavnost, in drugih imetnikov, ki niso fizične osebe, so javni in jih lahko pridobi vsak, ne da bi moral za to izkazati pravni interes. Ti podatki so dostopni tudi na spletni strani Banke Slovenije.
(2) Podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb lahko pridobijo:
– imetnik transakcijskega računa glede podatkov, ki se nanašajo nanj,
– izvajalci plačilnega prometa, ki jih pridobijo za namene iz tretjega odstavka 28. člena tega zakona,
– osebe in drugi subjekti, za katere zakon določa pravno podlago in namen posredovanja osebnih podatkov.
(3) Zahteva za pridobitev podatkov iz registra transakcijskih računov o računih imetnikov, ki so fizične osebe, mora vsebovati ime in priimek oziroma firmo ter naslov prosilca in njegov podpis. Za identifikacijo imetnika transakcijskega računa mora prosilec v zahtevi navesti ime, priimek in davčno številko imetnika, katerega podatke zahteva. V primeru iz tretje alinee prejšnjega odstavka mora zahteva vsebovati navedbo pravne podlage in namen obdelave osebnih podatkov.
(4) Zahteva za pridobitev podatkov iz registra transakcijskih računov se vloži v pisni ali elektronski obliki. Pogoje in način vložitve zahtev v elektronski obliki določi Banka Slovenije.
(5) Banka Slovenije se s posameznimi prosilci, ki so upravičeni do podatkov iz registra transakcijskih računov, lahko s pogodbo dogovori o elektronskem pošiljanju podatkov. Z državnimi organi in nosilci javnih pooblastil, ki so na podlagi posebnega zakona upravičeni pridobiti določene podatke v okviru izvrševanja svojih pristojnosti, lahko Banka Slovenije sklene pogodbo o neposrednem elektronskem dostopu do podatkov iz registra transakcijskih računov.
(6) Za posredovanje podatkov iz registra transakcijskih računov Banka Slovenije prosilcu zaračuna stroške v skladu s tarifo Banke Slovenije.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek Banka Slovenije prosilcu, za katerega poseben zakon določa brezplačno pridobitev podatkov, ne zaračuna posredovanja podatkov iz registra transakcijskih računov.«.

V 30.b členu se za besedilom »ki jo da izvajalec plačilnega prometa na zahtevo stranke« postavi vejica.

V prvem odstavku 38. člena se številka »220.000.000« nadomesti s številko »245.000.000«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Denarni znesek iz prvega odstavka tega člena se zviša, če se razmerje tolarja proti euru po srednjem tečaju Banke Slovenije spremeni tako, da je ta znesek, preračunan v eure, nižji od zneska iz prvega odstavka 4. člena Direktive 2000/46/ES. Zvišanje, ki je sorazmerno s spremembo navedenega tečajnega razmerja, objavi Banka Slovenije v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

51. člen se spremeni tako, da se glasi:

Nalog za poravnavo je nalog, s katerim se poravnavajo medsebojna plačila med člani plačilnega sistema. Nalog za poravnavo plačil storitev plačilnega prometa, ki jih član plačilnega sistema opravlja za stranke, se lahko nanaša na izvršitev posameznega ali izvršitev več nalogov za plačilo, ki so jih izdale fizične ali pravne osebe (nalogodajalci).«.

53. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Plačilni sistem je pravno razmerje med tremi ali več člani plačilnega sistema v zvezi z medsebojno poravnavo denarnih obveznosti, urejeno s pravili tega sistema.
(2) Član plačilnega sistema je:
– upravljavec plačilnega sistema,
– klirinško-depotna družba glede poravnave denarnega dela poslov z vrednostnimi papirji,
– pravna oseba, ki je banka, hranilnica oziroma hranilno-kreditna služba, ki je v Republiki Sloveniji pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo,
– pravna oseba, ki opravlja storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti in odobravanja kreditov za svoj račun in je pridobila dovoljenje za opravljanje teh storitev v drugih državah članicah ali v tretji državi,
– družba, ki opravlja storitve izdaje elektronskega denarja v skladu s tem zakonom,
– institucija iz 3. točke 2. člena Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 126, 26. 5. 2000, str. 1, s spremembami), za katero se omenjena direktiva ne uporablja,
– pravna oseba, ki je v Republiki Sloveniji pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji v skladu z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev,
– investicijsko podjetje iz druge države članice, katerega redna dejavnost ali poslovanje je opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji za tretje osebe in za katero je v tej drugi državi članici pridobilo dovoljenje nadzornega organa te države članice,
– investicijsko podjetje iz tretje države, ki bi, če bi bilo ustanovljeno v državi članici, sodilo v okvir opredelitve investicijskega podjetja iz prejšnje alinee in je pooblaščeno v tretji državi ter za poslovanje katerega veljajo pravila, ki so vsaj tako stroga kot tista, določena v zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev,
– državni organ in nosilec javnih pooblastil.
Oseba iz prejšnjega stavka je član plačilnega sistema, če je vključena v plačilni sistem in je odgovorna za izpolnjevanje finančnih obveznosti, ki izhajajo iz nalogov za poravnavo v tem sistemu. Pri številu članov iz prejšnjega odstavka se ne upoštevajo morebitni posredni člani in upravljavec plačilnega sistema.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek član plačilnega sistema niso institucije iz 2.a) do 2.k) točke 2. člena Direktive Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev (UL L št. 141, 11. 6. 1993, str 27, s spremembami), za katere se omenjena direktiva ne uporablja.
(4) Posredni član plačilnega sistema je lahko oseba iz tretje do šeste alinee drugega odstavka tega člena, ki poravnava svoje denarne obveznosti v plačilnem sistemu prek člana tega sistema, kateri na podlagi pogodbenega razmerja zagotavlja izvršitev plačilnih nalogov oziroma prenehanje denarne obveznosti v skladu s pravili plačilnega sistema.
(5) Če ima najmanj en član plačilnega sistema sedež v državi članici Evropske unije, člani plačilnega sistema izberejo pravo države članice, ki naj se uporablja za plačilni sistem. Izberejo lahko samo pravo tiste države članice, v kateri ima vsaj eden od njih svoj sedež.
(6) Upravljavci plačilnega sistema iz drugega odstavka 59. člena tega zakona obveščajo Banko Slovenije o članih plačilnega sistema, vključno z morebitnimi posrednimi člani, in o spremembah v zvezi z njimi.
(7) Člani plačilnega sistema, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, za njihov plačilni sistem pa se uporablja pravo druge države članice Evropske unije ali pravo druge tuje države, morajo o takšnem članstvu obvestiti Banko Slovenije.
(8) Banka Slovenije s podzakonskim predpisom določi način in roke obveščanja iz šestega in sedmega odstavka tega člena.«.

V prvem odstavku 54. člena se besedilo »Izvajalci plačilnega prometa« nadomesti z besedilom »Člani plačilnega sistema«.
V drugem odstavku se besedilo »Izvajalec plačilnega prometa« nadomesti z besedilom »Član plačilnega sistema«.

V celotnem besedilu prvega odstavka 55. člena se črta besedilo »izvajalci plačilnega prometa –«.
V drugem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. trenutek sprejema naloga za poravnavo v sistem,«.
8. točka se spremeni tako, da se glasi:
»8. trenutek nepreklicnosti naloga za poravnavo,«.
Doda se 9. točka, ki se glasi:
»9. pravo, ki se uporablja za plačilni sistem.«.

V prvem odstavku 56. člena se besedilo »Izvajalci plačilnega prometa – člani plačilnega sistema« nadomesti z besedilom »Člani plačilnega sistema«.

57. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Začetek postopka zaradi insolventnosti člana plačilnega sistema ne vpliva na pravice in obveznosti članov v zvezi z udeležbo, ki so nastale pred začetkom tega postopka.
(2) V postopku zaradi insolventnosti člana plačilnega sistema so nalogi za poravnavo tega člana veljavni, če so bili sprejeti v plačilni sistem pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Veljavni so tudi nalogi za poravnavo, ki so bili sprejeti v plačilni sistem po začetku postopka zaradi insolventnosti in se izvršijo na dan začetka postopka zaradi insolventnosti, če upravljavec plačilnega sistema ni vedel in ni mogel vedeti za začetek postopka zaradi insolventnosti. Nalog za poravnavo je sprejet v sistem, ko so v skladu s pravili sistema izpolnjeni pogoji za vstop naloga za poravnavo v sistem.
(3) Za izračun in poravnavo medsebojnih denarnih obveznosti članov plačilnega sistema se v postopku zaradi insolventnosti člana plačilnega sistema ne uporabljajo določbe 118. in 119. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 74/94 – odločba US, 8/96 – odločba US, 25/97 – ZJSRS, 39/97, 1/99 – ZNIDC, 52/99, 101/01 – odločba US, 42/02 – ZDR, 58/03 – ZZK-1, v nadaljnjem besedilu: ZPPSL) o prepovedi pobotanja.
(4) V postopku zaradi insolventnosti člana plačilnega sistema se za pravice in obveznosti v zvezi z udeležbo uporablja pravo, ki velja za ta sistem.
(5) Začetek postopka zaradi insolventnosti po tem zakonu je trenutek, ko sodišče izda sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti. Sodišče mora v sklepu, s katerim je začelo postopek zaradi insolventnosti, navesti tudi dan, uro in minuto izdaje sklepa ter to objaviti v oklicu o začetku postopka.
(6) Sodišče o začetku postopka zaradi insolventnosti v skladu s prejšnjim odstavkom, takoj obvesti Banko Slovenije, Banka Slovenije pa upravljavca plačilnega sistema. Banka Slovenije o tem takoj obvesti tudi pristojne institucije drugih držav članic Evropske unije.«.

V 59. členu se v 4. točki prvega odstavka besedilo »zagotavljanje likvidnosti članom« nadomesti z besedilom »upravljanje likvidnosti članov«.

62. člen se spremeni tako, da se glasi:

Ne glede na določbe 54. in 56. člena tega zakona lahko Banka Slovenije oblikuje in upravlja plačilni sistem tako, da sprejme pravila njegovega delovanja ter opredeli pogoje udeležbe v njem in način poravnave obveznosti med njegovimi člani.«.

63. člen se črta.

V drugem odstavku 65. člena se beseda »dokončen« nadomesti z besedo »nepreklicen«.

V 74. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
''(2) Organ, pristojen za javna plačila, lahko za namen izvajanja kontrole obstoja transakcijskih računov prejemnikov plačil pri izvrševanju nalog iz 2. 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena s ciljem tekočega opravljanja plačilnega prometa v državi pridobi podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb.''.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

V prvem odstavku 75. člena se 6. točka spremeni tako, da se glasi:
»6. ki ne obvešča Banke Slovenije v skladu s šestim in sedmim odstavkom 53. člena tega zakona,«.
V 8. točki se za besedilom »v skladu s prvim« dodata besedi »in drugim«, besedilo »izdanimi po drugem odstavku 68. člena« pa se nadomesti z besedilom »izdanimi po tretjem odstavku 68. člena«.
9. točka se spremeni tako, da se glasi:
»9. ki ne obvešča strank v skladu s tretjim odstavkom 54. člena tega zakona,«.
V 10. točki se besedilo »podatkov iz drugega odstavka 73. člena« nadomesti z besedilom »podatkov iz prvega odstavka 73. člena«, besedilo »na podlagi tretjega odstavka 73. člena« pa se nadomesti z besedilom »na podlagi drugega odstavka 73. člena«.
Doda se šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Z globo od 1.000.000 do 6.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje upravljavec plačilnega sistema, ki ne obvešča Banke Slovenije v skladu s šestim odstavkom 53. člena tega zakona.«.

Na koncu tretjega odstavka 76.a člena se doda besedilo, ki se glasi: »Banka Slovenije predpiše tudi program strokovnega usposabljanja in preverjanja znanja za vodenje in odločanje v postopku o prekršku.«.

Banka Slovenije v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise na podlagi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.