Na podlagi 218. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in spremembe), v povezavi z 58. do 61. člena, Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92) ter na podlagi 17. člena Statuta Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 23/99, 92/03) je Občinski svet Občine Majšperk na 31. redni seji dne 6. 4. 2006 sprejel

V Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 76/99, 109/01, 120/03 in 134/04) se spremeni 6. člen in se glasi:
»Nadomestilo se plačuje od m2 zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
I. Zazidano stavbno zemljišče
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1. Površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ugotovljena na podlagi projektne dokumentacije ali z meritvami prostorov ter tlorisna površina prostostoječih garaž, za vse objekte po končani gradnji. V primeru izdaje gradbenega dovoljenja in med gradnjo objektov pa se upošteva tlorisna površina stavbe (fundus) pomnožena s faktorjem 1,5.
2. Površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Ostala zazidana stavbna zemljišča:
Poleg površin iz drugega odstavka tega člena se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:
– površine namenjene delavnicam na prostem,
– kamnolomi in peskokopi,
– površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje,
– javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02).
– površine na katerih so grajeni objekti, ki po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) niso objekti gospodarske javne infrastrukture,
– ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Za določitev površin za ostala zazidana stavbna zemljišča iz tega člena se uporabijo naslednji kriteriji:
a) Površine delavnic na prostem, ipd. se določijo po vrsti rabe iz zemljiška katastra, pri čemer šteje za zazidano stavbno zemljišče vsako zemljišče, ki je opredeljeno po Pravilniku o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82 in Uradni list RS, št. 52/00 – ZENDMPE) z vrsto rabe 210 do vključno 215 ali pa je bilo za takšno zemljišče izdano lokacijsko, gradbeno ali enotno dovoljenje za gradnjo pri pristojni upravni enoti. V primeru dvoma se določi površina, ki je razvidna bodisi iz drugih uradnih evidenc ali pa se površino določi v posebnem ugotovitvenem postopku.
b) Površine peskokopov, glinokopov in kamnolomov se določijo od dela pridobivalnega prostora po Zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99), in sicer od površin za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje poslovne dejavnosti ter od drugih urejenih površin, kot so interne ceste, odprta skladišča in podobno.
II. Nezazidano stavbno zemljišče
Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je s prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz prvega odstavka tega člena se upošteva:
1. v primerih, kjer prostorski akt določa gradbene parcele:
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe,
– za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo ali del takšne parcele po prostorskem aktu na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.
2. v primerih, kjer prostorski akt ne določa gradbenih parcel:
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za tisti del parcele ali celotno parcelo za katero je s prostorskim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe.
Za uradno podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku bodisi odločba o funkcionalnem zemljišču ali dokončno gradbeno dovoljenje. Za objekte zgrajene pred uveljavitvijo Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor se glede na 46. člen tega zakona lahko šteje, da imajo ti objekti gradbeno parcelo določeno, kot seštevek površine zemljišča, na katerem stavba stoji – fundusa in zemljišča, potrebnega za njeno rabo – funkcionalnega zemljišča.
Za določitev območja pobiranja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo območja, ki so namenjena gradnji po veljavnih prostorskih aktih sprejetih na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (zazidalni načrti in lokacijski načrti) in vsa območja kasneje sprejetih lokacijskih načrtov v skladu z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02).«

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.