Na podlagi 12. in 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, 110/02, 8/03 in 58/03 – Zakon o zemljiški knjigi) in 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99, 15/01, 112/02 in 136/04) je Občinski svet Občine Dobrna na 27. redni seji dne 30. 3. 2006 sprejel

S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za stanovanjsko naselje Guteneg v Dobrni, ki ga je izdelal IGRE d.o.o. Maribor pod št. projekta 7U369. Projekt je sestavni del tega odloka in vsebuje:
– tekstualni del
– program opremljanja stavbnih zemljišč
– smernice in mnenja
– grafične priloge.

Opis meje:
Meja lokacijskega načrta sledi zahodnemu robu lokalne ceste Dobrna–Guteneg ob Dobrnici, po severozahodnem robu parcele 677/4 se obrne in sledi zahodnemu robu parcele 656/18, dovozni cesti do te parcele, prečka cesto na Klanec, zaobide parcelo 662, nadalje poteka med parcelama 660/1 in 660/2, nato po robu obstoječega kolovoza, po južnem robu parcel 657/2 in 658/2, po zahodnih robovih parcel 656/4, 656/3 in 701/3. Dovozna cesta do vodnega zbiralnika na parceli 655/6 je južni rob meje lokacijskega območja.
Ureditveno območje zazidalnega načrta meri 40.457,61 m2 in obsega parcele, vse k.o. Klanc: 655/2, 655/3, 655/4, 655/5, 655/6, 655/7, 655/8, 656/3, 656/4, 656/6, 656/7, 656/10, 656/11, 656/12, 656/13, 656/17, 656/18, 656/19, 656/20, 657/2, 658/2, 659/2, 660/1, 666, 668, 669, 670, 677/4, 701/3.

Območje je v celoti namenjeno stanovanjskim funkcijam. Objekti so locirani zahodno od ceste ob Dobrnici, od koder je predvideno napajanje stanovanjskega območja.
V območju so možni sledeči posegi v gradbeno strukturo: gradnja novih objektov, rekonstrukcija, nadomestna gradnja, odstranitev objektov, sprememba namembnosti objekta, sprememba rabe objekta, redna vzdrževalna dela na objektu, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist, v skladu z določili lokacijskega načrta.

Območje, namenjeno zazidavi enodružinskih hiš, leži znotraj širšega varovanega območja nacionalne prepoznavnosti Vojnik-Dobrna-Vitanje, kjer velja pogoj arhitekturno-zazidalne kontinuitete tradicionalne poselitvene strukture in arhitekture, ki je lahko interpretirana s sodobnim likovnim izrazom. Soseska je oblikovana kot gručasti zaselki, sestavljeni iz več med seboj ločenih skupin objektov z nizkimi višinskimi gabariti (pritličje). Gruče obsegajo 3 do 4 objekte, odvisno od razpoložljivega prostora, obstoječe parcelacije in želja lastnikov. Večina obstoječih objektov se vključi v lokacijski načrt. Organizacija zazidave v gruče omogoča racionalnejšo izvedbo infrastrukturnih priključkov. Gruči hiš so skupni cestni uvoz, priključek na električno omrežje, kanalizacijo in vodovod.
Ob obstoječi stranski cesti na Klanc je predvidena obcestna zazidava. Objekti, predvideni na bregu, s smerjo daljše stranice sledijo plastnicam, posledica tega so manjši posegi v teren in enostavnejša izvedba cestnih priključkov.
Izvedba lokacijskega načrta je lahko fazno ob upoštevanju izvedbe skupne komunalne infrastrukture. Zasnova omogoča, da se za gradnjo odloča vsak lastnik zase.
Bruto faktor izrabe zemljišča je 0,16, neto faktor izrabe je 0,29. Bruto faktor pozidanosti je 0,05, neto pa 0,08.
Lokacijski načrt predvideva maksimalne možne površine pozidave znotraj gradbene meje, ki jih novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje pomaknjeni v notranjost. Objekti so locirani ob gradbeni liniji, ki je 4 m od dovozne ceste, ki napaja gruče objektov, oziroma 5 m od roba ceste na Klanc. Objekti morajo biti z enim robom postavljeni na gradbeno linijo, izjema so objekti na parcelah 656/7 in 670, ki se gradbene linije dotikajo z vogalom, sleme strehe pa je vzporedno plastnicam. Izjema so tudi objekti na parcelah 655/2 in 656/3. Parcela 656/3 je v celoti na strmem terenu, kar močno podraži gradnjo. Glede na to, da je lastnik obeh parcel isti, je predlagan premik parcelne meje v dobro parcele 656/3, s čimer pridobi ta parcela ravni teren, kjer je gradnja stroškovno enostavnejša. Objekt se priključi na obstoječi cestni priključek, zaradi predpisanega odmika od transportnega vodovoda je gradbena linija 18,5 m od južne parcelne meje. Minimalni odmik gradbene meje od vzhodne parcelne meje znaša 4 m.
Parkirišča zagotovijo lastniki na svojih parcelah. Parkirno mesto mora biti tlakovano, meteorne vode z manipulacijskih površin je potrebno predhodno očistiti na sistemu zadostno dimenzioniranih usedalnikov, koalescentnih lovilcev maščob in lovilcev bencina.

Oblikovanje objektov
Na ravninskem delu zahodno od ceste Dobrna-Guteneg in delno v hribu ob obstoječi cesti na Klanc je predvidena gradnja enodružinskih hiš. Tlorisna velikost objektov je 8x12 m. Streha je dvokapnica, opečne barve – bobrovec, naklona od 30–40°. Sleme strehe je vzporedno z daljšo stranico objekta. Predvidena višina objektov je P+M v ravninskem delu in K + P + m v hribovitem delu, glavni vhod je na daljši stranici. Garaža je predvidena znotraj objekta, vhod v garažo je na krajši stranici. Enakovredna je umestitev carporta – nadstreška za avto k stanovanjskemu objektu, ki lahko ima dimenzije 3,00×5,00 m.

Ureditev zunanjih površin
Lokacijski načrt ne predvideva ureditve javnih odprtih površin. Predvidena je samo ureditev obcestnega prostora.
Skupne in zasebne zelene površine upoštevajo krajevno značilne krajinske ureditve. Ob obstoječih brežinah, ob cesti Dobrna-Guteneg in ob stranski cesti na Klanc je predvideno sanacijsko zelenje. Enako se obsadi tudi dovozna cesta do objekta na parceli 656/18. Ob vzhodni meji parcele 656/17 je potrebno enako obsaditi obstoječo brežino Uporabi se avtohtona vegetacija. Zazelenitev z avtohtono vegetacijo v obliki vzdolžnih gruč, ki sledijo plastnicam, je zaradi zagotavljanja stabilnosti zemljine možna tudi na večjih strminah hriba. Po parcelnih mejah je predvidena zamejitev z lesenimi ali kovinskimi ograjami ter prostorastočo ali striženo živo mejo. Višina ograj oziroma živic ne sme presegati 1,80 m.
Posamezne parcele se lahko na željo lastnikov ogradijo z leseno ali kovinsko ograjo ter striženo ali prostorastočo živo mejo do maksimalne višine 1,8 m.

Tolerance – namembnost
Lokacijskimi načrt določa okvirne namembnosti, tlorisne in višinske gabarite objektov, potek infrastrukture.
Kot tolerance so dovoljene:
– po višini se dopušča toleranca +0,5 m,
– odmik od gradbene linije v notranjost parcel ni dovoljen zaradi zahtevanih odmikov od komunalnih vodov, dovoljeni so le manjši odmiki fasadnih elementov in tlorisni odmiki v dimenzijah do +-1 m stran od komunalnih vodov,
– gradnja prizidka za namembnost garaže ali carporta.
Spremembe, dovoljene s tolerancami, ne smejo ovirati realizacije lokacijskega načrta. Spremembe morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja.

Prometno omrežje
Cestno omrežje znotraj obravnavanega območja se navezuje na obstoječe cestno omrežje. Na obstoječo cesto Dobrna–Guteneg, se vežejo cestni priključki do gruč objektov. Cestni priključki napajajo gruče treh do štirih objektov. V treh primerih, ko cestni priključki obstajajo, se v celoti ali delno uporabijo obstoječi, dva priključka se v celoti izvedeta na novo. Širina priključkov je 4 m, kar omogoča osebni promet, transport smeti ter možnost intervencije. Širina posamičnih uvozov do objektov je 3 m.
S ceste na Klanc, so predvideni posamični uvozi do objektov, širine 3 m. Parkirna mesta si glede na potrebe uredijo lastniki sami.

Vodovodno in hidrantno omrežje
Na območju lokacijskega načrta Guteneg poteka transportni vodovod AC-B Ø150 mm, ki je v upravljanju javnega podjetja Vodovod-kanalizacija d.o.o. Priključitev na transportni vodovod ni možna, pri projektiranju in gradnji pa je potrebno upoštevati minimalno oddaljenost objektov od transportnega vodovoda, ki znaša 4 m.
Za potrebe načrtovane soseske je potrebna priključitev na obstoječi javni vodovod.
Kanalizacijsko omrežje
Na območju lokacijskega načrta Guteneg ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja. Predvideno je ločeno odvajanje fekalnih in meteornih vod. Za odvod fekalnih vod se predvidi fekalni kanal, ki bo priključen na obstoječo fekalno kanalizacijo v Dobrni oziroma na skupno čistilno napravo za območje lokacijskega načrta. Do izgradnje javne kanalizacije je potrebno komunalne odpadne vode pred izpustom v površinski odvodnik ali meteorno kanalizacijo očistiti na individualnih čistilnih napravah ali začasno izvesti vodotesne dvoprekatne greznice. (Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode, Uradni list RS, št. 105/02). Za odvod padavinskih voda s streh in povoznih površin ter odvod očiščenih fekalnih vod je potrebno predvideti sistem meteorne kanalizacije.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00).
Električno omrežje – javna razsvetljava
Energija za napajanje objektov na območju lokacijskega načrta Guteneg je na voljo na NN zbiralkah v TP Zavrh.
Obstoječe nadzemne in podzemne elektroenergetske vode je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor pri nadaljnjem načrtovanju prostora s tem, da je potrebno podzemne vode najprej zakoličiti. Zakoličbo bo izvajalo na stroške investitorja komunalne opremljenosti obravnavanega območja Elektro Celje d.d.
Telekomunikacijsko in CATV omrežje
V koridorju ceste Dobrna-Guteneg je predvidena izvedba TK in CATV omrežja z zemeljskimi kabli in betonskimi jaški iz katerih se izvedejo posamezni priklopi do vsakega objekta posebej.
Projekt TK in CATV priključkov do posameznih objektov se izdela, ko bodo znane potrebe po TK in CATV priključkih.
Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, morebitne prestavitve TK in CATV omrežja, zakoličbe, izvedbe in nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi nastali zaradi tega.
Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d.
Ogrevanje
V objektih se predvidijo individualna kurišča na kurilno olje, utekočinjen naftni plin, lesene sekance, biomaso ali pelete.
Splošno
Vse trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov morajo biti v primeru vzdrževalnih del dostopni pristojnim ali pooblaščenim službam. Pri izvedbi načrtovanih infrastrukturnih del je potrebno upoštevati, da gredo morebitne spremembe ter vplivi na obstoječo komunalno infrastrukturo (dobava elektrike, telekomunikacij, komunalnih vodov, vodne oskrbe ...) v finančno breme naročnika oziroma investitorja. Po zaključku del se mora vzpostaviti zatečeno stanje.
Izgradnja skupne komunalne infrastrukture (vsi skupni cestni dostopi, električni razvod, komunalno in vodovodno omrežje, morebitna skupna čistilna naprava in vsi dodatni posegi, ki izhajajo iz omenjenih postavk gredo v proporcionalni strošek lastnikov ali investitorjev na območju lokacijskega načrta.
Vsi investitorji oziroma lastniki gradbenih parcel se združijo v združenja oziroma zadruge ali pooblastijo strokovno usposobljene organizacije, da zagotovijo gradnjo potrebne skupne javne komunalne infrastrukture za območje LN in tako zagotovijo pogoje za izgradnjo posameznih objektov v območju LN.

Stanovanjska dejavnost ne spada med dejavnosti, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in 12/00).
Hrup
Na območju, ki ga obravnava lokacijski načrt, ni predvidenih dejavnosti, ki bi povzročale prekomerni hrup.
Zrak
Predvidena dejavnost v objektih ne sme prekomerno onesnaževati zraka. Kot energetski vir je predvideno kurilno olje, utekočinjen naftni plin, lesni sekance, biomasa ali pelete. Vsi izpusti v ozračje morajo biti prečiščeni skladno z veljavnimi predpisi.
Vode
Vsi predvideni posegi v prostor so skladno s 14. in 37. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02) od meje vodnega zemljišča vodotokov, to je od zgornjega roba brežine ali eventualnih protipoplavnih ukrepov, odmaknjeni več kot 5 m.
Na območju lokacijskega načrta Guteneg niso načrtovani posegi v vodno zemljišče, kot tudi ne premostitve vodotokov.
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člen Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Na območju lokacijskega je predvideno ločeno odvajanje fekalnih in meteornih vod. Za odvod fekalnih vod je predviden fekalni kanal, ki bo priključen na obstoječo fekalno kanalizacijo v Dobrni. Za odvod padavinskih voda s streh in povoznih površin ter odvod očiščenih fekalnih vod je potrebno predvideti sistem meteorne kanalizacije. Meteorne vode z manipulacijskih in cestnih površin je potrebno predhodno očistiti na sistemu zadostno dimenzioniranih usedalnikov, koalescentnih lovilcev maščob in lovilcev bencina.
Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske vode je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. člen Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda z ureditvenih območij je v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05)
Odpadki
Vsak posamezni investitor je dolžan zagotoviti na svojem zemljišču, v neposredni bližini prometnice, prostor za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, skladno z določili občinskega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Dobrna (Uradni list RS, št. 36/00).
Za vsak stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke. To je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odpadke.
Zbirno mesto mora ustrezati naslednjim predpisom:
– funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem,
– ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah,
– vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega do odjemnega mesta je lahko max. 15% v strmini oziroma max. 4% v klančini,
– med zbirnim in odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov,
– širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja, kot je širina največjega nameščenega zabojnika,
– kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,3 m več, kot je širok najširši nameščeni zabojnik,
– zbirna mesta morajo biti primerno utrjena,
– zbirno mesto mora biti urejeno tako, da preprečuje zdrs zabojnika.
Če je zbirno mesto v objektu, mora biti urejeno na naslednji način:
– prostor mora imeti električno razsvetljavo,
– prostor naj bo ustrezno prezračevan,
– tla naj bodo ustrezno utrjena in nagnjena proti kanalizacijskemu jašku z rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko omrežje,
– v prostoru ne smejo biti priključki za plin, plinski števci ipd.
V stanovanjskem naselju je ob cesti na Klanc utrjen prostor za postavitev zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov dimenzij min. 5×2 m še dodatno zbirno mesto.
Širina ceste ustreza minimalni širini transportne poti do zbirnega oziroma odjemnega mesta, ki je 3 m.
Nevarne odpadke, ki nastajajo pri tehnologiji proizvodenj, je potrebno predati pooblaščenim odjemalcem.
Požarna varnost
V lokacijskem načrtu so upoštevani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi v skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01).
Dovozi do posameznih objektov na območju zazidave so urejeni tako, da omogočajo dovoz gasilskim in interventnim vozilom in izpolnjujejo pogoje za varen umik.
Minimalni odmiki med obstoječimi in predvidenimi objekti in deli objektov zagotavljajo požarno varnost in znašajo minimalno 7 m.
Zagotovljene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču).
Požarno vodo je potrebno zagotoviti z izgradnjo nadzemnih hidrantov na novozgrajenem vodovodnem omrežju.

Lokacijski načrt določa dve fazi izvedbe na celotnem območju. V prvi fazi izvajanja so vse navedene parcele z izjemo parcel št. 655/2, 655/7, 655/8 in 656/3. Prva faza lokacijskega načrta se izvaja skladno z vsemi določili, ki jih navaja tekstualni in grafični del odloka. Druga faza lokacijskega načrta zajema parcele 655/2, 655/7, 655/8 in 656/3 in se prav tako izvaja skladno z vsemi določili, ki jih navaja tekstualni in grafični del odloka, vendar pod pogojem spremembe parcelne strukture. Sprememba parcelne strukture na območju 2. faze se načrtuje zaradi zahtevanega programa umestitve 3 stanovanjskih objektov in nerešljivosti uskladitve postavitve objektov s komunalno infrastrukturo, potrebnimi priključki in zahtevanimi odmiki. Kot edina sprejemljiva rešitev z vidika komunalne in urbanistične ureditve se nakazuje že omenjena sprememba lastniških mej. Predlog nove parcelacije na območju 2. faze ohranja kvadrature sedanjima lastnikoma. Poleg dejstva da predlog lokacijskega načrta za 2. fazo kvantitativno ne gre na škodo nobenemu od lastnikov, se povečujejo urbanistične kvalitete (vrednost parcel) zaradi možnosti umestitve objektov skladno s smernicami in pogoji. V kolikor se lastniki navedenih parcel ne dogovorijo ali odločijo za spremembo lastniške strukture, se 2. faza območja lokacijskega načrta ne izvaja. Obenem izvedba 2. faze lokacijskega načrta časovno, urbanistično ali infrastrukturno ne pogojuje izvajanja 1. faze lokacijskega načrta.
Lokacijski načrt omogoča etapno izvajanje sekundarne prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter izgradnjo posameznih objektov v skladu s potrebami in finančnimi možnostmi posameznih investitorjev, pod pogojem predhodno izgotovljene primarne prometne, komunalne in energetske infrastrukture, kar je predhodno določeno v 9. členu. V primeru neizvajanja 2. faze lokacijskega načrta in nestrinjanja lastnikov parcel na območju 2. faze, se izvede korekcija trase skupnih komunalnih vodov.

Obstoječi stanovanjski objekti, ki so izgrajeni brez potrebne urbanistične dokumentacije in se nahajajo znotraj meje obdelave se vključijo v lokacijski načrt Guteneg pod urbanističnimi pogoji predhodnih veljavnih planskih dokumentov. Ne glede na zatečeno stanje je za vse objekte na območju lokacijskega načrta neobhodna projektna dokumentacija in gradbeno dovoljenje. Veljavno gradbeno dovoljenje določa legalnost in tolerance obstoječih objektov.
Vključevanje investitorjev oziroma lastnikov obstoječih stanovanjskih objektov v LN Guteneg, se zagotavlja v skladu s pogoji tega odloka.
Investitorji oziroma lastniki gradbenih parcel morajo vse ali del, v občinskem lokacijskem načrtu določenih gradenj izvesti v določenem roku po njegovi uveljavitvi, prav tako morajo zgraditi v lokacijskem načrtu določene objekte, ki so v javno korist oziroma v določenem roku zagotoviti opremljenost zemljišča s komunalno infrastrukturo na območju lokacijskega načrta v skladu s programom opremljanja zemljišč.
V ta namen se združujejo v združenja oziroma zadruge ali pooblastijo strokovno usposobljene organizacije, da zagotovijo gradnjo potrebne skupne komunalne infrastrukture za območje LN in tako zagotovijo pogoje za izgradnjo posameznih objektov v območju LN.
Graditelji na območju zazidave morajo obvezno naročiti geološke preiskave terena zaradi nosilnosti tal, geomehanskih ukrepov, višine talne vode in njenega varovanja.
Pri izvajanju posegov v prostor se morajo upoštevati pogoji soglasij, ki so sestavni del tega lokacijskega načrta. Lokacijski načrt je pravna podlaga za izdajo lokacijske informacije in izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo objektov.

Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci lokacijskega načrta upoštevati:
Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi morata investitor in izvajalec upoštevati določila lokacijskega načrta.
Pred pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev.
Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja lokacijskega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili lokacijskega načrta, je potrebno le-tega novelirati.
Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.
Investitorji in lastniki morajo upoštevati določila urbanistične pogodbe, ki se sklene med skupnostjo investitorjev in Občino Dobrna.

Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Občini Dobrna.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.