Na podlagi 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 3., 8. in 14. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ravne na Koroškem (MUV, št. 9/94) ter 16. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 29. seji dne 29. 3. 2006 sprejel

S tem odlokom Občina Ravne na Koroškem določa način izvajanja obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in podelitev koncesije na zaokroženem gospodarskem območju bivše Železarne Ravne v Občini Ravne na Koroškem.
Občina Ravne na Koroškem (v nadaljevanju: koncedent) s tem odlokom kot koncesijskim aktom določa pogoje za oddajo koncesije.
Odlok določa predvsem:
1. dejavnost, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javna služba), in območje njenega izvajanja,
2. pogoje, ki jih mora izpolniti izvajalec javne službe (v nadaljevanju: koncesionar),
3. javna pooblastila koncesionarju,
4. splošne pogoje za izvajanje javne službe,
5. začetek in čas trajanja koncesije,
6. način financiranja javne službe,
7. način podelitve koncesije,
8. nadzor nad izvajanjem koncesije,
9. prenehanje koncesijskega razmerja,
10. druge pogoje za izvajanje koncesionirane javne službe.

Predmet koncesije je opravljanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na zaokroženem gospodarskem območju bivše Železarne Ravne (v nadaljevanju: ZGO).
ZGO predstavlja območje, ki se s pitno vodo oskrbuje iz novozgrajenega vodovodnega omrežja in se natančno določi v koncesijski pogodbi.

Koncesija zajema:
a) upravljanje in vzdrževanje primarnega in sekundarnega vodovodnega omrežja, objektov in naprav, ki so v lasti koncedenta,
b) oskrba uporabnikov s pitno vodo,
c) izvajanje drugih nalog, ki jih skladno z zakonom, podzakonski akti in akti koncedenta zajema izvajanje javne službe.
Predmet koncesije ni gradnja novega primarnega in sekundarnega vodovodnega omrežja.

Uporabniki koncesionirane dejavnosti javne službe so fizične in pravne osebe z območja ZGO, ki so priključene oziroma uporabljajo vodovod na območju ZGO.

Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba zasebnega prava oziroma skupno več fizičnih ali pravnih oseb zasebnega prava. Koncesionar je lahko tudi tuja pravna oseba, če izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Koncesionar mora za opravljanje koncesije izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– da pripravi in predloži tehnični elaborat, iz katerega izhaja njegova usposobljenost za izvajanje javne službe in način opravljanja javne službe,
– da pripravi in predloži program izvajanja koncesije za čas trajanja koncesije, iz katerega izhaja, da zagotavlja kvalitetno storitev za končne uporabnike,
– da ima zadostne izkušnje in reference pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet javne službe,
– da razpolaga z zadostnimi strokovnimi kadri in drugimi potenciali, potrebnimi za izvajanje javne službe (načrtovanje, upravljanje in vzdrževanje objektov in naprav, ki so predmet koncesije),
– da pripravi in predloži ceno in strukturo cene ter projekcijo finančnih obremenitev končnih porabnikov za ves čas trajanja koncesije, ločeno po vrstah uporabnikov, pri tem pa kot izhodišče upošteva veljavno zakonodajo na področju politike in kontrole cen komunalnih storitev v Republiki Sloveniji,
– da upošteva prednost zagotavljanja javnega interesa pri izvajanju javne službe na dolgi rok, pred pridobivanjem dobička v vložena sredstva,
– da poda pisno izjavo, da bo sklenil zavarovanje proti odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo on sam ali kdo drug, ki bo delal v njegovem imenu, koncedentu ali tretji osebi,
– da poda pisno izjavo, da bo v primeru, da bo izbran, sprejel vse obveznosti iz tega odloka in pogoje iz razpisne dokumentacije,
– da predloži garancijo za kontinuirano in kvalitetno izvajanje javne službe,
– da parafira predlog koncesijske pogodbe,
– da komunicira v slovenskem jeziku in da uporablja tehnične normative in standarde, ki so v veljavi v Republiki Sloveniji, oziroma predpise mednarodnih organizacij, katerih uporabo Republika Slovenija priznava.

Koncedent bo koncesionarju podelil naslednja javna pooblastila:
– pravico oblikovati predloge cen svojih storitev, z upoštevanjem veljavnih predpisov, ki urejajo področje javne službe in elementov za oblikovanje cen na primarnem omrežju (dolinskega cevovoda in ostalih objektov in naprav), kar se natančno določi v koncesijski pogodbi,
– dajanje soglasij za priključitev na vodovodno omrežje, v skladu z veljavno zakonodajo in občinskimi akti,
– pravico dajati soglasja v postopkih za pridobitev dovoljenj za posege v prostor in okolje, ki zadeva njegovo omrežje.

Pri izvajanju javne službe mora koncesionar:
– zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe,
– izvajati javno službo tako, da se zagotovi upoštevanje zahtev koncedenta, ki jih poda v javnem interesu, in potrebe uporabnikov,
– upoštevati tehnične, strokovne, organizacijske in druge standarde ter normative za opravljanje javne službe,
– omogočiti priključevanje na omrežje v skladu s tehničnimi možnostmi,
– voditi kataster objektov in naprav,
– odvajati koncesijske dajatve,
– predložiti koncedentu letno poročilo o poslovanju,
– na zahtevo koncedenta ali pristojne inšpekcije omogočiti strokovni in finančni nadzor nad izvajanjem javne službe oziroma svojim delom,
– oblikovati cene v skladu z veljavnimi predpisi, predpisi o kontroli cen in predpisi oziroma sklepi koncedenta,
– prevzemati odgovornost za škodo, povzročeno koncedentu in drugim, z izvajanjem javne službe,
– koncedentu plačati nadomestilo za uporabo njegovega primarnega in sekundarnega omrežja, objektov in naprav,
– ločeno voditi prihodke in odhodke, ki izvirajo iz koncesije.

Začetek in čas trajanja koncesije se natančno opredelita v koncesijski pogodbi. Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe in traja 35 let.
Koncesijska pogodba se po njenem izteku lahko podaljša.

Izvajanje javne službe se financira z zaračunavanjem storitev končnim uporabnikom.

Koncesionar je dolžan za vsako leto trajanja koncesije plačati koncedentu letno koncesijsko dajatev v višini, dogovorjeni s koncesijsko pogodbo.
Koncesijska dajatev se plačuje v odstotku od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. Sredstva so prihodek proračunov in se namenjajo za razvoj in vzdrževanje komunalne infrastrukture.
Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev.
Koncesijska dajatev se lahko plača tudi v fiksnem oziroma enkratnem znesku.
V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja obvezne javne gospodarske službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov tudi odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi.

Koncesija se podeli v skladu s 36. in 37. členom Zakona o gospodarski javnih službah, na podlagi javnega razpisa in ob smiselni uporabi 65. do 71. člena Zakonu o javnih naročilih (v nadaljevanju: ZJN-1). Merila za izbor koncesionarja se določijo v javnem razpisu.
Javni razpis vsebuje navedbe o:
– predmetu javnega razpisa,
– obsegu in trajanju koncesije,
– pogojih, ki jih mora v skladu s predpisi izpolnjevati koncesionar,
– začetku in trajanju koncesije,
– zahtevanih strokovnih podlagah, ki jih zagotovi ponudnik,
– roku za prijavo,
– roku za izbor koncesionarja,
– roku, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izboru in
– o odgovorni osebi za dajanje informacij.

Javni razpis vodi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisija odloča z glasovanjem. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh članov komisije.
Na predlog strokovne komisije izda upravno odločbo o izbiri koncesionarja tajnik občinske uprave Občine Ravne na Koroškem. O pritožbi zoper odločbo o izbiri koncesionarja odloča župan Občine Ravne na Koroškem.
Z izbranim koncesionarjem se sklene koncesijska pogodba, ki jo v imenu koncedenta sklene župan. V koncesijski pogodbi se podrobneje uredijo vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem.
Razpisno dokumentacijo pred izidom razpisa in koncesijsko pogodbo pred podpisom potrdi občinski svet.

Koncedent si pridržuje pravico, da v primeru, da nobena od ponudb ni sprejemljiva, ne sklene koncesijske pogodbe z nobenim od ponudnikov.

Nadzor nad izvajanjem koncesije v skladu z določbami koncesijske pogodbe opravljajo organi koncedenta.
Koncesionar mora na vsako zahtevo koncedenta podati poročilo o opravljanju dejavnosti iz koncesijske pogodbe in dovoliti koncedentu vpogled v svoje poslovanje.
Koncesionar mora koncedentu za preteklo leto podati letno poročilo o izvajanju koncesije do 15. aprila, kar se podrobneje opredeli v koncesijski pogodbi.
Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojna inšpekcijska služba.

Koncesijsko razmerje preneha na naslednji način:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.

Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, če je pogodbene stranke pod pogoji, navedenimi v pogodbi, ne podaljšajo,
– z razdrtjem.
Koncesijska pogodba se lahko razdre zlasti v primerih hujših kršitev koncesijske pogodbe, kot so neizvajanje javne službe oziroma izvajanje javne službe v nasprotju z določili tega odloka, neizpolnjevanje predpisanih pogojev za izvajanje javne službe, neustrezno vzdrževanje omrežja in neizpolnjevanje prevzetih obveznosti, določenih v razpisu in koncesijski pogodbi.
Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.

Z odkupom preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati javno službo pred potekom časa trajanje koncesije, izvajanje javne službe pa prevzame koncedent. Način, obseg in pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo.

Koncedent odvzame koncesionarju koncesijo ne glede na določila pogodbe:
– če koncesionar ne začne z opravljanjem koncesije v za to določenem roku,
– če koncesionar dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v dejavnosti,
– zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev zakonskih predpisov in določil tega odloka,
– če se koncesionar pri svoji dejavnosti ne drži predpisov in standardov ali navodil koncedenta,
– če koncesionar v izvajanju javne službe obračunava višje cene od dovoljenih,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesija,
– v primeru stečaja koncesionarja.
Koncedent mora koncesionarju dati primeren rok za odpravo kršitev.

Uporabniki lahko ustanovijo svet uporabnikov, ki spremlja delo koncesionirane javne službe in občasno koncedentu posreduje oceno njenega dela.

Koncesionar lahko prenese koncesijsko pogodbo na drugega koncesionarja samo s privolitvijo koncedenta.
Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha samo na podlagi sporazuma med koncedentom in koncesionarjem.

Rok, v katerem bo koncesionar začel z izvajanjem javne službe po tem odloku, se določi s koncesijsko pogodbo.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.