Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. marca 2006.

V Zakonu o prekrških (Uradni list RS, št. 55/05 – uradno prečiščeno besedilo) se v drugem odstavku 4. člena v tretji alinei črta podpičje in doda besedilo »in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja;«.
V šestem odstavku se za besedo »globe« dodata besedi »ali opomina«.

V prvem odstavku 12. člena se na koncu doda besedilo, ki se glasi: »Enako velja, če kazenski postopek zaradi storitve kaznivega dejanja, ki ima tudi vse znake prekrška, zaradi poravnave ni bil uveden ali če je bil storilec pravnomočno oproščen storitve kaznivega dejanja, ki ima tudi vse znake prekrška. Postopek o prekršku se ne vodi, če je podan sum storitve kaznivega dejanja, ki ima tudi vse znake prekrška, vse dokler ni postopek v zvezi s kaznivim dejanjem končan. Če kazenski postopek zaradi storitve kaznivega dejanja, ki ima tudi vse znake prekrška, zaradi odloženega pregona ni bil uveden ali če zoper storilca med postopkom o prekršku začne teči kazenski postopek za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrška, se postopek o prekršku prekine do pravnomočnosti odločitve v kazenskem postopku.«.

Naslov 13. člena se spremeni tako, da se glasi: »Odgovornost pravne osebe, njene odgovorne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, so lahko odgovorni za prekršek druge osebe, če je v predpisu o prekršku tako določeno.«.
V tretjem odstavku se za besedilom »ki je v stečaju« doda besedilo »ali samostojni podjetnik v stečaju«, besedi »je odgovorna« pa nadomestita z besedama »sta odgovorna«.

Naslov 14. člena se spremeni tako, da se glasi: »Odgovornost pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposluje druge osebe«.
Besedilo »pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, ki« se nadomesti z besedilom »pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in«.

V prvem odstavku 15. člena se besedilo »pravni osebi oziroma samostojnem podjetniku posamezniku,« nadomesti z besedilom »pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku oziroma posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost,«.
V tretjem odstavku se besedilo »pravni osebi oziroma samostojnem podjetniku posamezniku,« nadomesti z besedilom »pravni osebi, pri samostojnem podjetniku posamezniku oziroma pri posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost,«, besedilo »pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik« pa se nadomesti z besedilom »pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,«.

Drugi in tretji odstavek 17. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Z zakonom ali z uredbo Vlade Republike Slovenije se lahko predpiše globa v razponu:
– za posameznika od 40 do 1.200 eurov;
– za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, od 400 do 125.000 eurov;
– za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorno osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in za odgovorno osebo v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti od 40 do 4.100 eurov.
(3) Globa, ki se predpisuje v določenem znesku, je lahko predpisana za posameznika in za odgovorno osebo v določenem znesku do 600 eurov, za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa v določenem znesku do 2.000 eurov.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Z odlokom samoupravne lokalne skupnosti se lahko predpiše samo globa v določenem znesku:
– za posameznika in odgovorno osebo do 400 eurov;
– za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, do 1.400 eurov.«.

Drugi odstavek 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če izrečena globa presega trikratni znesek najnižje globe iz prejšnjega člena, lahko storilec najpozneje do poteka roka za plačilo globe predlaga, da se globa plača v obrokih. V tem primeru se s sklepom določita način odplačevanja in rok plačila. Ta rok ne sme biti daljši kot eno leto. Zoper sklep o obročnem odplačevanju ni pritožbe.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če storilec zamudi s plačilom posameznega obroka za plačilo globe, z dnem zamude zapadejo v plačilo še neplačani obroki. Storilca je treba opozoriti na posledice zamude.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

19. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Storilca, ki deloma ali v celoti ne plača globe v določenem roku, se prisili k plačilu tako, da se mu določi uklonilni zapor. O uklonilnem zaporu odloči sodišče.
(2) Uklonilni zapor se ne sme določiti, če je bil za prekršek izdan plačilni nalog ali če je bila globa izrečena mladoletnemu storilcu prekrška. Uklonilni zapor se ne sme določiti pred pravnomočnostjo sodbe oziroma odločbe o prekršku.
(3) Uklonilni zapor traja, dokler globa ni v celoti plačana, vendar najdlje 30 dni.
(4) Z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plačila globe.
(5) Storilec lahko do začetka izvrševanja uklonilnega zapora sodišču predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Sodišče pri odločanju o predlogu upošteva vse okoliščine zadeve ter premoženjsko stanje in možnosti storilca za plačilo globe.
(6) Obseg in vsebina nalog se določita na podlagi seznama, ki ga vodi sodišče, v trajanju najmanj treh in največ 30 delovnih dni. Rok, v katerem morajo biti naloge opravljene, ne sme biti krajši od enega in ne daljši od treh mesecev.
(7) Če storilec opravi določene naloge v celoti, se uklonilni zapor ne izvrši in globa ne izterja.«.

Drugi odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) V postopku prisilne izterjave se uporabljajo določbe petega, šestega in sedmega odstavka prejšnjega člena. Predlog za nadomestitev prisilne izterjave globe lahko storilec, ki mu uklonilni zapor ni bil določen, vloži najpozneje v osmih dneh po poteku roka za plačilo globe. Če je bil uklonilni zapor izvršen, se rok za vložitev predloga za nadomestitev prisilne izterjave globe šteje od dneva izvršitve uklonilnega zapora.«.

Naslov 22. člena se spremeni tako, da se glasi: »Kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja«.
V prvem odstavku se za besedilom »18 točk« dodajo besede »v določenem številu«.
V drugem odstavku se črta besedilo »izdano v Republiki Sloveniji,«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Z zakonom se lahko določi, da se posameznim vrstam voznikov izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za posamezne kategorije motornih vozil, za katere so imeli vozniško dovoljenje v času storitve prekrška, s katerim je bilo doseženo predpisano število kazenskih točk in pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti posamezne kategorije vozniškega dovoljenja.«.
Dosedanji peti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Ne glede na prejšnji odstavek se imetniku vozniškega dovoljenja izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel vozniško dovoljenje, če je storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk in mu je bila za ta prekršek pravnomočno izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu.«.
Za novim šestim odstavkom se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»(7) Vozniško dovoljenje preneha veljati s pravnomočnostjo sodbe ali sklepa, s katerim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
(8) Vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, sodišče namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo do enega leta. Za izrek prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka tega člena.«.

V tretjem odstavku 27. člena se beseda »se« nadomesti z besedo »sodišče«.

V tretjem odstavku 31. člena se črta pika in doda besedilo »ter prepoved uporabe vozniškega dovoljenja«.

V sedmem odstavku 36. člena se za besedama »sodeluje sodnik« doda besedilo »tako, da najmanj enkrat mesečno pri pooblaščenem organu socialnega skrbstva preveri izvajanje navodil ter na podlagi mesečnih poročil o izvrševanju izrečenega vzgojnega ukrepa odloči, ali se izvajanje vzgojnega ukrepa ustavi ali spremeni«.

V 45. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Za mednarodno sodelovanje organov v postopku o prekrških se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja mednarodno sodelovanje v kazenskih zadevah.«.

Za 48. členom se doda nov 48.a člen, ki se glasi:

Za posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se glede postopka o prekršku uporabljajo določbe tega zakona o samostojnem podjetniku posamezniku.«.

Prvi in drugi odstavek 52. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) O prekrških se odloča po hitrem postopku, razen v primerih, ko ta zakon določa drugače.
(2) Hitri postopek ni dovoljen:
– če je z dejanjem nastala telesna poškodba drugi osebi;
– če predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po tem zakonu;
– če je predpisana stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila;
– če je potrebno odločiti o premoženjsko pravnem zahtevku;
– proti mladoletnim storilcem prekrškov;
– za prekrške s področja obrambnih dolžnosti;
– za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po tem zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.«.
Tretji odstavek se črta.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.

V prvem odstavku 53. člena se beseda »globe« nadomesti z besedo »sankcije«, beseda »ustno« pa se črta.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pooblaščena uradna oseba iz prejšnjega odstavka kršitelju hkrati z opozorilom predstavi storjeni prekršek.«.

V 54. členu se črta besedilo »za katerega je predpisana samo globa«.

V šestem odstavku 56. člena se črta besedilo »o zadržanju izvršitve sankcije,«.

Prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 57. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»(1) Plačilni nalog se izda in vroči kršitelju takoj na kraju prekrška, če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav.
(2) Plačilni nalog, ki velja kot pisna odločba o prekršku, vsebuje: osebno ime in naslov, EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa njene rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa ime in sedež ter matično številko, kraj in čas storitve prekrška, pravno opredelitev prekrška, znesek globe, za prekrške zoper varnost javnega prometa tudi število kazenskih točk, številko računa za plačilo in pouk o pravici do pravnega sredstva, lahko pa tudi druge podatke v skladu s predpisi. Plačilni nalog, izdan za prekrške zoper varnost javnega prometa, vsebuje tudi navedbo vrste voznika, kategorijo vozila, s katerim je bil storjen prekršek, številko vozniškega dovoljenja, navedbo organa, ki je izdal vozniško dovoljenje, ter datum izdaje vozniškega dovoljenja. Plačilni nalog vsebuje pouk o pravici do zahteve za sodno varstvo v osmih dneh in načinu njene vložitve.
(3) Kršitelj lahko v osmih dneh od prejema plačilnega naloga vloži zahtevo za sodno varstvo.
(4) Kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo v roku iz prejšnjega odstavka, lahko v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga plača polovico izrečene globe, sicer se izrečena globa prisilno izterja v celoti. Pouk o tej pravici je del pouka o pravici do pravnega sredstva na plačilnem nalogu.«.
V devetem odstavku se besedilo »se šteje, da je podal zahtevo za sodno varstvo in ga sme policist s plačilnim nalogom in opisom dejanskega stanja privesti pristojnemu sodišču oziroma izvesti vse potrebne ukrepe po tem zakonu za zagotovitev njegove navzočnosti in uspešno izvedbo postopka o prekršku« nadomesti z besedilom »pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa izvede vse potrebne ukrepe za zavarovanje izvršitve po tem zakonu«.

V drugem odstavku 58. člena se za besedo »varščino,« doda besedilo »zastopanje tuje pravne osebe,«.

Drugi odstavek 59. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Zahteva za sodno varstvo iz prejšnjega odstavka zadrži izvršitev odločbe o prekršku.«.
Tretji in četrti odstavek se črtata.
Za dosedanjim petim odstavkom, ki postane tretji odstavek, se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) V postopku z zahtevo za sodno varstvo ni mogoče izdati sodbe brez obrazložitve.«.

Drugi odstavek 60. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo je krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Sodišče obravnava zahteve za sodno varstvo prednostno.«.

V petem odstavku 63. člena se črta beseda »lahko«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Zoper novo odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena nova zahteva za sodno varstvo, o kateri odloča sodišče.«.
Za dosedanjim šestim odstavkom, ki postane sedmi odstavek, se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) V postopku z zahtevo za sodno varstvo prekrškovni organ postopa po določbah 58. člena tega zakona.«.

V drugem odstavku 66. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Zoper druge odločbe sodišča prve stopnje je pritožba dovoljena le, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400 eurov.«.

V 67. členu se na koncu enajste alinee pika nadomesti z vejico, za njo pa se doda nova dvanajsta alinea, ki se glasi:
»– prenosu krajevne pristojnosti.«.

Deveti odstavek 77. člena se črta.

Prvi odstavek 83. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) O sporu o pristojnosti med sodišči odloča skupno neposredno višje sodišče.«.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.

98. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Odločitve se lahko razglasijo obdolžencu ustno, če je navzoč. V tem primeru morajo obdolženec in drugi upravičenci do pritožbe, če so navzoči, v roku iz tega člena napovedati vložitev pritožbe, sicer se šteje, da so se odpovedali pravici do pritožbe.
(2) Če sodišče odločbo razglasi ustno, pouči navzoče upravičence do pritožbe o pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter o tem, da se bo štelo, da so se odpovedali pravici do pritožbe, če pritožbe ne bodo napovedali. V tem primeru lahko navzoči upravičenci do pritožbe pritožbo napovejo takoj po razglasitvi odločbe oziroma po pouku o pravici do pritožbe, najpozneje pa v osmih dneh od dneva ustne razglasitve odločbe. Pouk o pravicah iz tega odstavka se zaznamuje v spisu.
(3) Če sodišče ni ustno razglasilo odločbe ali če osebe iz prvega odstavka 140. člena tega zakona ob ustni razglasitvi odločbe niso bile navzoče, jim sodišče pošlje prepis izreka odločbe brez obrazložitve, določene v 135. členu tega zakona, s poukom o pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter o tem, da se bo štelo, da so se odpovedali pravici do pritožbe, če najpozneje v osmih dneh od vročitve prepisa izreka odločbe pritožbe ne bodo napovedali.
(4) Sodišče ne izda odločbe z obrazložitvijo le, če nihče od upravičencev do pritožbe ni napovedal vložitve pritožbe. Če vsaj eden od upravičencev do pritožbe napove vložitev pritožbe, se pisno izdelana sodba oziroma sklep vroči vsem upravičencem do pritožbe iz prejšnjega odstavka.«.

V drugem odstavku 105. člena se za besedilom v oklepaju doda besedilo »in o vrsti voznika«.
Za tretjim odstavkom se doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) V primerih iz druge alineje drugega odstavka 52. člena tega zakona mora prekrškovni organ v obdolžilnem predlogu obrazložiti oceno, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije.«.

V prvem odstavku 112. člena se besedilo »5.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »20 eurov«, besedilo »10.000 tolarjev« pa z besedilom »40 eurov«.
V drugem odstavku se besedilo »10.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »40 eurov«.

V četrtem odstavku 114. člena se za besedilom »se pouči,« doda besedilo »da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati,«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Obdolženca zasliši sodišče, ki vodi postopek o prekršku. Če obdolženec ne živi na območju tega sodišča, lahko opravi zaslišanje sodišče, na katerega območju obdolženec prebiva, razen če obdolženec zahteva, da je zaslišan pri sodišču, ki vodi postopek o prekršku, o čemer se obdolženca v vabilu pouči.«.

V prvem odstavku 115. člena se črta drugi stavek.

V 118. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Pri jasnem in popolnem priznanju storitve prekrška sodišče v obrazložitvi sodbe ali sklepa kratko navede oceno obdolženčevega priznanja in obrazloži odmero sankcije.«.

119. člen se spremeni tako, da se glasi:

Pričo zasliši sodišče, pri katerem se vodi postopek o prekršku. Če priča ne živi na njegovem območju, lahko opravi zaslišanje sodišče, na katerega območju priča prebiva.«.

V prvem odstavku 126. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Sodnik, ki vodi postopek, lahko odloči, da bo ustna obravnava v odsotnosti obdolženca, ki je bil v redu povabljen in opozorjen na posledice izostanka, in da njegova navzočnosti ni nujna za pravilno ugotovitev stanja stvari.«.

V sedmem odstavku 129.a člena se besede »o kaznovalnem nalogu« nadomestijo z besedami »v skrajšanem postopku«.

V prvem odstavku 130. člena se besedilo »100.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »400 eurov«.

V prvem odstavku 131. člena se besedilo »100.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »400 eurov«.

V tretjem odstavku 135. člena se za besedama »osebne podatke« doda besedilo »(osebno ime, EMŠO, kraj rojstva, poklic, če je fizična oseba tujec, pa njene rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev)«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Določbe o sestavinah sodbe o prekršku se smiselno uporabljajo tudi za sestavine sklepa, če ta zakon ne določa drugače.«.

Prvi odstavek 140. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pisna sodba o prekršku, ki se vroči obdolžencu, zagovorniku, obdolženčevemu zakonitemu zastopniku, lastniku odvzetih predmetov in predlagatelju, mora obsegati pouk o pravici do pritožbe ter rok in način vložitve.«.

V naslovu 151. člena se na koncu doda besedilo »ter rok za napoved pritožbe«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Rok za napoved pritožbe zoper odločbo, ki je bila ustno razglašena, začne teči z dnem ustne razglasitve odločbe. Če sodišče ni ustno razglasilo odločbe, ali če obdolženec, zagovornik, predlagatelj in lastnik odvzetih predmetov ob ustni razglasitvi odločbe niso bili navzoči, teče rok za napoved pritožbe od vročitve prepisa izreka odločbe. Če je vsaj eden od upravičencev do pritožbe pritožbo napovedal, teče rok za pritožbo od vročitve pisne sodbe.«.

Četrti, peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek 163. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»(4) Višje sodišče ugodi pritožbi in s sklepom razveljavi sodbo o prekršku sodišča prve stopnje ali jo razveljavi po uradni dolžnosti ter zadevo vrne v novo odločitev, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 1., 2., 3. in 4. točke 155. člena tega zakona.
(5) Višje sodišče ugodi pritožbi in s sklepom razveljavi sodbo o prekršku sodišča prve stopnje, če spozna, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga pritožnik uveljavlja na podlagi novih dejstev in dokazov, za katere je verjetno izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljaviti v postopku na prvi stopnji, dopolniti dokazni postopek.
(6) Višje sodišče ugodi pritožbi, odpravi ugotovljene kršitve in s sodbo odloči o zadevi, če je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 155. člena tega zakona.
(7) Če višje sodišče spozna, da bi moralo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja dokazni postopek ponoviti, izvede dokazni postopek po določbah rednega sodnega postopka ter odloči o zadevi.
(8) Višje sodišče ugodi pritožbi in s sodbo spremeni sodbo o prekršku sodišča prve stopnje ali jo spremeni po uradni dolžnosti, če ugotovi, da so bila odločilna dejstva v sodbi o prekršku sodišča prve stopnje pravilno ugotovljena, da pa je treba na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi predpisov izdati drugačno sodbo. Višje sodišče s sodbo spremeni sodbo o prekršku sodišča prve stopnje tudi, če spozna, da je treba pri odmeri sankcij za prekrške oziroma odvzemu premoženjske koristi drugače presojati upoštevane okoliščine.
(9) Višje sodišče spremeni sodbo sodišča prve stopnje tudi takrat, kadar spozna, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine ali druge dokaze, ki jih ni samo izvedlo in je nanje oprlo sodbo.«.

V tretjem odstavku 192. člena se besedilo »10.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »40 eurov«.

Prvi odstavek 201. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če storilec ne more dokazati identitete ali nima stalnega prebivališča ali če bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za prekršek, lahko organ za postopek o prekršku, ki je odločil o prekršku na prvi stopnji, obenem odloči, naj se odločba izvrši takoj ne glede na pritožbo, če spozna, da bi storilec lahko onemogočil njeno izvršitev.«.
Tretji, četrti, peti in šesti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:
»(3) Če prekrškovni organ oziroma sodišče odloči, da se odločba izvrši takoj, se zahteva za sodno varstvo oziroma pritožba pošlje pristojnemu sodišču najpozneje v štiriindvajsetih urah po poteku vseh rokov iz prvega odstavka 60. člena tega zakona in prvega odstavka 151. člena tega zakona; pristojno sodišče mora izdati odločbo v 48 urah, potem ko je dobilo spis.
(4) Če je izrečena globa, lahko organ za postopek o prekršku ob pogojih iz prvega odstavka tega člena, če storilec globe takoj ne plača, določi, da se globa takoj prisilno izterja, pri tem pa se ne uporabljajo določbe tega zakona o nadomestitvi prisilne izterjave globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. Predlog za prisilno izterjavo se takoj posreduje organu, pristojnemu za izterjavo davkov.
(5) Če se je bati, da se bo storilec med postopkom o prekršku ali do izvršitve odločbe skril ali odšel neznano kam ali v tujino, lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa oziroma sodišče zaradi zavarovanja izvršitve odločbe s sklepom odloči, da se mu začasno vzamejo potna listina, vozniško dovoljenje, dokumenti vozila, prevozne listine ali drugi dokumenti, ki spremljajo blago, vrednostni papirji, prevozna sredstva ali druge premičnine, ki jih ima pri sebi, ne glede na to, ali je njihov lastnik ali ne. Začasni odvzem lahko traja največ šest mesecev in se lahko s sklepom podaljša še za največ šest mesecev. Storilcu je treba takoj, najkasneje pa v treh urah, vročiti pisni sklep o začasnem odvzemu z navedbo razlogov za odvzem in s pravnim poukom.
(6) Pritožba zoper sklep iz prejšnjega odstavka ne zadrži njegove izvršitve. O pritožbi odloči senat pristojnega okrožnega sodišča (šesti odstavek 25. člena Zakona o kazenskem postopku) v 48 urah.«.
Za šestim odstavkom se dodajo novi sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo:
»(7) Sklep iz petega odstavka tega člena o začasnem odvzemu potne listine, vozniškega dovoljenja, dokumentov vozila, prevoznih listin ali drugih dokumentov, ki spremljajo blago izvrši pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa oziroma sodišče, ki ga je izdalo. Sklep o začasnem odvzemu vrednostnih papirjev ali premičnin iz prejšnjega odstavka izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Če organ, pristojen za izvršitev sklepa iz petega odstavka tega člena, pri izvrševanju naleti na upiranje ali ogrožanje, ali če to utemeljeno pričakuje, lahko zaprosi za pomoč policijo, ki v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili zagotovi, da nemoteno izvrši ukrepe, določene s tem sklepom.
(8) Če se postopek z odločbo ustavi ali če storilec plača globo, ugotovljeno škodo, pridobljeno premoženjsko korist in stroške postopka, se začasno odvzete listine in predmeti iz petega odstavka tega člena vrnejo storilcu. Če storilec tudi po pravnomočnosti odločbe ne plača izrečene globe, povzročene škode ali stroškov postopka, se iz začasno odvzetih vrednostnih papirjev ali drugih predmetov iz petega odstavka tega člena poravnajo izrečena globa, ugotovljena škoda, pridobljena premoženjska korist in stroški postopka, presežek pa se vrne storilcu, začasno odvzeta potna listina, vozniško dovoljenje, dokumenti vozila, prevozne listine ali drugi dokumenti, ki spremljajo blago, pa se po pravnomočnosti odločbe pošljejo organu, ki jih je izdal.
(9) Za hrambo in upravljanje z začasno odvzetimi listinami in predmeti iz petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku o hrambi in upravljanju zaseženih predmetov in začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi, če s posebnim zakonom ni drugače določeno.
(10) Zadeve o prekrških iz tega člena se obravnavajo prednostno.«.

V četrtem odstavku 202. člena se za besedo »sodišča« črtata vejica in besedilo »ki je odločalo o prekršku na prvi stopnji,«.
Peti in šesti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(5) Stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu, prepovedi vožnje motornega vozila in odvzema predmetov, odvzem premoženjske koristi ter prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečene s sodbo ali sklepom o prekršku, izvrši okrajno sodišče, ki je odločalo o prekršku na prvi stopnji po določbah zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, če z zakonom ni določeno drugače.
(6) Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, o določitvi uklonilnega zapora in o nadomestitvi globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti izvrši okrajno sodišče, ki je po tem zakonu pristojno za določitev uklonilnega zapora, po določbah zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, če z zakonom ni določeno drugače.«.

Za 202. členom se dodajo novi 202.a, 202.b in 202.c člen, ki se glasijo:

(1) Sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk. Obrazložitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja mora vsebovati navedbo vseh kategorij motornih vozil, vpisanih v vozniško dovoljenje storilca, s katerimi so bili storjeni prekrški zoper varnost javnega prometa, in podatkov o pravnomočnih sodbah in odločbah o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu (navedba organa, ki je sodbo oziroma odločbo izdal, datum izdaje in pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe).
(2) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vložijo imetnik vozniškega dovoljenja, njegov zakoniti zastopnik oziroma zagovornik v osmih dneh od vročitve sklepa. Pritožba se vloži pisno pri sodišču, ki je izdalo sklep. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, obrazložitev in podpis vložnika.
(3) Če je pritožba prepozna ali je ni vložila upravičena oseba, jo sodišče, ki je izdalo sklep iz prvega odstavka tega člena, zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba.
(4) O pritožbi zoper sklep iz prvega in tretjega odstavka tega člena odloča višje sodišče s sklepom, ki ga izda v petnajstih dneh od prejema spisa.
(5) Če sodišče storilcu prekrška izreče stransko sankcijo kazenskih točk v cestnem prometu v številu, pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, mu hkrati s sodbo oziroma sklepom izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

(1) Uklonilni zapor se določi po uradni dolžnosti ali na predlog okrajnega sodišča, ki je odločalo o prekršku na prvi stopnji, ali na predlog prekrškovnega organa, če izrečena globa v določenem roku ni bila plačana.
(2) Uklonilni zapor se določi s sklepom. Zoper ta sklep je dovoljen pisni ugovor, ki ga lahko vložijo storilec, njegov zakoniti zastopnik oziroma zagovornik v osmih dneh od vročitve sklepa. Sodišče v sklepu o določitvi uklonilnega zapora storilca opozori, da lahko namesto ugovora zoper sklep poda predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
(3) O ugovoru zoper sklep iz prejšnjega odstavka oziroma predlogu za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti odloča sodišče, ki je izdalo sklep o uklonilnem zaporu.
(4) Ugovor zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora mora vsebovati navedbo sklepa, dejstev, s katerimi se utemeljuje, dokaze za ta dejstva (npr. potrdilo o plačani globi, potrdilo o premoženjskem stanju, lastniških deležih na nepremičnem ali premičnem premoženju, zadnjo odločbo davčnega organa o odmeri dohodnine, potrdilo o številu vzdrževanih družinskih članov) in podpis vlagatelja.
(5) Če storilec hkrati z ugovorom zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora predlaga nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, sodišče najprej odloči o tem predlogu po določbah tega zakona o nadomestitvi globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Če storilec določeno nalogo v redu opravi, sodišče ugodi ugovoru in razveljavi sklep o določitvi uklonilnega zapora, sicer pa ugovor kot neutemeljen zavrne.
(6) Sodišče lahko glede na navedbe v ugovoru razpiše narok, če je to potrebno za ugotovitev storilčevega premoženjskega stanja in možnosti za plačilo globe ali drugih dejstev, pomembnih za odločitev o ugovoru. Pri tem lahko sodišče zahteva poročilo od pooblaščenega organa socialnega varstva o okolju in razmerah, v katerih storilec živi. Če vlagatelj, ki je bil pravilno vabljen, ne pride na narok, sodišče odloči brez njegove izjave.
(7) Prepozen ali nedovoljen ugovor sodišče zavrže s sklepom, proti kateremu je dovoljena pritožba na višje sodišče. Višje sodišče mora odločiti v petnajstih dneh od prejema spisa.
(8) Če je ugovor utemeljen, sodišče s sklepom razveljavi sklep o določitvi uklonilnega zapora. Če ugovor ni utemeljen, ga sodišče zavrne. Zoper sklep o ugoditvi ugovoru ni pritožbe, zoper sklep o zavrnitvi ugovora pa je dovoljena pritožba na višje sodišče. Višje sodišče mora odločiti v petnajstih dneh od prejema spisa.

(1) Če storilec ni predlagal nadomestitve globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti v postopku določitve uklonilnega zapora, lahko ta predlog vloži najpozneje tri dni po vročitvi poziva za nastop izvrševanja uklonilnega zapora. Predlog za nadomestitev globe zadrži izvrševanje uklonilnega zapora do pravnomočnosti odločitve sodišča o predlogu storilca. Sodišče mora storilca o pravici iz tega odstavka poučiti v pozivu za nastop izvršitve uklonilnega zapora.
(2) Če predlog ni dovoljen ali je prepozen, ga sodišče zavrže s sklepom, če pa ni utemeljen, ker ni razlogov za nadomestitev globe po tem zakonu, ga s sklepom zavrne. Zoper sklep o zavrženju ali zavrnitvi predloga je dopustna pritožba. Višje sodišče mora o pritožbi odločiti v petnajstih dneh od prejema spisa.
(3) Če je predlog utemeljen, sodišče pripravi predlog konkretne naloge in ga pošlje pristojnemu centru za socialno delo ter ga pozove, da na podlagi mreže izvajalcev izbere ustrezno organizacijo. Center za socialno delo pripravi predlog na podlagi razgovora s kandidatom, njegovih osebnih lastnosti in sposobnosti, seznama organizacij in konkretnega dogovora z organizacijo. Center za socialno delo mora najpozneje v 30 dneh sporočiti sodišču organizacijo, ki bo posamezniku omogočila opravljanje nalog. Če se kandidat neopravičeno ne odzove vabilu na razgovor ali se mu izmika, se šteje, da je umaknil predlog za nadomestitev globe, o čemer center za socialno delo obvesti sodišče.
(4) Sodišče ugodi predlogu storilca s sklepom o nadomestitvi globe, s katerim se določijo tudi vrsta, organizacija in trajanje naloge, ki jo mora storilec opraviti. Zoper sklep o nadomestitvi globe ni pritožbe.«.

Prvi odstavek 203. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Prekrškovni organi morajo zaradi zagotavljanja izvrševanja pravnih posledic odločb o prekršku, za ugotavljanje prej izrečenih sankcij za prekrške in za izdajanje potrdil o podatkih iz te evidence voditi evidenco o pravnomočnih odločbah o prekrških.«.

V prvem odstavku 204. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»Evidenca pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških se vodi zaradi zagotavljanja izvrševanja pravnih posledic sodb in sklepov o prekršku, za ugotavljanje prej izrečenih sankcij za prekrške in za izdajanje potrdil o podatkih iz te evidence.«.

Za 204. členom se doda novi 204.a člen, ki se glasi:

(1) Podatki, ki so vpisani v evidence iz 203. in 204. člena tega zakona, se lahko dajejo samo na podlagi pisne prošnje posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če jih potrebuje za uveljavljanje svojih pravic. Za izpisek iz teh evidenc se plača taksa v znesku, ki se plača za izdajo izpiskov iz kazenske evidence. Drugim uporabnikom se podatki iz teh evidence dajejo brezplačno na podlagi obrazložene pisne zahteve, če imajo za uporabo teh podatkov upravičen na zakonu utemeljen interes.
(2) Podatki, ki so vpisani v evidence iz prejšnjega odstavka, se lahko dajejo pisno ali z uporabo informacijske tehnologije tako, da je zagotovljeno njihovo varovanje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.«.

205. člen se spremeni tako, da se glasi:

Pravnomočne odločbe, sodbe oziroma sklepi o prekrških se iz evidenc iz 203. in 204. člena tega zakona izbrišejo po poteku treh let od dneva pravnomočnosti odločb.«.

Naslov 206. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zbirke podatkov, ki jih vodijo organi za postopek o prekrških«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zaradi evidence zadev, ki jih obravnavajo, za učinkovito vodenje in preglednost postopkov ter za statistično poročanje vodijo sodišča naslednje zbirke podatkov (določene vpisnike in pomožne knjige):
– vpisnik za zadeve o prekrških na prvi stopnji;
– vpisnik za zadeve o prekrških na drugi stopnji;
– splošni vpisnik;
– vpisnik za zaupne, tajne in strogo tajne zadeve;
– vpisnik za prenehanje veljavnosti vozniških dovoljenj na podlagi doseženega ali preseženega z zakonom določenega števila kazenskih točk na prvi stopnji;
– vpisnik za prenehanje veljavnosti vozniških dovoljenj na podlagi doseženega ali preseženega z zakonom določenega števila kazenskih točk na drugi stopnji;
– druge vpisnike v skladu s sodnim redom;
– seznam odvzetih predmetov;
– evidenco zapadle, neplačane globe, povprečnine, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka ter uklonilnih zaporov.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Za namene iz prejšnjega odstavka vodijo prekrškovni organi naslednje zbirke podatkov (določene vpisnike in pomožne knjige):
– vpisnik za zadeve prekrškov, v katerih se izda plačilni nalog;
– vpisnik za zadeve prekrškov, v katerih se izda odločba o prekršku;
– vpisnik za zadeve, v katerih se vloži obdolžilni predlog;
– seznam odvzetih predmetov;
– evidenco zapadle, neplačane globe, povprečnine, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka ter uklonilnih zaporov.«.
Dosedanji drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek postanejo tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se za besedo »prvega« dodata besedi »in drugega«.

V prvem odstavku 207. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Evidenca se vodi zaradi evidentiranja in obdelave podatkov o storilcih prekrškov, ki so jim bile za prekrške v cestnem prometu izrečene kazenske točke, in števila izrečenih kazenskih točk, evidentiranja podatkov o tem, katerim voznikom je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije na podlagi doseženega ali preseženega z zakonom določenega števila kazenskih točk v cestnem prometu.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Kazenske točke v cestnem prometu se izbrišejo iz evidence po preteku treh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, če v tem času storilec ne doseže števila kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, oziroma če v roku iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona ni bila izdana odločba. Z dnem vpisa sodbe oziroma sklepa o prekršku, s katerim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, se izbrišejo vse do tedaj zbrane kazenske točke. Iz evidence se izbrišejo tudi vse kazenske točke, izrečene s sodbo oziroma sklepom sodišča ali odločbo prekrškovnega organa, ki so bile za prekršek, storjen v času veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečene po prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Izbriše se tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečeno s sodbo ali sklepom sodišča, ki je bilo vpisano v evidenco po že vpisanem prenehanju veljavnosti istega vozniškega dovoljenja. O izbrisanih kazenskih točkah, izrečenih po posameznih kategorijah motornih vozil, se obvesti upravna enota, ki je izdala vozniško dovoljenje.«.
Na koncu šestega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi:
»Drugim uporabnikom se podatki iz evidence dajejo brezplačno na podlagi obrazložene pisne zahteve, če imajo za uporabo teh podatkov upravičen na zakonu utemeljen interes.«.
V sedmem odstavku se beseda »navodila« nadomesti z besedo »pravila«.

Za drugim odstavkom 214. člena se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Za določitev uklonilnega zapora in izvrševanje globe, izrečene s sodbo sodišča, je pristojno okrajno sodišče po stalnem ali začasnem prebivališču storilca. Odvzem premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska, redovno globo in stroške postopka izvrši sodišče, ki je o prekršku odločilo na prvi stopnji. Če se pristojnost ne da določiti ali če storilec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je pristojno sodišče, ki je o prekršku odločilo na prvi stopnji. Za izvrševanje sankcij, izrečenih pravnim osebam s sodbo sodišča, je pristojno sodišče, ki je o prekršku odločilo na prvi stopnji.
(4) Za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja je pristojno okrajno sodišče po stalnem ali začasnem prebivališču storilca. Za izdajo sklepa o prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja na območju Republike Slovenije je izključno pristojno Okrajno sodišče v Celju.«.

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na euro, se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe eura kot denarne enote Republike Slovenije.
V določbah predpisov, s katerimi se določajo prekrški, ki začnejo veljati in se uporabljati po uveljavitvi tega zakona, vendar še pred začetkom uporabe eura kot denarne enote Republike Slovenije, se globe določijo v tolarskih zneskih po dosedanjih predpisih.
Globe, določene v tolarjih v skladu s prejšnjim odstavkom, se izrekajo do začetka uporabe eura kot denarne enote Republike Slovenije.

V določbah predpisov, s katerimi se določajo prekrški, ki se začnejo uporabljati po uvedbi eura kot denarne enote Republike Slovenije, se globe določajo v eurih.

Način spremembe glob, določenih v tolarjih, v globe, določene v eurih, v predpisih, ki veljajo in se uporabljajo na dan začetka uporabe eura kot denarne enote Republike Slovenije, se določi s posebnim zakonom.

V primerih iz drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 55/05 – uradno prečiščeno besedilo) je do začetka uporabe eura kot denarne enote Republike Slovenije dovoljena pritožba glede odvzema premoženjske koristi, če premoženjska korist, ki se vzame, presega 100.000 tolarjev.

O prekrških, storjenih do uveljavitve tega zakona, odločajo organi, ki so pristojni za odločanje o prekrških po dosedanjih predpisih.
Do uskladitve predpisov, ki urejajo varnost cestnega prometa, s tem zakonom se stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu izrečejo v številu, v katerem so predpisane, če pa so predpisane v razponu, se izreče najnižje število predpisanih kazenskih točk. Glede števila kazenskih točk, do katerega se kazenske točke izrečejo v hitrem postopku, ne velja omejitev iz prvega odstavka 235. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 97/05 – uradno prečiščeno besedilo, 67/05 – odločba US in 108/05), če s tem zakonom ni določeno drugače.
Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati posamezne določbe zakonov, s katerimi so določeni prekrški, v delu, v katerem je v skladu z določbami 52. člena Zakona o prekrških urejena pristojnost za odločanje o prekrških drugače, kot to določa 17. člen tega zakona.

Minister, pristojen za pravosodje, uskladi predpise iz tretjega odstavka 203. člena, drugega odstavka 204. člena, sedmega odstavka 206. člena in sedmega odstavka 207. člena Zakona o prekrških s tem zakonom v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Določbe 31., 38., 39. in 44. člena tega zakona se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe eura kot denarne enote Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati petinštirideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.