Na podlagi 43. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/02 in 115/05) ter 16. členom Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03), po predhodnem soglasju ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo št. 0071-2/2006/11 z dne 8. 3. 2006 je Upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na 5. dopisni seji dne 23. 3. 2006 sprejel
P R A V I L N I K
o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in namen pravilnika)
Ta pravilnik določa kazalce in merila za ocenjevanje znanstvene in strokovne uspešnosti izvajalcev raziskovanja, ki so (so)financirani s sredstvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija).
Namen pravilnika je zagotoviti integralen okvir za presojo znanstvene in strokovne uspešnosti, ki temelji na najvišjih in mednarodno primerljivih standardih, upoštevajoč naslednje parametre: a) posebnosti posameznih ved, njihovo kulturo objavljanja in citiranja ter različno stopnjo vpetosti v mednarodni oziroma nacionalni znanstveni prostor; b) razločevanje med temeljnimi in aplikativnimi (razvojnimi) raziskovalnimi projekti, kar se odraža v specifičnosti in prilagojenosti zahtev in meril, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci oziroma vodje teh projektov; c) upoštevanje raziskovalne uspešnosti, kar pomeni, da poleg kvantitativnega ocenjevanja na podlagi bibliometričnih kazalcev vključimo tudi vrednotenje raziskovalne uspešnosti v smislu recenzentske presoje predloga in vrednotenje petih najpomembnejših dosežkov prijavitelja.
2. člen
(nevtralna slovnična oblika)
V pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
II. KAZALCI IN MERILA ZNANSTVENE IN STROKOVNE USPEŠNOSTI
3. člen
(kazalci znanstvene in strokovne uspešnosti)
Pri ocenjevanju raziskovalne uspešnosti se smiselno uporabljajo določila od 14. do 21. člena Pravilnika o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnih programov (Uradni list RS, št. 12/05), ki opredeljujejo kriterije ocenjevanja, kazalce raziskovalne kakovosti, družbenoekonomske in kulturne relevantnosti ter kazalce kakovosti raziskovalne usposobljenosti. Prav tako so opredeljeni tudi kazalci razvojne uspešnosti in upravljavske sposobnosti.
V ocenjevalnih postopkih se ločeno upoštevajo kvantitativni elementi (bibliometrični kazalci, citati, finančno vrednoteno sodelovanje z uporabniki, ipd.) in vsebinske ocene recenzentov (do 5 najpomembnejših znanstvenih in do 5 družbeno in/ali ekonomsko relevantnih dosežkov, ocena vsebine projekta, ipd.).
Podrobno uporabo kvantitativnih kriterijev se opredeli v metodologiji ocenjevalnih postopkov.
Pomembnost oziroma utež znanstvene in strokovne ocene za sprejemanje odločitev se spreminja glede na vrsto in finančni obseg raziskave, ki je predmet ocenjevanja. Pri temeljnih raziskavah dobi večjo težo znanstvena uspešnost, pri aplikativnih raziskavah pa dobi večjo težo uspešnost prenosa in uporabe znanja, ki se upošteva v ocenah recenzentov.
Pomembno merilo znanstvene uspešnosti je citiranost objavljenih del, ki jo ocenjujemo s skupnim številom citatov, povprečnim številom citatov na delo, deležem visoko citiranih del in deležem del, ki niso bila citirana.
Pri ocenjevanju družbene in/ali ekonomske relevance se v ocenjevalnih postopkih opredelijo tudi druga kvantitativna merila sodelovanja raziskovalcev z drugimi financerji raziskav.
Znanstvena in strokovna dela (bibliografske enote), ki se jih ocenjuje, morajo biti katalogizirana v sistemu COBISS.SI. Verifikacijo ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot, ki so predmet ocenjevanja znanstvene uspešnosti po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS, izvajajo osrednji specializirani informacijski centri po vedah (OSIC-i).
Znanstvena in strokovna dela se točkuje. Točkujeta se znanstvena uspešnost ter uspešnost prenosa in uporabe znanja (v nadaljnjem besedilu: strokovna uspešnost). Število točk se deli s številom avtorjev prispevka. Če je avtorjev več kot 10, se število točk deli z izrazom 10*log(10)N, pri čemer je N število avtorjev (izraz 10*log(10)N npr. pomeni 10 pri 10 avtorjih, 20 pri stotih avtorjih, in 30 pri tisoč avtorjih). Točk strokovne uspešnosti se ne uporablja samostojno, ampak se jih uporabi samo za dopolnitev točkovanja znanstvene uspešnosti.
4. člen
(pet najpomembnejših dosežkov)
Agencija za vsak razpis posebej opredeli metodologijo ocenjevanja, v okviru katere je opredeljeno ocenjevanje izjemnih dosežkov. Prijavitelj/vlagatelj v prijavi/vlogi navede do pet izjemnih dosežkov na znanstvenem in do pet izjemnih dosežkov na strokovnem področju.
Izjemni dosežki so na primer: nadpovprečna citiranost v znanstveni disciplini po metodologiji ISI, citati izven ISI, objave, ki jih točkovanje po mnenju avtorja ne ovrednoti ustrezno (npr. udeležba na izjemno pomembnem kongresu, objava v reviji Science, Nature ipd.), delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki, pomembne objave z večjim številom avtorjev in skupin (delež avtorja), nagrade, medalje, uredništva, uspešni prenosi in uporabe znanje, prodaje patentov ipd. Ocena izjemnih dosežkov mora imeti pri ocenjevanju primerljivo težo s kvantitativnim ocenjevanjem bibliografskih kazalcev znanstvene in strokovne uspešnosti.
5. člen
(bibliografski kazalci in merila znanstvene uspešnosti)
Za kvantitativno ocenjevanje (točkovanje) znanstvene uspešnosti se uporabljajo naslednji kazalci in merila:
1. Znanstveni članek (Cobiss tip 1.01, 1.02, 1.03)
A. Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SCI Expanded, s faktorjem
vpliva
– v prvi četrtini revij ustrezne vsebinske
kategorije 80–100 točk
– v drugi četrtini revij ustrezne vsebinske
kategorije 60–80 točk
– v tretji četrtini revij ustrezne vsebinske
kategorije 40–60 točk
– v četrti četrtini revij ustrezne vsebinske
kategorije 20–40 točk
Vrednost točk v intervalu se računsko določi tako, da se sorazmerno upošteva velikost faktorja vpliva revije znotraj četrtine in se k vrednosti točk za spodnji del intervala prišteje do največ 20 točk po formuli 20* (IF-IF(min))/(IF(max)-IF(min)), kjer je IF faktor vpliva, IF(min) in IF(max) pa sta spodnja in zgornja vrednost faktorjev vpliva znotraj četrtine revij ustrezne vsebinske kategorije. V četrti četrtini revij je IF(min)= 0.
B. Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SSCI, s faktorjem vpliva
– v prvi polovici revij ustrezne vsebinske
kategorije 60 točk
– v drugi polovici revij ustrezne vsebinske
kategorije 40 točk
C. Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira
A&HCI, ali druga mednarodna humanistična
bibliografska baza podatkov s seznama agencije 30 točk
D. Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira
druga mednarodna bibliografska baza podatkov
s seznama agencije 20 točk
E. Znanstveni članek v drugih znanstvenih
revijah iz seznama agencije 10 točk
Znanstveni članki (1.01, 1.02) morajo obsegati najmanj 4 strani. Kratki znanstveni prispevki (1.03) se ocenjujejo z 80% točk, kot jih dobivajo izvirni in pregledni znanstveni članki v revijah iste kategorije.
2. Znanstvena monografska publikacija (Cobiss tip 2.01, 2.18, 2.24)
A. Znanstvena monografija (2.01) s številom strani nad 50,
– izdana v mednarodni založbi iz seznama agencije ali
– pri kateri koli drugi založbi (domači ali tuji),
če je monografija s področja humanistike
(po vrstilcu UDK) 140 točk
B. Znanstvena monografija s številom strani nad 50, ki ne ustreza
kriterijem iz kategorije A
– izdana pri tuji založbi 120 točk
– izdana pri domači založbi 100 točk
C. Znanstvena monografija (brošura)
s številom strani med 20 in 50 ali znanstveni
zemljevid 15 točk
D. Zvočni ali video posnetek (2.18) 10 točk
E. Patent (podeljen pri uradu, ki opravlja
popoln preizkus patentne prijave – v ZDA, Kanadi,
na Japonskem, v J. Koreji in v državah Evropske
unije ter v Švici in na Norveškem) (2.24) 200 točk
Znanstvena monografija mora biti recenzirana in opremljena z ISBN (ISMN) številko.
3. Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji (Cobiss tip 1.16 v 2.01, 2.02, 2.06, 2.16, 2.17, 2.20)
A. Obsežni znanstveni sestavek ali poglavje
(nad 50 strani) v obsežni znanstveni monografiji
(2.01A nad 500 strani) 60 točk
B. Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje
v znanstveni monografiji (2.01A) 30 točk
C. Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v znanstveni monografiji
(2.01B)
– izdani pri tuji založbi 25 točk
– izdani pri domači založbi 20 točk
D. Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje
v drugi monografski publikaciji 10 točk
E. Zaključena znanstvena zbirka podatkov
(2.20) iz seznama agencije 30 točk
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje je praviloma objavljen v znanstveni monografiji (2.01), izjemoma pa tudi v strokovni monografiji (2.02), slovarju ali leksikonu (2.06), kot spremna študija k umetniškemu delu (2.16) ali kot razprava v katalogu razstave (2.17). Obsegati mora najmanj 4 strani (izjema so znanstveni zemljevidi).
Skupno število točk enega avtorja v eni monografski publikaciji ne sme preseči 100 točk.
4. Znanstveni prispevek na konferenci, objavljen v zborniku recenziranih znanstvenih prispevkov (Cobiss tip 1.06 in 1.08 v 2.31 ali 2.32)
Če je zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov objavljen kot redna številka znanstvene revije, ki ustreza kategorijam 1.A,B,C, se prispevki točkujejo po metodologiji za znanstvene članke.
D. Znanstveni prispevek v zborniku z
mednarodne ali tuje konference (2.31) 20 točk
E. Znanstveni prispevek v zborniku z
domače konference (2.32) 10 točk
Prispevek mora obsegati najmanj 4 strani. Skupno število točk enega avtorja v enem zborniku ne sme preseči 50 točk.
Kot mednarodne se štejejo konference, ki imajo mednarodni programski odbor.
Prevod ali nova izdaja lastnega znanstvenega dela se točkuje s 50% točk ustrezne kategorije izvirnika. Ponatisi se ne upoštevajo.
Kjerkoli se kot kriterij za kategorizacijo uporablja število strani, ena stran pomeni najmanj 2000 znakov s presledki in ločili (velja za tiskane in elektronske vire). Če izračun na podlagi števila znakov izkaže večje število strani od podatka v bibliografskem zapisu, se upošteva izračunano število strani, ki se pri katalogizaciji zabeleži v ustrezno polje. Pri večjezičnih objavah istega besedila v monografski ali serijski publikaciji se upošteva samo obseg izvirnega besedila.
6. člen
(bibliografski kazalci in merila strokovne uspešnosti)
Kot bibliografski kazalci strokovne uspešnosti se po tem pravilniku štejejo nekategorizirana znanstvena dela iz 5. člena tega pravilnika ter strokovna, umetniška in pedagoška dela, ki so evidentirana v bibliografskih zapisih.
Za kvantitativno ocenjevanje (točkovanje) se uporabljajo naslednji kazalci in merila:
ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI
1.04 Strokovni članek 5 točk
1.05 Poljudni članek 5 točk
1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci
(vabljeno predavanje) 5 točk
1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 5 točk
1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka
na konferenci 2 točki
1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka
na konferenci 1 točka
1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje
v monografski publikaciji 5 točk
1.18 Geslo – sestavek v enciklopediji, leksikonu,
slovarju... 2 točki
1.19 Recenzija, prikaz knjige, kritika 5 točk
1.20 Predgovor, spremna beseda 2 točki
1.21 Polemika, diskusijski prispevek 2 točki
1.22 Intervju 1 točka
1.23 Umetniški sestavek 2 točki
1.24 Bibliografija, kazalo ipd. 2 točki
Nekategorizirana znanstvena dela iz 5. člena 5 točk
MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA
2.02 Strokovna monografija 50 točk
2.03 Univerzitetni ali visokošolski učbenik
z recenzijo 50 točk
2.04 Srednješolski, osnovnošolski ali drugi učbenik
z recenzijo 20 točk
2.05 Drugo učno gradivo 2 točki
2.06 Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid 10 točk
2.07 Bibliografija 5 točk
2.08 Doktorska disertacija 10 točk
2.09 Magistrsko delo 5 točk
2.10 Specialistično delo 3 točke
2.11 Diplomsko delo 2 točki
2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 2 točki
2.13 Elaborat, predštudija, študija 2 točki
2.14 Projektna dokumentacija (idejni projekt,
izvedbeni projekt) 2 točki
2.15 Izvedensko mnenje, arbitražna odločba 2 točki
2.16 Umetniško delo 5 točk
2.17 Katalog razstave 5 točk
2.19 Poljudni film, radijska ali televizijska oddaja 2 točki
2.21 Programska oprema 2 točki
2.23 Patentna prijava (prijava pri uradu, ki ustreza
kriterijem pod 2.E) 10 točk
2.24 Patent (domači, oziroma, ki ne ustreza
kriterijem pod 2.E) 10 točk
Nekategorizirana znanstvena dela iz 5. člena 5 točk
IZVEDENA DELA (DOGODKI)
3.10 Umetniška poustvaritev 5 točk
3.11 Radijski ali TV dogodek 2 točki
3.12 Razstava 5 točk
3.14 Predavanje na tuji univerzi 2 točki
3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 1 točka
3.16 Vabljeno predavanje na konferenci
brez natisa 1 točka
SEKUNDARNO AVTORSTVO
Urednik revije, monografije ali zbornika 10 točk
Mentor pri doktorskih disertacijah 5 točk
Mentor pri magistrskih delih 3 točke
Mentor pri specialističnih delih 1 točka
Mentor pri diplomskih delih 1 točka
Prevajalec (na 10 strani) 1 točka
Komentor pri doktorskih disertacijah 4 točke
Komentor pri magistrskih delih 1 točka
Komentor pri specialističnih delih 0,5 točke
Komentor pri diplomskih delih 0,5 točke
7. člen
(uporaba kvantitativnih meril)
Kvantitativno ocenjevanje (točkovanje) znanstvene uspešnosti (5. člen) se neposredno uporablja za ugotavljanje pogojev za vodje projektov in programov. Podrobno so pogoji razdelani v 8., 9. in 10. členu tega pravilnika.
Kvantitativni podatki se uporabljajo individualno za petletno obdobje, v primeru ocenjevanja skupin pa lahko tudi za enoletno obdobje. Pri točkovanju znanstvene uspešnosti je potrebno upoštevati razlike v načinu objavljanja med vedami, ki se kažejo v tem, da je objavljanje v naravoslovju, tehniki, biotehniki in medicini najbolj odmevno v čim kvalitetnejših mednarodnih znanstvenih revijah, objavljanje v družboslovju v znanstvenih monografskih publikacijah in znanstvenih revijah, objavljanje v humanistiki pa v širši paleti tipov znanstvenih publikacij. Nadalje je treba upoštevati naravo znanstvenega objavljanja, ki je v mnogih elementih tesno povezano s strokovnim delom.
Zaradi navedenega se skupno število točk raziskovalne uspešnosti izračuna na naslednji način:
Za vse vede se upoštevajo prispevki v kategorijah 5. člena: 1. A, B, C, 2. A, E in 3. A, B (skupne točke).
a) Za naravoslovje: število točk je sestavljeno iz skupnih točk in preostalih točk znanstvene uspešnosti (5. člen), vendar le v tolikšni meri, da vsota preostalih točk ne preseže 20% skupnega števila točk.
b) Za medicino in biotehniko: število točk je sestavljeno iz skupnih točk in preostalih točk znanstvene (5. člen) in strokovne uspešnosti (6. člen), vendar le v tolikšni meri, da vsota preostalih točk ne preseže 20% skupnega števila točk.
c) Za tehniko: število točk je sestavljeno iz skupnih točk, iz kategorije 1.D, če revija izhaja v svetovnem jeziku (angleški, francoski, nemški, ruski, španski) in iz preostalih točk znanstvene (5. člen) in strokovne uspešnosti (6. člen), vendar le v tolikšni meri, da vsota preostalih točk ne preseže 20% skupnega števila točk.
d) Za družboslovje: število točk je sestavljeno iz skupnih točk, iz števila točk v kategoriji 1.D (baze), števila točk v kategoriji 2.B, števila točk v kategoriji 3.C, če je monografija izdana pri tuji založbi, in preostalih točk znanstvene uspešnosti (5. člen), vendar le v tolikšni meri, da vsota preostalih točk ne preseže 20% skupnega števila točk.
e) Za humanistiko in interdisciplinarne raziskave: število točk je sestavljeno iz celotnega števila točk znanstvene uspešnosti (5. člen). K tem točkam se prištejejo točke strokovne uspešnosti (6. člen), vendar le v tolikšni višini, da njihova vsota ne preseže 20% skupnega števila točk. Interdisciplinarne raziskave so opredeljene v vsakem razpisu posebej.
8. člen
(kriteriji in merila za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo temeljnega raziskovalnega projekta)
Vodja temeljnega raziskovalnega projekta izpolnjuje pogoje za vodjo, če:
1. Dosega minimalno 100 točk iz znanstvenih objav, ki so opredeljene v 5. členu tega pravilnika, v zadnjih petih letih. Vsaj ena objava mora biti v kategoriji 1. A, B, C.
2. Izkazuje citiranost v bazi Web of Science ali za humanistiko v znanstvenih objavah, ki so opredeljene v 5. členu tega pravilnika. Citirano delo mora biti znanstveno delo iz 5. člena tega pravilnika. Citat mora biti objavljen v zadnjih petih letih (avtocitat se ne upošteva).
V primeru, da raziskovalec v zadnjem obdobju ni bil zaposlen v raziskovalni organizaciji, se lahko namesto zadnjih petih let upošteva tisto zadnje petletno obdobje, ko je bil raziskovalec zaposlen v raziskovalni organizaciji.
9. člen
(kriteriji in merila za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo aplikativnega raziskovalnega projekta)
Vodja aplikativnega raziskovalnega projekta izpolnjuje pogoje za vodjo, če:
1. Dosega minimalno 40 točk iz znanstvenih objav, ki so opredeljene v 5. členu tega pravilnika, v zadnjih petih letih.
2. Izkazuje citiranost v znanstvenih objavah, ki so opredeljene v 5. členu tega pravilnika, ali ima dokazane prenose svojih raziskav v prakso (patenti, implementirane tehnologije, prodani računalniški programi, izvedeni pomembni objekti/izdelki ipd.) ali delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki. Citirano delo mora biti znanstveno delo iz 5. člena tega pravilnika. Citat mora biti objavljen v zadnjih petih letih (avtocitat se ne upošteva) ali patent v zadnjih desetih letih (po kriterijih 5. člena tega pravilnika) ali pa mora biti izkazano dokumentirano uspešno sodelovanje z uporabniki v zadnjih petih letih.
V primeru, da raziskovalec v zadnjem obdobju ni bil zaposlen v raziskovalni organizaciji, se lahko namesto zadnjih pet let upošteva tisto zadnje petletno obdobje, ko je bil raziskovalec zaposlen v raziskovalni organizaciji.
10. člen
(kriteriji in merila za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo programa)
Vodja programa izpolnjuje pogoje za vodjo, če:
1. Izpolnjuje pogoje za vodjo temeljnega projekta.
2. Skrbi za:
– povezavo znanja s slovenskim prostorom in za slovensko znanstveno terminologijo. Dokazilo je vsaj ena objava člana programske skupine (soobjava) strokovnega prispevka v slovenskem jeziku na leto (Cobiss tip 1.04, 2.02, 2.03, 2.04, 2.05);
– popularizacijo znanstvenega področja v okviru sodelavcev programske skupine. Dokazilo je vsaj ena objava (soobjava) povezana s popularizacijo znanosti na leto (Cobiss tip 1.05, 1.21, 1.22, 2.17, 2.19, 3.10, 3.11, 3.12).
Za nove programe mora biti pogoj v tej točki izpolnjen za leto pred prijavo.
V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
11. člen
(rok razmejitve)
OSIC-i opravijo razmejitev (2.31, 2.32) v roku enega meseca od uveljavitve tega pravilnika.
12. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnevom uveljavitve tega pravilnika preneha veljati:
a) druga in tretja alinea prve točke 23. člena, druga in tretja alinea prve točke 24. člena ter 30. člen Pravilnika o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov (Uradni list RS, št. 12/05);
b) peta alinea 9. člena in 18. člen Pravilnika o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnih programov (Uradni list RS, št. 12/05).
13. člen
(začetek veljavnosti pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0071-18/2006/2
Ljubljana, dne 23. marca 2006
EVA 2006-1647-0009
prof. dr. Niko Toš l.r.
Predsednik
Upravnega odbora Javne agencije
za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije
