Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor

Zaradi pomembnosti, zahtevnosti in celovitosti problematike sta oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov v Pomurju uvrščena med prednostne naloge v programu izvajanja projektov državne infrastrukture, projekt pa je tudi med tistimi, ki jih bo financirala Evropska unija iz kohezijskih skladov.
Oskrba prebivalstva s kakovostno pitno vodo v Pomurju je precej pod doseženo ravnijo v slovenskem prostoru ter predstavlja zdravstveni in socialni problem. Problematika celovite oskrbe s pitno vodo in varovanja pomurskih vodnih virov je povezana s:
– pomanjkanjem urejenih javnih vodovodnih sistemov v nekaterih pomurskih občinah (predvsem na območju Goričkega);
– zagotavljanjem zadostne količine pitne vode;
– zagotavljanjem zahtevane kakovosti vode iz nekaterih virov (predvsem povišani nitrati in pesticidi na Apaškem polju ter delu Prekmurskega polja; sporna mikrobiološka kakovost vode manjših in manj zavarovanih zajetij);
– neustrezno organizacijo upravljanja javnih vodovodnih sistemov (pomanjkanje strokovnega osebja in sredstev za zaposlovanje, oskrba s pitno vodo pa ne dosega ali vse teže dosega sodobne standarde).
Glede na navedene probleme je Pomurje veliko deficitarno območje v Sloveniji.
Minister za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: minister pobudnik) je z dopisom št. 402-00-21/2004 z dne 10. januarja 2006 dal pobudo za začetek postopka izdelave državnega lokacijskega načrta za ureditev celovite oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanja vodnih virov v Pomurju. Pobuda je obrazložena in z gradivoma »Dolgoročna študija ureditve prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Pomurja – mapa I in mapa II«, ki jo je avgusta 2005 izdelal IEI Maribor, in »Končno recenzijsko poročilo« recenzenta mag. Bibiča z dne 26. avgusta 2005.
Pobuda je utemeljena v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05),
– Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja (Uradni list RS, št. 2/06).

Predmet državnega lokacijskega načrta za ureditev celovite oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanja vodnih virov Pomurja (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) je rešitev za celovito, dolgoročno oskrbo prebivalstva s pitno vodo in varovanje pomurskih vodnih virov. Zaradi plitve lege in odvisnosti od padavin ter cilja, da se del prostora sprosti za intenzivno kmetijstvo, je v količinskem, kakovostnem, pa tudi varnostnem pogledu najprimernejša obmurska podzemna voda s preučitvijo možnosti aktivne zaščite podtalnice.
Cilj varne in dolgoročne oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanja vodnih virov v Pomurju je nasloniti se na manjše število zajetij in zagotoviti nov ključni vodni vir, ki bo steber vodne oskrbe, ter vključiti vodne vire, ki bodo zagotavljali ugodne hidravlične razmere v vodovodnih sistemih.
Za dolgoročno obdobje do leta 2030 je predvidena poraba 150 l/oseba/dan, kar pomeni, da bo v letu 2030 za oskrbo pomurskega prebivalstva s pitno vodo potrebnih 700 l/s vode na dan. Celovita razvojna zasnova te oskrbe za vse Pomurje sloni na postopnem izključevanju vodnih virov, ki se nadomestijo s ključnimi večjimi vodnimi viri. Uvede se skupen regijski vodovodni sistem za Prekmurje in Prlekijo. V sistem celovite oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanja vodih virov v Pomurju je treba: vključiti nova zajetja, količinsko razširiti obstoječe vodne vire, katerih kakovost je ustrezna, in zgraditi tranzitne cevovode s spremljajočimi objekti. Del te kakovostne dolgoročne oskrbe mora zajeti tudi načrt ukrepov v izrednih razmerah.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta se preuči kar najboljša varianta oziroma rešitev dolgoročne oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanja vodnih virov v Pomurju (pasivna zaščita). Rešitev je v kombinaciji, ki predvideva povečanje in dodatno zaščito že obstoječih vodnih virov: Podgrad, Segovci, Krog, Gaberje, Mota, Krajna, Lukavci in Dobrovnik; vključitev novih ključnih zajetij: Dokležovje in Vučja vas; ter dodatnih vodnih virov: Hodoš in Velika Polana, ki sta po sedanjih podatkih dovolj kakovostna. Zasnova vodnih zajetij je predvidena v povezavi z reko Muro oziroma obmursko podzemno vodo.
Območje državnega lokacijskega načrta zajema šestindvajset pomurskih občin: devetnajst občin iz Prekmurja (Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Lendava, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Rogaševci, Šalovci, Tišina, Turnišče in Velika Polana) in sedem občin iz Prlekije (Gornja Radgona, Radenci, Križevci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici, Veržej in Ljutomer).
Dne 7. 3. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prvo prostorsko konferenco, zato da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta preuči:
– vodni vir Mala nedelja;
– vse gradivo, ki ga bodo poslale občine med pridobivanjem smernic, nanašajočih se na vodovodne sisteme (načrtovane ureditve – dokumentacija PGD, PZI in obstoječe stanje – izvedeni projekti).

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: pripravljavec), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), revizije okoljskega poročila ter recenzij državnega lokacijskega načrta in drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za evropske zadeve in investicije, Einspielerjeva 6, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), ki zagotovi sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz točk VI.1 in VI.2 tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje in vseh faz državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: investitor).
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga naročnik izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, pri katerih se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo z zagotavljanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije,
2. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
3. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja,
4. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
5. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
6. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
7. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,
8. Ministrstvo za promet, Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo,
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje varstva okolja,
10. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje upravljanja voda,
11. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
12. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo,
13. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
14. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
15. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
16. Zavod za ribištvo Slovenije,
17. Zavod za gozdove Slovenije,
18. DARS, d. d., Ljubljana,
19. ELES, d. o. o., Ljubljana,
20. Elektro Maribor, d. d., Maribor,
21. Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana,
22. Občina Beltinci in njene gospodarske javne službe,
23. Občina Cankova in njene gospodarske javne službe,
24. Občina Črenšovci in njene gospodarske javne službe,
25. Občina Dobrovnik in njene gospodarske javne službe,
26. Občina Gornji Petrovci in njene gospodarske javne službe,
27. Občina Grad in njene gospodarske javne službe,
28. Občina Hodoš in njene gospodarske javne službe,
29. Občina Kobilje in njene gospodarske javne službe,
30. Občina Kuzma in njene gospodarske javne službe,
31. Občina Lendava in njene gospodarske javne službe,
32. Občina Moravske Toplice in njene gospodarske javne službe,
33. Občina Murska Sobota in njene gospodarske javne službe,
34. Občina Odranci in njene gospodarske javne službe,
35. Občina Puconci in njene gospodarske javne službe,
36. Občina Rogaševci in njene gospodarske javne službe,
37. Občina Šalovci in njene gospodarske javne službe,
38. Občina Tišina in njene gospodarske javne službe,
39. Občina Turnišče in njene gospodarske javne službe,
40. Občina Velika Polana in njene gospodarske javne službe,
41. Občina Gornja Radgona in njene gospodarske javne službe,
42. Občina Radenci in njene gospodarske javne službe,
43. Občina Križevci in njene gospodarske javne službe,
44. Občina Razkrižje in njene gospodarske javne službe,
45. Občina Sveti Jurij ob Ščavnici in njene gospodarske javne službe,
46. Občina Veržej in njene gospodarske javne službe in
47. Občina Ljutomer in njene gospodarske javne službe.
Ministrstvu, pristojnemu za kulturo, pripravljavec pošlje vloge za pridobitev smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora, projektnih pogojev in mnenj k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
IV.2 Organizacija oziroma nosilec javnih pooblastil, ki mora v postopku priprave posameznega državnega lokacijskega načrta sodelovati le s predložitvijo podatkov o lastnem omrežju, je Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana.
IV.3 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo s predložitvijo projektnih pogojev, so vsi nosilci iz točke IV.1 razen Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Poleg navedenih pri pripravi državnega lokacijskega načrta le s predložitvijo projektnih pogojev sodeluje Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje ohranjanja narave.
IV.4 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant izrazijo stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve, so:
1. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
2. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste,
3. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo,
4. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice,
5. Ministrstvo za promet, Direktorat za pomorstvo,
6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
7. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Pripravljavec se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora izraziti stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve z vidika razvoja posameznega resorja.
IV.5 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant in celovite presoje vplivov na okolje izrazi stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, ter:
1. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije,
2. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje upravljanja voda,
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, in
6. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, se v postopku celovite presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora izraziti stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila.
IV.6 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje izda mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega, je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje varstva okolja, ter:
1. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije,
2. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje upravljanja voda,
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
6. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje varstva okolja, se v posameznem postopku presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora izdati mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega.

Ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, na podlagi priporočil s prve prostorske konference, analize prostora, pridobljenih smernic in njihove analize, na podlagi analiz stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru ter študije ranljivosti načrtovalec lahko predlaga nove variante ali optimizacije že predlaganih.
Pripravljavec, pobudnik (ministrstvo) in naročnik potrdijo predlagani obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno-tehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec izdela študijo variant, v kateri po strokovnih podlagah presodi in primerja variantne rešitve glede prostorskega razvoja (racionalna raba prostora), s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter glede sprejemljivosti načrtovanih ureditev v lokalnem okolju.
V zaključku študije variant načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo variantno rešitev ter navede usmeritve za njeno optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno nastale strokovne podlage in vse drugo gradivo, pomembno za izdelavo naloge, predvsem s področij prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
VI.1 V postopku izdelave študije variant se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja;
– analiza razvojnih možnosti v prostoru: ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne njegove sestavine, vrednotenje in priprava predlogov strokovnih rešitev;
– elaborati, v katerih se variante vrednotijo in primerjajo: razvojno-urbanistični, gradbeno-tehnični, ekonomski elaborat in okoljsko poročilo;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora.
VI.2 V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi glede na obstoječo (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih ter zaščita, prestavitev in odprava obstoječih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi med gradnjo;
– predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na zemljiščih in nepremičninah.

VII.1 Postopek priprave državnega lokacijskega načrta se vodi, študija variant, strokovne podlage iz točk VI.1 in VI.2 tega programa priprave in državni lokacijski načrt pa se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
VII.2 V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 20/06) je Ministrstvo za okolje in prostor ugotovilo, da državni lokacijski načrt lahko bistveno vpliva na okolje, ker vsebuje posege, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja, oziroma lahko v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, bistveno vpliva na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja).
Med izdelavo študije variant se opravi celovita presoja vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja, oziroma presoja sprejemljivosti vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave. Zagotovita se okoljsko poročilo in revizija tega poročila, oba izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in revizijo okoljskega poročila, in predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov v naravo na varovana območja.
Med izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta se izvede presoja vplivov na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja, oziroma presoja sprejemljivosti vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave. Zagotovita se poročilo o vplivih na okolje in revizija tega poročila, oba izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in način priprave poročila o vplivih na okolje in revizijo tega poročila, in predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe posegov v naravo na varovanih območjih.
VII.3 Faza študije variant in celovite presoje vplivov na okolje:
1. Pridobitev smernic za načrtovanje:
– naročnik zagotovi gradivo za pridobitev smernic (lega prostorske ureditve v širšem prostoru s tehničnim poročilom);
– pripravljavec pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 in podatke od organizacij oziroma nosilcev javnih pooblastil iz točke IV.2 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora predložijo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; v tem roku zagotovijo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in ki se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja; v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, se rok, če strokovna priprava naravovarstvenih smernic v 30 dneh ni mogoča, lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca;
– načrtovalec pregleda smernice in strokovne podlage urejanja prostora ter jih analizira.
2. Izdelava študije variant:
– naročnik zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.1 tega programa priprave;
– načrtovalec izdela študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve;
– pripravljavec zagotovi recenzijo študije variant in revizijo okoljskega poročila;
– potem ko pripravljavec pošlje recenzijo študije variant in revizijo okoljskega poročila, načrtovalec dopolni študijo variant, predlog najustreznejše variantne rešitve in okoljsko poročilo;
– k izdelani in po potrebi dopolnjeni študiji variant in predlogu najustreznejše variantne rešitve pripravljavec pridobi stališča pobudnika (ministrstvo) in naročnika;
– pripravljavec k predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi stališče nosilcev urejanja prostora iz točke IV.4 tega programa priprave; istočasno s tem predlogom pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, okoljsko poročilo in njegovo revizijo, zato da v 30 dneh oblikuje mnenje o njegovi ustreznosti, v 36 dneh pa mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve.
3. Javna seznanitev in prostorska konferenca:
– minister, pristojen za prostor, po pridobljenem mnenju o ustreznosti okoljskega poročila s sklepom odredi javno seznanitev s predlogom najustreznejše variantne rešitve, okoljskim poročilom in njegovo revizijo na sedežu pripravljavca in v vseh pomurskih občinah;
– pripravljavec med javno seznanitvijo organizira javno obravnavo, ki mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve, in drugo prostorsko konferenco na sedežu pripravljavca, zato da se glede predlagane najustreznejše variantne rešitve pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi oziroma mnenja lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti;
– javna seznanitev traja najmanj 30 dni.
4. Potrditev najustreznejše variantne rešitve:
– naročnik zagotovi dopolnitev študije variant in predloga najustreznejše variantne rešitve tako, da pri tem smiselno upošteva stališča nosilcev urejanja prostora iz točke IV.4 tega programa priprave, priporočila druge prostorske konference ter v čim večji meri mnenja in pripombe javnosti in nosilcev urejanja prostora iz točke IV.5 tega programa priprave; pri tem mora obrazložiti način upoštevanja in razloge za neupoštevanje;
– pripravljavec predloži dopolnjeno študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, zato da v 30 dneh izda sklep o potrditvi predloga najustreznejše variantne rešitve oziroma izdajo potrdila zavrne;
– po pridobljenem sklepu o potrditvi na predlog ministra, pristojnega za prostor, in ministra pobudnika, o predlogu variantne rešitve odloči Vlada Republike Slovenije;
– o potrjenem predlogu najustreznejše variantne rešitve, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, pripravljavec seznani nosilce urejanja prostora iz točke IV.5 tega programa priprave z obvestilom, javnost pa z javnim naznanilom v enem od dnevnih časopisov za območje vse države, na krajevno običajen način in na svetovnem spletu.
VII.4 Faza predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje:
1. Pridobitev projektnih pogojev:
– naročnik zagotovi gradivo za pridobitev projektnih pogojev (lega potrjene variantne rešitve prostorske ureditve v ožjem prostoru s tehničnim poročilom);
– pripravljavec pridobi projektne pogoje od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.3 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora določijo projektne pogoje v 30 dneh po prejemu vloge;
– načrtovalec pregleda projektne pogoje in jih analizira.
2. Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta:
– naročnik na podlagi usmeritev iz študije variant zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.2 tega programa priprave;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag izdela predlog državnega lokacijskega načrta;
– naročnik zagotovi revizijo poročila o vplivih na okolje;
– pripravljavec zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta;
– načrtovalec dopolni predlog državnega lokacijskega načrta, potem ko pripravljavec pošlje pripombe in po reviziji dopolnjenega poročila o vplivih na okolje;
– pripravljavec predloži predlog državnega lokacijskega načrta, poročilo o vplivih na okolje in revizijo poročila o vplivih na okolje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, zato da pripravi osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju;
– pripravljavec seznani vse pomurske občine z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
3. Javna razgrnitev in javne obravnave:
– minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta, poročila o vplivih na okolje, mnenja o opravljeni reviziji tega poročila in osnutka odločitve o okoljevarstvenem soglasju na sedežu pripravljavca in v vseh pomurskih občinah;
– javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
– pripravljavec obvesti javnost, da je za načrtovane ureditve treba izvesti presojo vplivov na okolje, o ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta, o organu, ki bo izdal okoljevarstveno soglasje in zagotovil zahtevane podatke o načrtovanih ureditvah, ter o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave, na kateri je omogočen vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, v poročilo o vplivih na okolje in v revizijo tega poročila, ter o načinu dajanja mnenj in pripomb z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, v enem od dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, na svetovnem spletu in na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– pripravljavec med javno razgrnitvijo organizira javno obravnavo, ki mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve;
– pripravljavec v sodelovanju z vsemi pomurskimi občinami med javno razgrnitvijo in javno obravnavo evidentira vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
– pripravljavec v sodelovanju z naročnikom, pobudnikom (ministrstvo) in načrtovalcem preuči pripombe in predloge;
– načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja;
– pripravljavec s pripombami, predlogi in predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, in pridobi njihovo predhodno mnenje;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra pobudnika odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani vse pomurske občine.
4. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta:
– naročnik zagotovi izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag v skladu s sprejeto odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec izdela dopolnjeni predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag;
– načrtovalec po potrebi dopolni in zaključi analizo smernic ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj;
– naročnik zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
5. Pridobitev mnenj in okoljevarstvenega soglasja:
– pripravljavec pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora dajo mnenje v 15 dneh po prejemu vloge;
– med pridobivanjem mnenj pripravljavec zagotovi recenzijo dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta in pridobi stališče pobudnika (ministrstvo);
– pripravljavec pošlje naročniku mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijo, zato da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta;
– pripravljavec pošlje mnenja nosilcev urejanja prostora iz točke IV.6 tega programa ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, zato da na njihovi podlagi v sedmih dneh odloči o okoljevarstvenem soglasju.
6. Sprejetje državnega lokacijskega načrta:
– po pridobljenem pravnomočnem okoljevarstvenem soglasju minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom pobudnikom pošlje usklajeni dopolnjeni predlog državnega lokacijskega načrta v sprejetje Vladi Republike Slovenije; sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc ter stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve;
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.