Na podlagi 12. in 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, 110/02, 8/03 in 58/03 – Zakon o zemljiški knjigi) in 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99, 15/01, 112/02 in 136/04) je Občinski svet Občine Dobrna na 27. redni seji dne 30. 3. 2006 sprejel

S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za stanovanjsko naselje Zavrh v Dobrni, ki ga je izdelal IGRE d.o.o. Maribor pod št. projekta 7U370. Projekt je sestavni del tega odloka in vsebuje:
– tekstualni del
– program opremljanja stavbnih zemljišč
– grafične priloge
– smernice in mnenja.

Meja lokacijskega načrta poteka:
– na severu poteka meja območja zazidave preko parcel 23/1, 28 in 30, ki se nadaljujejo na sever izven območja,
– na jugu: meja poteka ob cesti iz doline Dobrnice proti Zavrhu, območje meji na parcele 24/3 in 24/2,
– na vzhodu: meji na parcelo 31/1,
– na zahodu: parcel 23/1 se nadaljuje izven območja zazidave.
Območje lokacijskega načrta zajema zazidljivo stanovanjsko območje v Zavrhu nad Dobrno.
Ureditveno območje lokacijskega načrta meri 14.730 m2 in obsega celotne parcele št. 25, 26 in 780/24, ter del parcel 22/10, 23/1, 28 in 30, vse k.o. Zavrh.

Območje je namenjeno stanovanjski pozidavi enodružinskih hiš. Objekti so locirani severno in južno od osrednje napajalne ceste, ki poteka po sredini obravnavanega območja v smeri vzhod-zahod in se navezuje na obstoječo dovozno cesto s ceste Dobrna–Zavrh.
V območju so možni sledeči posegi v gradbeno strukturo: gradnja novih objektov, rekonstrukcija, nadomestna gradnja, odstranitev objektov, sprememba namembnosti objekta, sprememba rabe objekta, redna vzdrževalna dela na objektu, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist, v skladu z določili lokacijskega načrta.

Lokacijski načrt je zasnovan na novi parcelaciji, ki jo pogojuje zahteva po oblikovanju parcel za individualne stanovanjske objekte z velikostjo od 610 m2 do 1480 m2. Na vzhodnem delu sta predvidena dva objekta, na zahodni strani območja urejanja pa 7 objektov. Lokacijski načrt predvideva maksimalne možne površine pozidave znotraj gradbene meje, ki jih novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje pomaknjeni v notranjost. Lokacijski načrt predvideva priporočljive tlorisne gabarite, ki po velikosti niso zavezujoči za bodoče investitorje. Faktor izrabe zemljišča, FIZ je bruto 0.21, neto pa 0.24. Faktor poziranosti FP je bruto 0.1, neto pa 0.2.
Novo območje pozidave je zasnovano severno in južno od nove osrednje napajalne ceste, ki je odcep ceste na Zavrh nad Dobrno. Skrajni vzhodni objekt se napaja z lastno dovozno cesto neposredno s ceste na Zavrh. Objekti so locirani ob gradbeno linijo in to 4 m od cestnega roba. Objekti morajo biti z enim robom postavljeni na gradbeno linijo, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad. Prostor med parkiriščem za stranke in objektom mora biti tlakovan. Minimalni odmik gradbene meje od parcelnih meja na vzhodnih in zahodnih mejah med posameznimi parcelami je 4 m Deli fasade ali strehe ne smejo segati preko gradbene meje, hkrati pa se na strešine locirajo snegobrani, zaradi preprečitve usipa snega na sosednjo parcelo.
V primeru, da si bodoči investitorji želijo urediti parkiranje za objektom, si morajo omogočiti dovolj širok dovozni pas na lastni parceli.
Izvedba lokacijskega načrta je lahko fazno ob upoštevanju izvedbe potrebne skupne komunalne infrastrukture. Zasnova omogoča, da se za gradnjo odloča vsak lastnik zase.

Oblikovanje objektov
Objekti naj bodo oblikovani tako, da imajo glavne vhode orientirane na osrednjo cesto. Tlorisna velikost objektov je 8×12 m. Objekti so predvidene maksimalne višine K+P+M, izkoriščena podstreha oziroma višine slemena do 9 m. Gradnja objektov je lahko predfabricirana betonska, lesena ali klasična gradnja. Priporoča se uporaba gradiv, ki omogočajo izvedbo energijsko varčnih objektov. Priporoča se enovito podobo vseh objektov. Strehe so opečne barve – bobrovec, naklona od 30–40°. Smer slemen enaka kot pri okoliških objektih, sleme poteka vzporedno s plastnicami. Enakovredna je umestitev carporta – nadstreška za avto k stanovanjskemu objektu, ki lahko ima dimenzije 3,00×5,00 m.

Ureditev zunanjih površin
Vse javne zelene površine, ki niso tlakovane oziroma asfaltirane, je potrebno v kar največji meri zazeleniti in zasaditi s primernim drevjem in grmovnicami. S prostorastočimi grmovnicami naj se obsadi parcelne meje, brežino potoka na južnem delu območja pa sonaravno uredi in zazeleni s samoniklimi grmovnicami in drevnino. V pasu 1 m od cestišča je poteza strižene živice.
Posamezne parcele se lahko ogradi z žičnato ograjo ali drugo obliko bolj transparentne ograje do višine 2 m ali manj, na parcelni meji pa se priporoča tudi zasaditev prostorastoče žive meje. Priporočeno je sajenje visokodebelnih sadnih dreves v zasebnih vrtovih.
Na vzhodnem in zahodnem raku napajalne ceste se uredi obračališče in po potrebi zaključi z nižjim zidcem ter zazeleni. Ob potoku je manjša ureditev za zadrževanje s klopmi in igraloma.

Tolerance – namembnost
Lokacijski načrt določa okvirne namembnosti, tlorisne in višinske gabarite objektov, ter potek infrastrukture.
Kot tolerance so dovoljene:
– spremembe priporočenih tlorisnih dimenzij objektov +0,5 m,
– po višini se dopušča toleranca +0,5 m,
– odmik od gradbene linije nastavljene 4 m od osrednje ceste v notranjost parcel ni dovoljen, dovoljeni so le manjši odmiki fasad,
– gradnja prizidka za namembnost garaže ali carporta,
– v primeru racionalnejših projektnih rešitev komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture je možno spremeniti trase vodov infrastrukture.
Spremembe, dovoljene s tolerancami, ne smejo ovirati realizacije zazidalnega načrta. Spremembe morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja.

Prometno omrežje
Cestno omrežje znotraj obravnavanega območja se izgradi v celoti na novo. Obstoječi dovoz s ceste Dobrna – Zavrh proti zasebni hiši, ki stoji na severnem robu območja urejanja, se razširi, cesto se premakne proti jugo-zahodu in uredi se nov uvoz na parcelo. Omogočen mora biti tovorni in osebni promet ter možnost intervencije. Na koncu nove zahodne dovozne ceste je predvideno obračališče.
Po obravnavanem območju se izvede nova osrednja cesta širine 5 m, z uvozi do objektov, ki so široki 4 m. Objekt je odmaknjen 4 m od roba cestišča. Od obračališča na zahodu je speljana kratka služnostna pot do obstoječega potoka
Ob potoku se uredi služnostno pot z manjšim prostorom za zadrževanje.

Vodovodno in hidrantno omrežje
Vso komunalno infrastrukturo se uredi z izgradnjo nove ceste.
Posamezne vodovodne priključke se izvede iz osnovnega omrežja ločeno glede na predvidene potrebe investitorjev posameznih objektov.
Posameznim investitorjem se nalaga vgraditev ločenih vodomerov posebej za vsako stanovanjsko enoto. Vodomere se vgradi na dostopnem mestu, izven stanovanjskih enot v vodomernih jaških.
Za izvedbo vodovodnega omrežja, lokacijo ter izvedbo hidrantov in posameznih priključkov do vsakega odjemnega mesta posebej je potrebno izdelati izvedbeno dokumentacijo.
Kanalizacijsko omrežje
Za območje lokacijskega načrta Zavrh je predvideno ločeno odvajanje fekalnih in meteornih vod. Za odvod fekalnih vod je predviden fekalni kanal, ki bo priključen na obstoječo kanalizacijo v Dobrni. Do izgradnje javne kanalizacije je potrebno komunalne odpadne vode pred izpustom v površinski odvodnik ali meteorno kanalizacijo očistiti na individualnih čistilnih napravah ali začasno izvesti vodotesne dvoprekatne greznice (Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode, Uradni list RS, št. 105/02). Za odvod padavinskih voda s streh in povoznih površin je predviden sistem meteorne kanalizacije z iztokom v površinski odvodnik.
Električno omrežje – javna razsvetljava
Na območju predvidene gradnje potekata 10 kV kablovoda, ki sta v lasti Elektro Celje d.d.
Obstoječe nadzemne in podzemne elektroenergetske vode je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor pri nadaljnjem načrtovanju prostora. Podzemne vode je potrebno predhodno zakoličiti. Zakoličbo bo na stroške investitorja komunalne opremljenosti izvajalo Elektro Celje d.d.
Lokacijski načrt predvideva osnovni razvod elektrike, ki je v koridorju osrednje ceste skupen in od katerega so izvedene posamezne ločene veje do vsakega objekta posebej, kjer se izvedejo predpisane omarice za priklop, glavne varovalke in števci.
Energija za napajanje objektov na območju LN Zavrh je na voljo na NN zbiralkah v TP Zavrh.
Priključne merilne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem upravljavca.
Za izvedbo skupnega energetskega kabla, lokacijo ter izvedbo jaškov
Telekomunikacijsko in CATV omrežje
V koridorju ceste Dobrna-Guteneg je predvidena izvedba TK in CATV omrežja z zemeljskimi kabli in betonskimi jaški iz katerih se izvedejo posamezni priklopi do vsakega objekta posebej.
Projekt TK in CATV priključkov do posameznih objektov se izdela, ko bodo znane potrebe po TK in CATV priključkih.
Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, morebitne prestavitve TK in CATV omrežja, zakoličbe, izvedbe in nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi nastali zaradi tega.
Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d.
Ogrevanje
V objektih se predvidijo individualna kurišča na kurilno olje, utekočinjen naftni plin, lesene sekance, biomaso ali pelete.
Splošno
Vse trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov morajo biti v primeru vzdrževalnih del dostopni pristojnim ali pooblaščenim službam. Pri izvedbi načrtovanih infrastrukturnih del je potrebno upoštevati, da gredo morebitne spremembe ter vplivi na obstoječo komunalno infrastrukturo (dobava elektrike, telekomunikacij, komunalnih vodov, vodne oskrbe ...) v finančno breme naročnika oziroma investitorja. Po zaključku del se mora vzpostaviti zatečeno stanje.
Izgradnja skupne komunalne infrastrukture (vsi skupni cestni dostopi, električni razvod, komunalno in vodovodno omrežje, morebitna skupna čistilna naprava in vsi dodatni posegi, ki izhajajo iz omenjenih postavk gredo v proporcionalni strošek lastnikov ali investitorjev na območju lokacijskega načrta.
Vsi investitorji oziroma lastniki gradbenih parcel se združijo v združenja oziroma zadruge ali pooblastijo strokovno usposobljene organizacije, da zagotovijo gradnjo potrebne skupne javne komunalne infrastrukture za območje LN in tako zagotovijo pogoje za izgradnjo posameznih objektov v območju LN.

Stanovanjska dejavnost ne spada med dejavnosti, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in 12/00).
Hrup
V območje, ki ga obravnava lokacijski načrt, ni predvidenih objektov s tehnologijami, ki bi povzročale prekomerni hrup.
Zrak
Kot energetski vir so predvideni kurilno olje, plin, leseni sekanci, biomasa ali peleti. Vsi izpusti v ozračje morajo biti prečiščeni skladno z veljavnimi predpisi.
Vode
Vsi predvideni posegi v prostor so skladno s 14. in 37. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02) od meje vodnega zemljišča vodotokov, to je od zgornjega roba brežine ali eventualnih protipoplavnih ukrepov, odmaknjeni več kot 5 m.
Na območju lokacijskega je predvideno ločeno odvajanje fekalnih in meteornih vod. Za odvod fekalnih vod je predviden fekalni kanal, ki bo priključen na obstoječo fekalno kanalizacijo v Dobrni. Za odvod padavinskih voda s streh in povoznih površin ter odvod očiščenih fekalnih vod je potrebno predvideti sistem meteorne kanalizacije. Meteorne vode z manipulacijskih in cestnih površin je potrebno predhodno očistiti na sistemu zadostno dimenzioniranih usedalnikov, koalescentnih lovilcev maščob in lovilcev bencina.
Do izvedbe skupne komunalne infrastrukture je možna izgradnja stanovanjskih objektov z lastno troprekatno greznico na praznjenje skladno z zakonom ali lastno čistilno napravo.
Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske vode je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. člen Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda z ureditvenih območij je v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
Odpadki
Vsak posamezni investitor je dolžan zagotoviti na svojem zemljišču, v neposredni bližini prometnice, prostor za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, skladno z določili občinskega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Dobrna (Uradni list RS, št. 36/00).
Za vsak stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke. To je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odpadke.
Zbirno mesto mora ustrezati naslednjim predpisom:
– funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem,
– ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah,
– vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega do odjemnega mesta je lahko max. 15% v strmini oziroma max. 4% v klančini.
– med zbirnim in odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov,
– širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja, kot je širina največjega nameščenega zabojnika,
– kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,3 m več, kot je širok najširši nameščeni zabojnik,
– zbirna mesta morajo biti primerno utrjena,
– zbirno mesto mora biti urejeno tako, da preprečuje zdrs zabojnika.
Nevarne odpadke, ki nastajajo pri tehnologiji proizvodenj, je potrebno predati pooblaščenim odjemalcem.

Zelene površine so pretežno zasebne, predvidena je javna služnostna pot preko obračališča na zahodnem delu, ki poteka do potoka. Vse javne zelene površine, ki niso tlakovane oziroma asfaltirane, je treba v kar največji meri zazeleniti in zasaditi s primernim drevjem in grmovnicami. S prostorastočimi grmovnicami se obsadi parcelne meje, brežino potoka na južnem delu območja pa sonaravno uredi in zazeleni s samoniklimi grmovnicami in drevnino. Strmo brežino pod cesto na Zavrh se zazeleni s sanacijskim zelenjem.
Na parcelni meji posameznih parcel je priporočena zasaditev prostorastoče žive meje. Posamezne parcele se lahko ogradi z živimi mejami, žičnato ograjo ali kakšno drugo vrsto konstrukcijsko lahke, bolj transparentne ograje, primerne za graditev na podeželju, do višine 1.8 m ali manj. Priporoča se robno saditev visokodebelnega sadnega drevja v zasebnih vrtovih.
Na zahodnem delu napajalne ceste se uredi obračališče in po potrebi zaključi z nižjim zidcem ter zazeleni. Ob začetku napajalne ceste je urejen prostor za skupni smetarnik, ki se ga tudi obzeleni.
Dovozna osrednja cesta mora imeti javno razsvetljavo.

Požarna varnost
V lokacijskem načrtu so upoštevani pogoji 22. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93). Upoštevan je tudi pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Dovozi do posameznih objektov na območju zazidave so urejeni tako, da omogočajo dovoz gasilskim in interventnim vozilom in izpolnjujejo pogoje za varen umik.
Minimalni odmiki med objekti, obstoječimi in predvidenimi in deli objektov zagotavljajo požarno varnost in znašajo minimalno 5m pod pogojem, da gre za negorljive fasade brez okenskih odprtin (po švicarski strokovni smernici VKF).
Zagotovljene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču)
Požarno vodo je potrebno zagotoviti z izgradnjo nadzemnih hidrantov na novozgrajenem vodovodnem omrežju.

Lokacijski načrt omogoča etapno izvajanje sekundarne prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter izgradnjo posameznih objektov v skladu s potrebami in finančnimi možnostmi posameznih investitorjev, pod pogojem izgotovljene primarne prometne, komunalne in energetske infrastrukture, kar je predhodno določeno v 9. členu.
Površine, ki ne bodo realizirane v predvideni fazi, morajo biti vizualno urejene.

Graditelji na območju zazidave morajo obvezno naročiti geološke preiskave terena zaradi nosilnosti tal, geomehanskih ukrepov, višine talne vode in njenega varovanja.
Pri izvajanju posegov v prostor se morajo upoštevati pogoji soglasij, ki so sestavni del tega lokacijskega načrta.
Investitorji oziroma lastniki gradbenih parcel morajo vse ali del, v občinskem lokacijskem načrtu določenih gradenj izvesti v določenem roku po njegovi uveljavitvi, prav tako morajo zgraditi v lokacijskem načrtu določene objekte, ki so v javno korist oziroma v določenem roku zagotoviti opremljenost zemljišča s komunalno infrastrukturo na območju lokacijskega načrta v skladu s programom opremljanja zemljišč.
V ta namen se združujejo v združenja oziroma zadruge ali pooblastijo strokovno usposobljene organizacije, da zagotovijo gradnjo potrebne skupne komunalne infrastrukture za območje LN in tako zagotovijo pogoje za izgradnjo posameznih objektov v območju LN.

Poleg zahtev in drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci lokacijskega načrta upoštevati:
Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi morata investitor in izvajalec upoštevati določila lokacijskega načrta.
Pred pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev.
Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja lokacijskega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili lokacijskega načrta, je potrebno le-tega novelirati.
Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih,
Investitorji in lastniki morajo upoštevati določila urbanistične pogodbe, ki se sklene med skupnostjo investitorjev in Občino Dobrna.

Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Občini Dobrna.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.