Na podlagi 27., 31., 33. in 190. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) je Občinski svet Občine Polzela na podlagi 16. člena Statuta Občine Polzela (Uradni list RS, št. 34/99) na 21. redni seji dne 21. 3. 2006 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih Polzela
I. SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
(podlaga za prostorske ureditvene pogoje)
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Polzela sprejmejo prostorski ureditveni pogoji Polzela, katero je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje, pod številko projekta 06/04.
2. člen
(vsebina prostorskih ureditvenih pogojev)
(1) Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih okolica Občine Polzela (v nadaljnjem besedilu: odlok) vsebuje tekstualni del, kartografske priloge ter smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.
1. Tekstualni del vsebuje:
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Polzela,
– Tekstualni del,
– Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja.
2. Grafični del vsebuje:
+----+----------------------------------------------------------+----------+
|1. |ŠIRŠI PRIKAZ V PROSTORU | M 1:10000|
| | | |
+----+----------------------------------------------------------+----------+
|2. |IZREZ IZ KARTOGRAFSKE DOKUMENTACIJE PLANA | M 1:5000|
| | | |
+----+----------------------------------------------------------+----------+
|3. |SITUACIJA OBSTOJEČEGA STANJA Z MEJO UREDITVENEGA OBMOČJA, | M 1:2000|
| |INVENTARIZACIJA DOF | |
| | | |
+----+----------------------------------------------------------+----------+
|4. |UREDITVENA SITUACIJA | M 1:2000|
| |PRIKAZ NAMENSKE RABE PROSTORA TER MERIL IN POGOJEV | |
+----+----------------------------------------------------------+----------+
|5. |SITUACIJA S PRIKAZOM PRIMARNE KOMUNALNE, ENERGETSKE IN | M 1:2000|
| |TELEKOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE | |
| | | |
+----+----------------------------------------------------------+----------+
| |Podrobnejše urejanje območje »a« Ob Strugi | |
| | | |
+----+----------------------------------------------------------+----------+
|6.a |SITUACIJA OBSTOJEČEGA STANJA Z MEJO UREDITVENEGA OBMOČJA, | M 1:1000|
| |INVENTARIZACIJA | |
| |Območje »a« Ob Strugi | |
+----+----------------------------------------------------------+----------+
|7.a |ARHITEKTONSKA UREDITVENA SITUACIJA | M 1:1000|
| |Območje »a« Ob Strugi | |
+----+----------------------------------------------------------+----------+
|8.a |SITUACIJA S PRIKAZOM PRIMARNE KOMUNALNE, ENERGETSKE IN | M 1:1000|
| |TELEKOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE | |
| |Območje »a« Ob Strugi | |
+----+----------------------------------------------------------+----------+
|9.a |GEODETSKA KOTIRANA SITUACIJA | M 1:1000|
| |Območje »a« Ob Strugi | |
+----+----------------------------------------------------------+----------+
|9.1a|PODOLŽNI PROFIL POVEZOVALNE CESTE A | M|
| | | 1:500/100|
| | | |
+----+----------------------------------------------------------+----------+
| |Podrobnejše urejanje območje »b« Med železnico in Savinjo | |
| | | |
+----+----------------------------------------------------------+----------+
|10.b|SITUACIJA OBSTOJEČEGA STANJA Z MEJO UREDITVENEGA OBMOČJA, | M 1:1000|
| |INVENTARIZACIJA | |
| |Območje »b« Med železnico in | |
| |Savinjo | |
+----+----------------------------------------------------------+----------+
|11.b|ARHITEKTONSKA UREDITVENA SITUACIJA | M 1:1000|
| |Območje »b« Med železnico in | |
| |Savinjo | |
+----+----------------------------------------------------------+----------+
|12.b|SITUACIJA S PRIKAZOM PRIMARNE KOMUNALNE, ENERGETSKE IN | M 1:1000|
| |TELEKOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE | |
| |Območje »b« Med železnico in | |
| |Savinjo | |
+----+----------------------------------------------------------+----------+
|13.b|GEODETSKA KOTIRANA SITUACIJA | M 1:1000|
| |Območje »b« Med železnico in Savinjo | |
+----+----------------------------------------------------------+----------+
|14.b|PODOLŽNI PROFIL POVEZOVALNE CESTE A | M|
| |KARAKTERISTIČNI PROFIL DOVOZNE CESTE A | 1:500/100|
| | | |
| | | M 1:50|
+----+----------------------------------------------------------+----------+
II. MEJA IN VELIKOST UREDITVENEGA OBMOČJA
3. člen
(1) Izhodiščna točka opisa meje je severno zahodni vogal območja obravnave.
(2) Meja ureditvenega območja prostorskih ureditvenih pogojev:
na severu:
Od izhodiščne točke opisa meje v skrajnem severozahodnem delu poteka proti vzhodu po robu kmetijskih površin v skupni razdalji cca 80m nakar se usmeri proti jugovzhodu po zahodnem robu železnice v razdalji cca 100m, prečka železnico in se pri Podvinski strugi usmeri proti severu v razdalji cca 40m. Meja prečka Strugo in se usmeri proti vzhodu po robu obstoječe pozidave v skupni razdalji cca 400m, nakar nadaljuje po severnem robu regionalne ceste cca 100m. Usmeri se proti severu in zaobjame kompleks kmetij in gospodarskih poslopij in se zaključi ob cestnem robu po katerem poteka še 140m.
na vzhodu:
Prečka regionalno cesto in poteka preko kmetijskih površin do Podvinske Struge, ki jo prečka in nadaljuje do roba poselitve. Meja poteka pa vzhodnem robu poselitve v razdalji cca 400m in prečka železnico ter se usmeri proti severozahodu do konca parkirišča Garant Polzele, v celoti zaobide celotno območje Garant Polzela in ponovno prečka železniško progo, poteka po severovzhodnem robu železniške proge proti jugovzhodu, se usmeri proti severu in zaobjame del obstoječe poselitve. V nadaljevanju prečka železniško progo in po njenem jugozahodnem robu nadaljuje v skupni dolžini 150m.
na jugu:
Po robu obstoječe poselitve proti jugozahodu v dolžini cca 180m, proti severozahodu po robu obstoječe poselitve v dolžini cca 200m, nakar se usmeri proti jugu v dolžini 200m, prečka Podvinsko Strugo in poteka proti jugozahodu do nasipa reke Savinje.
na zahodu:
Meja v večjem delu poteka po nasipu vodotoka Savinja v skupni dolžini cca 1200m, nakar prečka regionalno cesto in nadaljuje po nasipu še cca 350m do izhodiščne točke opisa meje.
(3) Velikost ureditvenega območja PUP
Velikost ureditvenega območja PUP Polzela znaša 55,74ha.
(4) Za opredelitev območja obravnave velja grafični prikaz.
4. člen
(ureditvena območja)
(1) Območje PUP je razdeljen v več morfoloških območij, za katera so v nadaljevanju opisane usmeritve urejanja. Meje posameznih območij so razvidne v grafični prilogi v ureditveni situaciji. Območje je razdeljeno na območje urejanja celotnega območja PUP in na dva območja podrobnejšega urejanja Območje »a« Ob Strugi in Območje »b« Med železnico in Savinjo.
(2) Pregled območij znotraj celotnega območja PUP
+-----+--------------------------------------------------------------------+
|Šifra|Območje |
| | |
+-----+--------------------------------------------------------------------+
|IZ |območje železnice in železniške postaje |
| | |
+-----+--------------------------------------------------------------------+
|S1-S9|območje enodružinske stanovanjske gradnje, stanovanjsko območje |
| | |
+-----+--------------------------------------------------------------------+
|SK1 |stanovanjsko območje s kmetijskimi gospodarstvi |
| | |
+-----+--------------------------------------------------------------------+
|SD |stanovanjsko območje z dopolnilno dejavnostjo –mešane dejavnosti |
| |storitev in trgovine |
| | |
+-----+--------------------------------------------------------------------+
|ZS |območje športnih objektov |
| | |
+-----+--------------------------------------------------------------------+
|PS |poslovno storitveno območje |
| | |
+-----+--------------------------------------------------------------------+
|DS |območje za šport |
| | |
+-----+--------------------------------------------------------------------+
|a |Območje »a« Ob Strugi |
| | |
+-----+--------------------------------------------------------------------+
|b |Območje »b« Med železnico in Savinjo |
| | |
+-----+--------------------------------------------------------------------+
(3) Območja podrobnejšega urejanja znotraj PUP Polzela (opredeljena v poglavju V.):
– Območje »a« Ob Strugi (v nadaljevanju območje »a«),
– Območje »b« Med železnico in Savinjo (v nadaljevanju območje »b«).
III. MERILA IN POGOJI FUNKCIJA OBMOČIJ IN VRSTE UREDITEV IN GRADENJ
5. člen
Funkcije območij določa obstoječa pretežna značilna funkcija območja.
+-----+--------------------+------------------------------------------------+
|Šifra|Območje |Opis možnosti |
| | | |
+-----+--------------------+------------------------------------------------+
|IZ |območje železnice |– možnost gradnje komunalne in energetske |
| |in železniške |infrastrukture, adaptacije, rekonstrukcije, |
| |postaje |dozidave obstoječe železniške postaje. |
| | | |
+-----+--------------------+------------------------------------------------+
|S1-S9|območje |– predvidena je gradnja prosto stoječih |
| |enodružinske |objektov, |
| |stanovanjske |– možne so dozidave in prezidave objektov ter |
| |gradnje, |nadomestna gradnja objektov, |
| |stanovanjsko |– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova |
| |območje |namembnost v skladu z namensko rabo tega |
| | |območja, možne intelektualne storitve in |
| | |dejavnosti ki ne povzročajo prekomernih |
| | |obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter |
| | |nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne |
| | |pogoje; urejene so lahko v pritličnih ali |
| | |kletnih prostorih objektov, |
| | |– predvidena je ureditev cestnega omrežja ter |
| | |izgradnja komunalne in energetske |
| | |infrastrukture. |
| | |Za območje S1 in S2 velja: |
| | |– mogoče so spremembe namembnosti objektov in |
| | |novogradnje poslovnih objektov (manjša trgovina,|
| | |storitvene in poslovne dejavnosti..) pod |
| | |pogojem, da nova namembnost ne povzroča |
| | |prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali |
| | |prometom ter nimajo škodljivih vplivov na |
| | |bivalne in delovne pogoje. |
+-----+--------------------+------------------------------------------------+
|SK1 |stanovanjsko |– možnost gradnje prosto stoječih objektov |
| |območje s |kmetije, stanovanjskih objektov, |
| |kmetijskimi |– dopolnilne dejavnosti na kmetiji, turizem, |
| |gospodarstvi |proizvodnja, storitve, šport in rekreacija, |
| | |– možnost prizidave, dozidave, nadomestna |
| | |gradnja objektov, spremembe namembnosti |
| | |obstoječih objektov |
| | |– ureditev cestne, komunalne in energetske |
| | |infrastrukture, |
+-----+--------------------+------------------------------------------------+
|SD |stanovanjsko |– možnost gradnje prosto stoječih objektov, |
| |območje z |stanovanja, dejavnosti poslovne, storitvene in |
| |dopolnilno |trgovske dejavnosti in spremembe namembnosti |
| |dejavnostjo – |objektov, |
| |mešane dejavnosti |– možnost prizidave, dozidave, nadomestna |
| |storitev in |gradnja objektov, ureditev cestne, komunalne in |
| |trgovine |energetske infrastrukture, |
| | | |
+-----+--------------------+------------------------------------------------+
|ZS |območje športnih |– nogometno igrišče, igrišče za košarko, |
| |objektov |odbojko, balinišče, |
| | | |
+-----+--------------------+------------------------------------------------+
|PS |poslovno storitveno |– možnost gradnje poslovnih, stanovanjskih in |
| |območje, obstoječe |storitvenih objektov, |
| |območje žage |– spremembe namembnosti obstoječih objektov, |
| | |– možnost prizidave, dozidave, nadomestna |
| | |gradnja, |
| | |– ureditev cestne, komunalne in energetske |
| | |infrastrukture, |
+-----+--------------------+------------------------------------------------+
|DS |območje za šport |– gradnja in dozidave športne dvorane in |
| | |športnih igrišč ter spremljajočih objektov, ki |
| | |služijo tej dejavnosti, |
| | |– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova |
| | |namembnost v skladu z namensko rabo tega |
| | |območja, |
| | |– možnost prizidave, dozidave, nadomestna |
| | |gradnja objektov, |
| | |– ureditev cestnega omrežja, komunalne in |
| | |energetske infrastrukture, |
+-----+--------------------+------------------------------------------------+
Območja podrobnejšega urejanja za stanovanjsko gradnjo skladno z določili podrobnejšega urejanja:
– Območje »a« Ob Strugi,
– Območje »b« Med železnico in Savinjo.
6. člen
(vrste ureditev in gradenj)
V območju PUP so možne naslednje vrste ureditev in gradenj glede na opredelitev posameznih območij:
– gradnja novih objektov,
– dozidave obstoječih stavb,
– nadzidave obstoječih stavb,
– rekonstrukcije obstoječih objektov,
– vzdrževanje obstoječih objektov,
– nadomestne gradnje objektov,
– odstranitev objektov,
– spremembe namembnosti objektov (stavb),
– spremembe rabe stavb,
– gradnja gospodarske javne infrastrukture in
drugih omrežij in objektov v javni rabi, gradnja inženirskih objektov,
– gradnje in postavitve enostavnih objektov,
– gradnje in postavitve pomožnih objektov.
IV. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO ZASNOVO, PRENOVO OBJEKTOV IN POVRŠIN IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV ZA CELOTNO OBMOČJE PUP
7. člen
Merila in pogoji so opisana po posameznih območjih obravnave.
+-----+-------------------+-------------------------------------------------+
|Šifra|Območje |Oblikovanje objektov |
| | | |
+-----+-------------------+-------------------------------------------------+
|IZ |območje železnice |– prizidki morajo biti izvedeni tako, da z |
| |in železniške |obstoječim objektom predstavljajo celoto. |
| |postaje | |
| | | |
+-----+-------------------+-------------------------------------------------+
|S1-S9|območje |– razmestitev objektov: samostojni objekti, |
| |enodružinske |orientirani proti cesti ali v gruči, |
| |stanovanjske |– dostop z javnih prometnic: neposredno ali |
| |gradnje, |posredno preko priključka, |
| |stanovanjsko |– tloris: podolgovat, razmerje stranic do 1:1,6, |
| |območje |– etažnost: največ klet, pritličje in izkoriščeno|
| | |podstrešje, oziroma klet, priličje in etaža, |
| | |– za objekte z večjo stavbno maso je izjemoma |
| | |dopustna etažnost največ klet, pritličje in |
| | |nadstropje pod pogojem, da je pritličje v nivoju |
| | |terena ali največ 0,15 m nad njim, nad ploščo |
| | |nadstropja ni dopustna izvedba kolenčnega zidu. |
| | |Objekti tlorisno večjega gabarita od obstoječih |
| | |zasnov, morajo biti oblikovani tako, da je s |
| | |členitvijo stavbne mase dosežena razgibanost in |
| | |prilagoditev grajenemu stavbnemu fondu, |
| | |– streha: praviloma simetrična dvokapnica nad |
| | |osnovnim tlorisom, sleme orientirano po dolžini |
| | |objekta, naklon strešin cca 35°-45° naklonom |
| | |(oziroma usklajeno z naklonom sosednjih streh). |
| | |Oblikovanje strešin naj upošteva tipologijo |
| | |primerno za okolje. Strehe v naklonu, |
| | |priporočljive so dvokapne strehe, v odvisnosti od|
| | |arhitekture in dimenzije objekta pa je možna tudi|
| | |enokapna streha ali ravna streha. |
| | |– kritina opečna ali opeki podobna v teksturi in |
| | |barvi, |
| | |– fasade: bele ali svetle pastelne barve, možni |
| | |sodobni obložni materiali, prednost naj imajo |
| | |naravni oziroma avtohtoni materiali in okolju |
| | |prilagojene barve; |
| | |materiali: omet, les, beton, steklo in sodobni |
| | |obložni materiali, poenotena uporaba materialov. |
| | |– možne so nadomestne gradnje, adaptacije, |
| | |dozidave, novogradnje, vendar tako, da bo objekt |
| | |predstavljal enovito celoto in da bo razmerje med|
| | |širino in dolžino objekta 1:1,6. |
| | |– prizidki morajo biti izvedeni tako, da z |
| | |obstoječim objektom predstavljajo celoto. |
| | |Arhitektura novega in starega dela mora biti |
| | |usklajena kot celota. |
| | |– v sklopu gradbene parcele stanovanjskih |
| | |objektov je na podlagi predhodne prostorske |
| | |preveritve dopustna gradnja bazenov za osebno |
| | |rekreacijo in drugih pomožnih objektov, |
| | |Za območje S1 in S2 velja: |
| | |– mogoče so spremembe namembnosti objektov in |
| | |novogradnje poslovnih objektov (manjša trgovina, |
| | |storitvene in poslovne dejavnosti..) pod pogojem,|
| | |da je nova namembnost v skladu z namensko rabo |
| | |tega območja, in dejavnosti, ki ne povzročajo |
| | |prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali |
| | |prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne|
| | |in delovne pogoje, |
+-----+-------------------+-------------------------------------------------+
|SK1 |stanovanjsko |– veljajo enaka določila za stanovanjske objekta |
| |območje s |kot pri S1, |
| |kmetijskimi |– razmestitev objektov: samostojni objekti, |
| |gospodarstvi |– dostop z javnih prometnic: neposredno ali |
| | |posredno preko priključka, |
| | |– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic do |
| | |1:1,8, |
| | |– etažnost: največ klet, pritličje in izkoriščeno|
| | |podstrešje, |
| | |– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim |
| | |tlorisom, sleme orientirano po dolžini objekta, |
| | |naklon strešin 35°-45°, usklajeno z naklonom |
| | |sosednjih streh. Kritina mora biti opečne barve |
| | |oziroma usklajena z okoliško, |
+-----+-------------------+-------------------------------------------------+
|SD |stanovanjsko |– za oblikovanje objektov veljajo enaka določila |
| |območje z |kot za oblikovanje stanovanjskih hiš, |
| |dopolnilno |– obstoječe objekte je možno prizidati, dozidati,|
| |dejavnostjo – |objekte je možno nadomestiti in / ali prenoviti, |
| |mešane dejavnosti |– Dozidave bodo takih dimenzij, da ne bodo večje |
| |storitev in |od obstoječega objekta in da bodo skupaj z njim |
| |trgovine |ustvarjale ustrezno arhitekturo objekta, ki bo |
| | |predstavljala zaključeno celoto, |
| | |– Višinski gabariti objekta so pritličje, ena |
| | |etaža in izzidano podstrešje (P+1+IP), |
| | |– Objekt mora imeti poudarjeno vzdolžno smer, |
+-----+-------------------+-------------------------------------------------+
|ZS |območje športnih |– možno vzdrževanje objektov |
| |objektov | |
| | | |
+-----+-------------------+-------------------------------------------------+
|PS |poslovno |– razmestitev objektov: samostojni objekti, |
| |storitveno območje |orientirani proti cesti, objekti naj tvorijo |
| | |zaključeno celoto s sosednjimi objekti in |
| | |ureditvami (peš površine, trgi), pritličja so |
| | |namenjena javnemu programu, |
| | |– dostop z javnih prometnic: posredno preko |
| | |priključka, |
| | |– tlorisna zasnova: glede na zmogljivost in |
| | |program |
| | |– višina: največ (K)+P+1+M, |
| | |– streha: Oblikovanje strešin naj upošteva |
| | |tipologijo primerno za okolje. Strehe v naklonu, |
| | |priporočljive so dvokapne strehe, v odvisnosti od|
| | |arhitekture in dimenzije objekta pa je možna tudi|
| | |enokapna streha ali ravna. |
| | |– fasade: omet, fasadne plošče, vidna opeka, les,|
| | |steklo, |
+-----+-------------------+-------------------------------------------------+
|DS |območje za šport |– obstoječi objekt telovadnice je možno |
| | |adaptirati, prizidati, možna dopolnila dejavnost |
| | |vendar v skladu z namembnostjo območja, |
| | | |
+-----+-------------------+-------------------------------------------------+
V vseh območji podrobnejšega urejanja ni dovoljeno:
– izgradnja stolpičev ni dovoljena, strešni izzidki in višinski poudarki ne smejo biti polkrožnih, stoščastih ali piramidastih oblik.
V. MERILA IN POGOJI ZA PODROBNEJŠE UREJANJE OBMOČJA »A« IN »B«
8. člen
(območje »a« Ob Strugi)
(1) Predlagana ureditev obsega izgradnjo 22 stanovanjskih objektov, maksimalnih tlorisnih dimenzij cca 15.00m x 10.00m, (P+1, P+IP) z garažo, ki je del objekta in izgradnjo treh poslovno stanovanjskih objektov, maksimalnih tlorisnih dimenzij 17.00m x 12.00m.
(2) Jugozahodni del meji na obstoječo notranjo, povezovalno cesto. Zazidava južno od omenjene ceste je zgoščena in sledi liniji omenjene ceste – obcestna pozidava. Smiselna je zgostitev oziroma zapolnitev obcestne pozidave severno od omenjene ceste. Tako bi cesta postala bolj ulična, zgoščena in urejena ter tako zapolnila prazni prostor znotraj obravnavanega območja.
(3) Za obstoječe objekte znotraj območja veljajo usmeritve kot so opredeljene za območje S1-S9 in SD, v 7. členu odloka.
9. člen
(območje »b« med železnico in Savinjo)
(1) Predlagana ureditev obsega izgradnjo 48 stanovanjskih objektov, maksimalnih tlorisnih dimenzij cca 15.00m x 10.00m, (K) +P+1, (K)+P+IP) z garažo, ki je del objekta ter stanovanjski objekt maksimalnih tlorisnih dimenzij 15.00m x 25.00m. V vzhodnem delu območja je predvidena možnost gradnje poslovno stanovanjskega objekta za potrebe naselja, katerega dimenzije so opredeljene z gradbeno linijo. Za poslovno stanovanjski objekt je možna izgradnja kot samo večstanovanjski objekt ali kot poslovni objekt ob upoštevanju ostalih določil odloka.
(2) Predvidena je zgostitev objektov ob obstoječi cesti, ki poteka preko območja, ter izgradnja dveh manjših, povezovalnih cest s priključkoma na omenjeno cesto. Predvidena jugozahodna povezovalna cesta bo imela izvedena dva priključka. Prvi priključek bo izveden na obstoječo cesto, ki poteka preko območja. Drugi priključek bo navezava na že izgrajeno križišče na katerega se priključuje obstoječa cesta jugovzhodno od območja, ki je v funkciji napajalne ceste za manjše območje individualnih stanovanjskih hiš. Predvidena cesta tako predstavlja logično nadaljevanje prej omenjene napajalne ceste in kot takšna pripomore k povezanosti obeh območij.
(3) Poleg nove cestne ureditve je predvidena vzpostavitev krožne pešpoti znotraj območja, ki se navezuje na predvideno pešpot ob Savinji in ima status gospodarske javne infrastrukture.
(4) Za obstoječe objekte znotraj območja veljajo usmeritve kot so opredeljene za območje S1-S9, v 7. členu odloka.
10. člen
(usmeritve za oblikovanje)
Usmeritve:
– enodružinska stanovanjska hiša, maksimalnih tlorisnih dimenzij 10,00m x 15,00 m ter stanovanjski objekt maksimalnih tlorisnih dimenzij 15.00m x 25.00m;
– višinski gabarit je določen z etažnostjo, etažnost za stanovanjski objekt (K)+ P+IP, (K)+P+1, poslovno stanovanjski objekt, etažnost (K)+ P+1+IP (T) (penthause);
– določen je odmik gradbene linije od ceste;
– dovoljena je klasična ali montažna gradnja;
– novi objekti morajo biti enotno oblikovani in usklajeni z obstoječo zazidavo ozironma jo arhitekturno preseči, objekti bodo pravokotne tlorisne zasnove,
– oblikovanje strešin naj upošteva tipologijo primerno za okolje, strehe dvokapnice, cca 35°-45° naklonom, priporočljive so dvokapne strehe, v odvisnosti od arhitekture in dimenzije objekta pa je možna tudi enokapna streha, ravna streha in sodobnejše oblikovanje objektov;
– oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah naj izhaja iz funkcije objekta, jasnost in čitljivost objekta;
– izbira materialov pri obdelavi fasad naj bo enotna;
– fasade, materiali: omet, beton, steklo, sodobni fasadni obložni materiali, uporaba sodobnih materialov in uporaba sodobnih principov pri arhitektonskem oblikovanju zgradb,
– barve: obvezno v svetlih pastelnih barvah, sledenje naravnim barvam materialov.
– izgradnja stolpičev ni dovoljena, strešni izzidki in višinski poudarki ne smejo biti polkrožnih, stoščastih ali piramidastih oblik;
– parkirne površine bodo urejene na ali ob dovoznih priključkih v sklopu gradbenih zemljišč;
– za objekte so določeni gabariti in obvezne gradbene linije;
– za gradnjo je treba pridobiti geotehnične pogoje gradnje.
11. člen
(gradbene parcele v območju podrobnejšega
urejanja »a« in »b«)
(1) Gradbene parcele za območja podrobnejšega urejanja območje »a« in območje »b« so obvezne, opredeljene so v grafični prilogi. Urejene bodo kot dovozne in parkirne površine, peš dostopi in zelenice. Utrjene površine znotraj mej gradbenih parcel bodo asfaltirane ali tlakovane (travne plošče).
(2) Zelene površine morajo biti urejene skladno z vsebinsko zasnovo posameznih območij. Temu se prilagaja struktura in način saditve ter vrstni izbor. Zasaditev se podrobneje obdela v izvedbenih načrtih. Zelenice bodo zasajene z drevjem in pokrovnim grmičevjem ter zatravljene. Za ureditev zelenih površin oziroma zasaditev naselja naj se uporabijo pretežno avtohtone, lokalnim rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste.
(3) Ureditev obvodnega prostora
V obvodnem priobalnem pasu Savinje in struge potoka se ohranjanja obstoječa vegetacija, kar pomeni, da se zagotavlja naravna struktura drevesnih vrst in podrasti. Obstoječi sestoj se dopolni z avtohtonimi rastlinskimi vrstami obravnavanega območja, po načelih sonaravnosti, v neformalni obliki in na način, ki samo pospešuje postopek naravne sukcesije. Znotraj območja niso dovoljeni nobeni posegi. V obvodnem prostoru se umesti pešpot in kolesarska poti v makadamski izvedbi in povezava z novimi potmi v skupni sistem. Posegi v obvodni prostor niso dovoljeni. V tem območju niso dovoljeni vrtički, krajinska ureditev in zasaditev morata ohranjati prvine obvodne krajine in z ureditvami izboljšati stanje krajinske podobe.
(4) V varstvenih pasovih ob dovoznih cestah v območje in regionalni se oblikuje vegetacijski pas, namenjen varovanju vizur, omejevanju negativnih vplivov prometa, izboljšanju podobe prostora in njegove raznolikosti. Zasaditev se izvede v neformalni zasnovi z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami.
VI. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO IN UREJANJE ZELENIH POVRŠIN
12. člen
V območju vodotokov, ob komunikacijah in na gradbenih zemljiščih je potrebno načrtovati in urejati zelene površine. Ob vodi in cestah je potrebno predvideti drevesa ustrezne vrste in kvalitete. Obstoječih dreves ni dovoljeno sekati in nestrokovno obrezovati oziroma je potrebno upoštevati določila iz odloka.
VII. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL ZA CELOTNO OBMOČJE PUP IN OSTALI POGOJI
13. člen
(1) Znotraj meje ureditvenega območja PUP Polzela so vsa zemljišča zazidljiva zemljišča. Gradnja je možna po pogojih, opisanih v predhodnih poglavjih PUP-a. Določanje gradbenih parcel k posameznim objektom mora zagotavljati ustrezno funkcioniranje objekta in celotnega ureditvenega območja.
(2) Gradbena parcela se določi v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Načrt gradbene parcele je obvezno osnova za parcelacijo na terenu. Obliko gradbene parcele na stavbnih zemljiščih je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti, ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu in bodo sledile pogojem oblikovanja objektov. To je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo obstoječega objekta.
(3) Pri določanju velikosti gradbenih parcel je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
– urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine),
– sanitarno tehnične zahteve,
– požarno varnostne predpise.
(4) Ne glede na določila tega člena je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture.
(5) Za stanovanjske individualne objekte je velikost gradbene parcele minimalno 400 m2.
(6) Za kmetije in pripadajoče gospodarske objekte je potrebno zagotoviti velikost gradbene parcele v takšnem obsegu, da bo prilagojeno obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.
(7) Gradbene parcele za območja podrobnejšega urejanja območje »a« in območje »b« so obvezne, opredeljene so v grafični prilogi in 11. členu odloka.
(8) Priporočljivi kriteriji za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom naj ne presegajo spodaj opredeljenih vrednosti:
+--------------------------------------+-------------------+---------------+
|Namenska raba gradbene parcele |Faktor zazidanosti |Faktor izrabe |
| |(FZ) |(FI) |
| | | |
+--------------------------------------+-------------------+---------------+
|Čista stanovanjska območja | 0,4| 1,2|
|Splošna stanovanjska območja | | |
+--------------------------------------+-------------------+---------------+
|Stanovanjska območja s kmetijskimi | 0,2| 0,4|
|gospodinjstvi | | |
| | | |
+--------------------------------------+-------------------+---------------+
|Območja urbanih središč zaselka, vasi | 0,9| 3,5|
| | | |
+--------------------------------------+-------------------+---------------+
|Območja objektov družbene | 0,6| 1,6|
|infrastrukture | | |
| | | |
+--------------------------------------+-------------------+---------------+
|Mešana območja | 0,6| 1,2|
| | | |
+--------------------------------------+-------------------+---------------+
|Območja proizvodnih dejavnosti | 0,8| 2,4|
| | | |
+--------------------------------------+-------------------+---------------+
14. člen
(dozidave in nadzidave)
(1) Dozidave in nadzidave objektov morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajene z osnovnim objektom, višinski gabarit ne sme presegati maksimalnega gabarita določenega za posamezno območje (gabarit, naklon strehe, smer slemena, izbira kritine in drugih materialov) ob upoštevanju pogojev za graditev novih objektov.
15. člen
(enostavni objekti)
(1) Gradnja enostavnih objektov mora biti oblikovno in funkcionalno usklajena z osnovnim objektom.
(2) Pomožne objekte za lastne potrebe – drvarnica, garaža, lopa, nadstrešek, steklenjak, uta; je dopustno graditi v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo to področje ter v skladu s skupnimi in posebnimi določbami tega odloka, ob upoštevanju 4.00m odmika od parcelne meje oziroma manj skladno s soglasjem mejaša.
16. člen
(vzdrževanje objektov in rekonstrukcije objektov)
(1) Pri vzdrževalnih delih in rekonstrukcijah, kjer se spreminja zunanji izgled in oblika objekta, se v posameznih območjih urejanja upoštevajo enaka oblikovalska izhodišča, ki veljajo za oblikovanje novih objektov.
17. člen
(ograje in oporni zidovi)
(1) Ograje in oporne zidove je možno graditi na podlagi tega odloka, upoštevajo določila 21. člena in drugih predpisov, ki urejajo to področje.
(2) Medsosedska, varovalna ograja ne sme biti kamnita ali betonska. Dovoljeni so kamniti ali betonski oporni stebri, vertikalni stebriči z vmesnimi polnili in v kombinaciji z živo mejo. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. Ulično ograjo stanovanjskih stavb je treba izvesti do skupne višine največ 1,2 m. Varovalne ograje morajo biti intenzivno ozelenjene.
(3) Oporni zid (škarpa) je dovoljen v primeru, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin. Obdelan mora biti s kamnom ali ozelenjen s popenjalkami.
VIII. MERILA IN POGOJI UPRAVLJANJA Z VODAMI
18. člen
(upravljanje z vodami)
(1) Preko območja urejanja in v njegovi neposredni bližini potekajo trije vodotoki in sicer: reka Savinja, Podvinska struga ter severni pritok Podvinske struge. Na vodotokih 1. reda, kamor spada Savinja, velja, da sega meja priobalnega zemljišča 15 m od meje vodnega zemljišča. Ostala dva vodotoka sodita med vodotoke 2. reda, kjer je določena meja priobalnega zemljišča 5 m od meje vodnega zemljišča. Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, morajo biti, skladno s 14. členom in 37. členom (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02), odmaknjeni od meje priobalnega zemljišča, razen v posebnih primerih, ki jih določa 37. člen zakona o vodah.
(2) Odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda je predvideno skladno s » Pravilnikom o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih in padavinskih voda« (Uradni list RS, št. 105/02), ter v skladu s 92. členom ZV –1 (Uradni list RS, št. 67/02).
IX. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE
19. člen
(kulturna dediščina)
(1) Varstvo kulturne dediščine je opredeljeno v planski dokumentaciji Občine Polzela.
Znotraj območja urejanja se nahajajo trije zavarovani objekti kulturne dediščine. Vsi trije se nahajajo v severnem delu območja in ležijo v neposredni bližini regionalne ceste. Označeni so kot:
– K4.08 – Polzela – hiša Polzela 30 (evidenčna številka dediščine 83/01),
– K4.09 – Polzela – hiša Polzela 59 (evidenčna številka dediščine 84/01),
– K4.10 – Polzela – hiša Polzela 80 (evidenčna številka dediščine 85/01).
(2) Za zavarovane objekte je pri posegu v prostor potrebno pridobiti predhodne pogoje in soglasje spomeniškega varstva.
20. člen
(ohranjanje narave)
(1) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za ohranjanje naravne vrednote in biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Prostorsko ureditvene pogoje Občine Polzela«, (ZRSVN, OE Celje, februar 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Polzela.
(2) Na območju Občine Polzela, ki ga obravnava prostorski akt (PUP), se nahaja naravna vrednota državnega pomena Savinja s pritoki (evid. št. 269) in ekološko pomembno območje (EPO) Savinja – Letuš (ident. št. 16800).
(3) Konkretne varstvene usmeritve za naravno vrednoto Savinjo s pritoki (evid. št. 269) oziroma Savinja – logi in gmajne (NV 9)
Na območju naravne vrednote je potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upoštevati tudi naslednje konkretne varstvene usmeritve:
– Posegi in dejavnosti se na naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo naravni procesi in da se ne poruši naravno ravnovesje. V obrežno vegetacijo se posega v čim manjši meri, po posegu se takoj zasadi z ustrezno avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo.
– Na brežino in v strugo se ne odlaga izkopanega materiala, komunalnih odpadkov, odpadnega gradbenega materiala.
– Ne slabša se kvaliteta površinske in talne vode.
– Izdelava peš poti ob Savinji naj ne vpliva negativno na naravno vrednoto, zato naj bo v makadamski izvedbi, z čim manjšimi posegi v obvodno vegetacijo, katere namen naj bo predvsem doživljanje in spoznavanje narave.
(4) Podrobnejše in konkretne varstvene usmeritve na ekološko pomembnem območju Savinja – Letuš (16800)
– Upoštevajo se usmeritve za varstvo naravne vrednote Savinje s pritoki (evid. št. 269).
– Stoječih in tekočih vod se ne onesnažuje, obstoječe dejavnike onesnaževanja naj se zmanjšuje (npr. z gradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov, na obrežju naj se ne uporablja mineralnih gnojil in pesticidov, ne izliva gnojnice, olj itd). Upoštevajo se navodila za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 34/00) in Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
– Ohranja se naravna struktura habitatnega tipa z naravno dinamiko njegovega spreminjanja.
– Odstranjevanje obrežne vegetacije se po možnosti opravlja samo v primeru močno oviranega pretoka oziroma pri izdelavi pešpoti.
– Vode se praviloma ne odvzema, izjemoma pa se je odvzema toliko, da v obdobju, ko je naravno stanje voda najnižje, lahko preživijo najbolj občutljive živali.
– Gradnja stavb vseh vrst ter parkirnih in skladiščnih površin na bregu ali v neposredni bližini se ne izvaja.
– Omejevati dostop do vode z ograjami in živimi mejami ni dopustno, razen če gre za varnostne naprave ali za zaščito obdelovalnih površin v bližini (npr. z ograjami, jarki, drugimi ovirami).
– V čim večji meri naj se ohranjajo poplavna območja in obvodni pasovi vegetacije.
– Spodbuja se ekstenzivno kmetijstvo.
– Rastlinstva se ne požiga, grmovnic in dreves v mejicah se ne seka na golo ali ruva, mejice se le redči.
– Odpadkov vseh vrst v strugo, na breg ali v neposredno bližino vode, se ne odlaga. Odlagališča odpadkov, ki negativno vplivajo na rastline in živali in njihove habitate, se sanira.
– Naravna temperatura vode se ne spreminja.
– Gensko ali drugače biotehnološko spremenjenih organizmov se ne sprošča v naravo.
– Sestave biocenoze se ne spreminja z naseljevanjem tujerodnih rastlin in živali.
– Turistične, rekreacijske in športne dejavnosti, ki so množične, povzročajo hrup ali povzročajo spremembe v habitatu rastlin in živali, naj se usmerja iz območij, ali vsaj na mesta, kjer ni pomembnih življenjskih prostorov kvalifikacijskih vrst.
(5) Priporočila za ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini na območjih strnjene poselitve
– Obstoječi gozdni otoki in pasovi ter posamična drevesa naj se v čim večji meri ohranijo.
– V čim večji meri naj se ohrani značilna mozaična struktura krajine z menjavo gozda in odprtih površin, oziroma pozidanih in naravno ohranjenih delov.
– Med gradbenimi deli je treba paziti, da se ne poškoduje drevja – za zaščito koreninskega sistema naj se v bližini dreves izvaja ročni izkop.
– Za ureditev zelenih površin oziroma zasaditev naselja naj se uporabijo pretežno avtohtone, lokalnim rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste: jelša, hrast, jesen, gaber, vrba, dren, leska, rdeči bor. Izogibati se je treba iglavcem, cipresam in ostalim neavtohtonim vrstam.
– Grmišča, ki oblikujejo gozdne robove, so zelo pomembna za vzdrževanje ugodne mikroklime, zmanjševanje poškodb, ki jih povzroča divjad in povečujejo biodiverziteto, zato naj bodo široka več metrov.
– Na območjih strnjene poselitve naj se osvetljevanje načrtuje tako, da bodo negativni učinki svetlobnega onesnaževanja na nočno aktivne živalske vrste (netopirji, metulji) čim manjši ter da v čim manjši meri nočno osvetljevanje vpliva na ugodno stanje teh vrst, zato podajamo naslednja priporočila za tehnično izvedbo osvetljevanja:
– Uporaba zasenčenih svetil iz katerih se svetloba v čim manjšem kotu usmerja le proti tlom, prosojno steklo zasenčenih svetil naj bo čim bolj ravno, če varnostne razmere v okolju dopuščajo, naj se nočna svetila vključujejo le po potrebi, s pomočjo senzorja, sicer pa naj ne svetijo.
(6) Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom in je ta načrtovan na naravni vrednoti je potrebno skladno s 105. členom ZON, pred začetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje in prostor.
X. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
21. člen
(1) Cestni promet in peš povezave
PUP znotraj območja predvideva predvidene koridorje novih cestnih povezav, rekonstrukcije obstoječih cest in izgradnjo dovoznih priključkov do posameznih območij obravnave, ki potekajo pretežno po obstoječih priključkih. V PUP-u so označene peš povezave, ki so obvezno izhodišče za urejanje območja in predstavljajo gospodarsko javno infrastrukturo.
Predvidena je izgradnja novega cestnega omrežja, v smislu izgradnje nekaterih novih povezav in rekonstrukcija starih cest ter vzpostavitev ustreznega prometnega režima, ki bo izboljšal povezavo celotnega območja in povečal prometno varnost.
(2) Državne ceste
– Preko območja obravnave poteka regionalna cesta RIII – 731/8209 Polzela–Parižlje–Braslovče–Male Braslovče.
– Pogoji pri nadaljnjem načrtovanju so:
– Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati naslednjo zakonodajo:
– Zakon o javnih cestah (ZJC, Uradni list RS, št. 29/97, 18/02 in 50/02);
– Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04);
– Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00);
– Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99);
– Pravilnik o temeljnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 35/81, 45/81);
– Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).
– Za vse posege v varovalnem pasu regionalne ceste, ki znaša 15.00m od zunanjega roba cestnega sveta, je potrebno soglasje DRSC, Celje.
– Nov cestni priključek iz regionalne ceste v km 0.340 mora biti izveden v osi nasproti ležečega (k stanovanjski hiši) pravokotno na os regionalne ceste širine 5.90 m, dolžine 12.00 m z zavijalnimi radiji 7.00 m.
– Za stanovanjsko hišo št. 26 in 27 je potrebno predvideti skupni priključek na novo priključno cesto z minimalnim odmikom 8.00 m od roba asfalta regionalne ceste.
– Obstoječ priključek med dvema stanovanjskima hišama v km 0.550 je potrebno razširiti na širino 5.90 m in dolžino 12.00 m z zavijalnimi radiji 7.00 m.
– Ob regionalni cesti je potrebno predvideti hodnik za pešce minimalne širine 1.55 m.
– Priključek k stanovanjskim hišam preko pločnika je potrebno izvesti z ugreznjenim robnikom širine 3.50 m in rampo širine 0.75 m.
– Eventualni novi priključki na regionalno cesto morajo biti locirani po možnosti v oseh obstoječih na nasprotni strani.
– Minimalni razmik med posameznimi novimi priključki in obstoječimi križišči je 80 m.
– Minimalni odmik predvidenih objektov od roba asfalta regionalne ceste je 8.00 m; parkirišč, ograj, manipulativnih površin i.p. pa 5.00 m, od notranjega roba pločnika pa 2.00 m.
– Vsa parkirišča ob regionalni cesti morajo biti ustrezno dimenzionirana in morajo omogočati manipulacijo vozil, tako da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto skladno z 28. členom Zakona o varstvu cestnega prometa.
(3) Občinske ceste
Pogoji pri nadaljnjem načrtovanju so:
– Na obstoječih kategoriziranih cestah LZ 493881 in LZ 493821 se naj izvede enostranski pločnik.
– Določen varovalni pas za kategorizirane občinske ceste znaša za:
– lokalne ceste (LC) 6m,
– lokalne zbirne ceste(LZ) 6m,
– lokalne krajevne ceste (LK) 4m,
– javne poti (JP) 4m.
– Minimalen odmik ograj od občinskih kategoriziranih cest:
– od (LC, LZ) naj bo 2m od roba vozišča, oziroma 1m od roba pločnika,
– od (LK, JP) naj bo 1,5m od roba vozišča, oziroma 1m od roba pločnika,
– Na obstoječih cestah so dopustna vzdrževalna dela, obnovitvena dela, razširitve (dograditve) rekonstrukcije in odstranitve.
(4) Območje »a« Ob Strugi
Ob regionalni cesti (R III-731) je predvidena dograditev pločnika širine 2.00 m. Prav tako je pločnik širine 1.60 m predviden ob obstoječi lokalni zbirni cesti (LZ 493211), ki poteka vzdolžno po zahodni strani obravnavanega območja. To cesto in obstoječo prečno povezavo med LZ in R III, ki poteka v sredini območja bo potrebno rekonstruirati.
Na jugovzhodni strani je predvidena še prečna povezava cest A med LZ 493211 in R III-731. Širina te ceste bo 5.00 m z obojestransko bankino 0.50 m.
Za poslovno stanovanjske objekte 1, 2, 3 je predviden nov priključek na regionalno cesto. Širina priključka bo 5.00 m, priključni radij 7.00 m, oziroma se elementi priključka določijo glede na poslovno dejavnost v omejenih objektih.
(5) Območje »b« Med železnico in Savinjo
Predvidena je rekonstrukcija obstoječe lokalne zbirne ceste (LZ 493821) in obstoječe prečne ceste, ki omejuje obravnavano območje na južni strani. Ob teh cestah je predviden pločnik širine 1.60 m.
Za dovoz do objektov št. 30 – 44 je predvidena nova povezovalna cesta A, širine 4.00 m, z enostranskim pločnikom širine 1.60 m, ter bankino 1x0.50 + 1x0.40 m. Dovozna cesta do objektov št. 17 – 20 bo širine 4.00 m, z obojestransko bankino širine 0.50 m.
(6) Rezervati prometnic
Planiranim prometnicam je določen rezervat ceste. V teh območjih gradnje niso dovoljene. Dovoljena so le vzdrževalna dela ter eventuelna prečkanja energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
(7) Peš dostopi, kolesarke poti
Predvidena je ureditev pešpoti, tudi kot del kolesarske poti ob Savinji, v makadamski izvedbi, s čim manjšimi posegi v obvodno vegetacijo, katere namen naj bo predvsem doživljanje in spoznavanje narave. Ob njej je možna postavitev razgledišč in počivališč, informacijskih tabel in oznak. Širina poti bo 3m.
22. člen
(železnica)
(1) Preko območja PUP Polzela poteka enotirna glavna železniška proga 2. reda Celje–Velenje, kjer je predvidena elektrifikacija železniške proge Celje–Velenje. Znotraj območja PUP-a je eno železniško postajališče. Križanja novih cestnih povezav in železnice se izvedejo v različnih nivojih (nadhodi, podhodi). Obstoječa križanja cest in železnice se posodobijo. Za vsak objekt v 200 m varovalnem pasu železnice je potrebno upoštevati veljavni zakon o varnosti železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04) in Pravilnik o graditvi gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list RS, št. 2/87), glede minimalnih odmikov objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne ograje, če se izkaže za potrebno.
(2) Za vsak poseg v 200m železniškem varovalnem pasu si mora investitor pridobiti soglasje h gradnji od Javne agencije za železniški promet RS.
23. člen
(parkirne površine)
(1) Pri novogradnjah ali pri spremembi namembnosti javnih in zasebnih objektov morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine ali garažna mesta na gradbeni parceli posameznega objekta, in sicer tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
(2) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(3) Število parkirnih oziroma garažnih mest:
– stanovanjska hiša 2 PM na stanovanje,
– stanovanja v večstanovanjski hiši, povprečno 2 PM na stanovanje,
– poslovni prostori – pisarne 1 PM na 30 m2 neto površine,
– poslovni prostori z obiskom strank 1 PM na 20 m2 neto površine,
– gostinski lokal 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na 1 tekoči meter točilnega pulta oziroma najmanj 5 PM,
– trgovski lokali 1 PM na 40 m2 koristne prodajne površine in min. 2 PM,
– za ostale dejavnosti se število parkirišč določi v skladu s predpisi.
(4) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo, ki morajo biti dostopne brez arhitektonskih ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5% ali vsaj eno parkirno mesto za invalide.
(5) Določila veljajo povsod, razen v primeru, ko je možno parkiranje na javnih parkiriščih s soglasjem pristojnega upravljavca in ob upoštevanju potreb po istočasnem parkiranju. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
XI. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO, ENERGETSKO IN TELEPRENOSNO INFRASTRUKTURO
24. člen
(splošno)
(1) Splošno:
– Gradnja objektov razen nekaterih pomožnih objektov je možna le na zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, zadostno oskrbo z vodo, ter urejeno odvajanje odpadnih vod.
– Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti, ipd.).
– V predvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, razen izjemoma ob soglasju upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda.
– Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki in podobno, morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
– Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
– Pogoje za priključitev podajo upravljavci komunalnih in energetskih naprav ter omrežja zvez.
(2) Območje »a« Ob Strugi
Nove predvidene komunalne in energetske napeljave so zasnovane tako, da fekalni kanali potekajo po cesti (sredina) ostali vodi pa v predpisanih odmikih ob robu ceste (v bankini ali pločniku).
Rekonstrukcijo obstoječih vodov naj se izvede tako, da se v čim večji meri prestavijo vodi v traso obstoječih cest, sočasno z njihovo rekonstrukcijo.
(3) Območje »b« Med železnico in Savinjo
Nove predvidene komunalne in energetske napeljave so zasnovane tako, da fekalni kanali potekajo po cesti (sredina) ostali vodi, pa v predpisanih odmikih ob robu ceste (v bankini, ali pločniku).
Rekonstrukcijo obstoječih vodov se naj izvede tako, da se v čim večji meri prestavijo vodi v traso obstoječih cest, sočasno z njihovo rekonstrukcijo.
25. člen
(vodovod)
(1) Obstoječe razmere:
V naselju Polzela je izgrajeno vodovodno omrežje.
Obstoječe vrise je v digitalni obliki posredovalo Javno komunalno podjetje Žalec.
(2) Predvidene ureditve:
Smernice, ki jih je podal Javno komunalno podjetje Žalec so:
– Za zagotavljanje nemotene oskrbe novih poselitvenih območij s pitno vodo je potrebna obnova obstoječega vodovodnega omrežja v smislu večanja profilov cevovoda ter zamenjave dotrajanih materialov.
– Znotraj poselitvenih območij je potrebno zgraditi sekundarno vodovodno razvodno omrežje, ki mora zagotavljati zadostno vodooskrbo za predvideno porabo in tudi minimalno požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov.
(3) Območje »a« Ob Strugi
– Predviden je nov vodovod za objekte št. 18 – 25. Cevovod bo potekal v bankini ob novi cesti, priključen pa bo na obstoječ cevovod Φ 80 mm.
– Za objekte št. 1 – 3 in št. 10 – 14 smo predvideli priključek na obstoječ vodovod ob obstoječi prečni cesti, ki ga je potrebno predhodno ustrezno povečati.
– Ostali objekti bodo priključeni na obstoječ vodovod ob LZ 493211.
(4) Območje »b« Med železnico in Savinjo
– Predviden je nov vodovod ob novi dovozni cesti za objekte št. 30 – 44 in ob dovozu za objekte št. 17 – 20. Vodovod bo potekal v bankini ob robu cest. Ostali novi objekti bodo priključeni na obstoječ vodovod, ki poteka ob cesti LZ 493821.
– Zaradi novo predvidenih objektov št. 43 in 44 bo potrebno del obstoječega vodovoda PEHD 160 mm prestaviti v novo traso.
26. člen
(kanalizacija)
(1) Obstoječe razmere:
V naselju Polzela je deloma že izgrajeno kanalizacijsko omrežje.
Predvideno omrežje je povzeto po projektu IEI d.o.o.:
– Kanalizacijsko omrežje Polzela, rekonstrukcija mešanega kanalizacijskega sistema, 6K R23, PGD (ta obravnava del, ki je izven območja obdelava PUPa).
– Kanalizacijsko omrežje Polzela – ločen sistem 6K R23.21 (faza projektiranja).
(2) Predvidene ureditve:
Smernice, ki jih je podalo Javno komunalno podjetje Žalec so:
– Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v občini Polzela je potrebno izvajati po idejni študiji IEI d.o.o. Maribor (Novelacija idejne zasnove odvajanja in čiščenja odpadnih voda območja Spodnje Savinjske doline, številka projekta 6K R82.10, november 2003).
– Javno kanalizacijsko omrežje na obravnavanem območju bo zgrajeno v ločenem sistemu (ločeno odvajanje fekalnih in meteornih vod).
– Za gradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja na obravnavanih območjih je že pridobljena projektna dokumentacija. Pri projektiranju sekundarnega kanalizacijskega omrežja je potrebno zagotoviti možnost priključitve vseh obstoječih in predvidenih objektov na javno kanalizacijsko omrežje.
– Priključitev in odvod odpadnih vod posameznih uporabnikov bo možna šele po razširitvi centralne čistilne naprave Kasaze. Priključevanje novih uporabnikov bo potekalo sorazmerno z večanjem kapacitete čistilne naprave.
– Po priključitvi se obstoječe greznice opustijo – obvezno očistijo, dezinfecirajo in zasujejo.
– Tehnološke vode je potrebno pred izpustom v javno kanalizacijo očistiti do takšne mere, da je možno nadaljnje čiščenje na javni čistilni napravi. V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96 in 29/2000).
– Odplake iz gospodarskih poslopij (gnojnico ali gnojevko) je potrebno odvajati v vodotesne jame na izpraznjevanje in se ne smejo odvajati v javno kanalizacijsko omrežje.
– Do izgradnje kanalizacijskega omrežja je mogoča izgradnja greznic na izpraznjevanje.
(3) Območje »a« Ob Strugi
– Za objekte št. 18 – 25 smo predvideli fekalni kanal, ki poteka po sredini bodoče povezovalne ceste, priključimo pa ga na kanal 1.9 v jašku 116.
– Za objekte št. 1, 2, 3, in 10, 11 bo potrebno zgraditi nov fekalni kanal, ki bo prečkal Podvinsko strugo, priključen pa bo na kanal 1.11. Na istem mestu priključimo tudi fekalni kanal za objekte št. 12, 13, 14.
– Za objekte 15 – 17 podaljšamo fekalni kanal št. 1.9.2 od jaška J127 v dolžini cca 60 m. Ostali objekti bodo priključeni na kanal 1.0.
– Za padavinske vode s strešin in tlakovanih površin novih objektov so predvidene ponikovalnice.
(4) Območje »b« Med železnico in Savinjo
– Predvidena sta dva nova fekalna kanala. Za objekte št. 36 – 44 bo kanal potekal v osi dovozne ceste in bo priključen na kanal št. 1.3.2. v jašku J98, za objekte št. 17–20 bo potekal fekalni kanal v osi dovoza, priključen pa bo v jašku J81 na kanal 1.3. Vsi ostali objekti se priključijo na kanal 1.3.
– Za padavinske vode s strešin in tlakovanih površin novih objektov so predvidene ponikovalnice.
27. člen
(elektro omrežje)
(1) Obstoječe razmere:
Območje naselja Polzela ima že izgrajeno elektro omrežje.
(2) Predvidena ureditve:
Smernice, ki jih je podal Elektro Celje so:
– energija za napajanje stanovanjskih objektov območja »a« Ob Strugi je na razpolago na DV 20kV Polzela,
– energija za napajanje stanovanjskih objektov območja »b« Med železnico in Savinjo je na razpolago SN zbiralkah v TP Garant naselje,
– pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo investitotji pridobiti projektne pogoje in soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje.
(3) Območje »a« Ob Strugi
– Energija za napajanje območja bo na voljo na NN zbiralkah v obstoječi transformatorski postaji TP 20 / 0,4 kV Polzela – Jelen.
– Predvideva se fazna izgradnja stanovanjskih objektov, zato bo potrebno od transformatorske postaje najprej zgraditi NN primarne podzemne vode do razdelilnih omaric PS-RO – 4NT, katere se vgradi ob predvidenih dovoznih cestah v naselju.
– Za povezavo med TP in PS-RO – 4NT in posameznimi PS-RO – 4NT se uporabi zemeljski kabel PPOO/A 4 x 150 +2,5 mm2 in PPOO/A 4 x 70+2,5 mm2, ki bo položen prosto v zemljo.
– Priključitev posameznih PS-PMO 2 za stanovanjske hiše bo izvedena z zemeljskim kablom PP00/A 4x35+2,5 mm2, ki bodo položeni prosto v zemljo.
– Priključne merilne omarice PS-PMO 2 bodo omogočale priključitev za dve odjemni mesti, zato bodo locirane na mejah med lastniki zemljišč.
– Priključna merilna omarica PS-PMO – 5NT bo omogočala priključitev za tri odjemna mesta, zato bo locirana na mejah med lastniki zemljišč.
– Trase primarnih in sekundarnih vodov bodo potekale po travnatih površinah ob dovoznih cestah.
– Obstoječi NN nadzemni vodi, ki ovirajo gradnjo predvidenih stanovanjskih hiš se preuredijo oziroma kablirajo.
(4) Območje »b« Med železnico in Savinjo
– Energija za napajanje območja bo na voljo na nn zbiralkah v obstoječi transformatorski postaji TP 20 / 04, kV Garant naselje.
– Predvideva se fazna izgradnja stanovanjskih objektov, zato bo potrebno od transformatorske postaje najprej zgraditi primarne podzemne vode do razdelilnih omaric PS-RO -4NT, katere se vgradi ob predvidenih dovoznih cestah v naselju.
– Za povezavo med TP in PS-RO in posameznimi PS-RO se uporabi zemeljski kabel preseka Al 150 mm2, ki bo položen prosto v zemljo.
– Priključitev posameznih PMO za stanovanjske hiše bo izvedena z zemeljskim kablom PP00/A 4x35+2,5 mm2. ki bodo položeni prosto v zemljo.
– Priključne merilne omarice PMO – PS 2 bodo omogočale priključitev za dve odjemni mesti, zato bodo locirane na mejah med lastniki zemljišč.
– Trase primarnih in sekundarnih vodov bodo potekale po travnatih površinah ob dovoznih cestah.
– Na severovzhodnem delu območja je predvideva gradnja poslovno stanovanjskega objekta za katerega bo možno napajati iz obstoječe transformatorske postaje TP 20 / 0,4 kV Garant naselje.
– Zaradi sprostitve zemljišča se obstoječi nizko napetostni nadzemni vod od tč. A do tč. B preuredi.
28. člen
(ogrevanje)
(1) Ogrevanje je predvideno s priključitvijo na plinovodno omrežje.
(2) Možen način ogrevanja objektov je tudi z individualnimi kurišči, vendar s pogojem obvezne uporabe ekoloških sprejemljivih goriv: lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolje. Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno tudi z alternativnimi viri energije kot so: biomasa, toplotne črpalke, uporabo podtalnice in zemeljske energije, sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.
(3) Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.
Pri ogrevanju s tekočim naftnim plinom naj bodo rezervoarji locirani na vizualno neizpostavljenih mestih. V nasprotnem primeru morajo biti vkopani ob upoštevanju vseh omejitev in predpisov s tega področja.
29. člen
(telekom omrežje)
(1) Obstoječe razmere:
Območje naselja Polzela ima že izgrajeno TK omrežje.
(2) Predvidena ureditve:
Smernice, ki jih je podal Telekom so:
– potrebno je upoštevati obstoječe in predvideno TK omrežje, ter predhodno pridobiti soglasje Telekoma k projektnim rešitvam,
– obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo potrebno zaščititi ali prestaviti,
– vsa dela zaščite in prestavitve tangiranih TK kablov izvede Telekom,
– potrebno je izdelati projekt telefonskega omrežja za zazidalne soseske z možnostjo navezave na obstoječe TK omrežje.
(3) Območje »a« Ob Strugi
Na osnovi potreb predvidenih objektov je potrebno izdelati projekt povečav TK omrežja, pri čemer je potrebno upoštevati zbirno komunalno karto.
(4) Območje »b« Med železnico in Savinjo
Na osnovi potreb predvidenih objektov je potrebno izdelati projekt povečav TK omrežja, pri čemer je potrebno upoštevati zbirno komunalno karto.
30. člen
(kabelsko razdelilni sistem)
(1) Obstoječe razmere:
Območje naselja Polzela ima že delno izgrajeno omrežje CaTV.
(2) Predvidena ureditve:
Trasa omrežja CaTV mora praviloma potekati po isti trasi kot poteka telefonsko omrežje. Predvideni kablovodi morajo biti vkopani in praviloma v zaščitnih ceveh. Upoštevati je potrebno predpisane vertikalne in horizontalne odmike kabla CaTV od ostalih komunalnih vodov.
31. člen
(plinovodno omrežje)
Predvidena je izgradnja primarnega in sekundarnega plinovodnega omrežja.
32. člen
(ravnanje in odlaganje odpadkov)
(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Komunalne odpadke se odvaža na centralno deponijo.
(2) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu z občinskimi predpisi, v posameznih območjih, na primerno dostopnih mestih locira ekološke otoke.
(3) Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.
(4) Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisujejo veljavni predpisi in področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh.
(5) Gradbene odpadke se odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov. Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala v 15-metrski ali 5 metrski obvodni pas, na brežine, v pretočne profile vodotokov, na kmetijska in gozdna zemljišča, na območja ohranjanja narave ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno.
33. člen
Za vso prometno, komunalno, energetsko in teleprenosno infrastrukturo območja »a« in »b« je potrebno predhodno izdelati projekte PGD, PZI ter pri tem upoštevati zahteve upravljavcev posameznih vodov in komunalne koridorje v cestnem telesu.
XII. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
34. člen
(splošno)
(1) Za posamezne vrste posegov v prostor, za katere je predpisano dovoljenje in ki bi lahko občutneje vplivali na okolje ter so opredeljeni v Uredbi o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96), je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje MOP.
Vsak poseg v prostor mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjšo spremembo okolja in čim manjše tveganje za okolje ter tako, da se prepreči in omeji obremenitev okolja že pri izvoru nastanka.
35. člen
(varstvo voda)
Varstvo voda bo urejeno z izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave. Vse objekte bo potrebno priključiti na kanalizacijsko omrežje. Odpadne vode, kot posledico različnih dejavnosti, je potrebno očistiti pred priključkom na kanalizacijsko omrežje. Meteorne vode je potrebno odvajati v meteorno kanalizacijo.
36. člen
(varstvo zraka)
(1) Za varstvo pred prekomernim onesnaževanjem zraka za ogrevanje objektov je potrebno uporabljati ekološko čiste vire energije, lahko kurilno olje ali plin iz plinskih cistern. V primeru plinifikacije bo potrebno postopno priključevanje objektov na plinovodno omrežje.
(2) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije. Potrebno je zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije stavb.
37. člen
(varovanje tal in plodne zemlje)
(1) Ohranjati je treba naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagajati reliefnim značilnostim prostora.
(2) Ob gradnji objektov so investitorji dolžni obvezno upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba.
(3) Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
38. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Uredbo o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05).
(2) Na območju PUP-a se v skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju v poselitvenih območjih določa III. stopnja varstva pred hrupom, razen za:
– čista stanovanjska območja (S), športna in rekreacijska območja namenjena zunanjim športnim igriščem (ZS) ter območja urejenih javnih zelenih površin, kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom.
(3) Na območjih javne gospodarske infrastrukture se skladno uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom za območja državnih cest, območja lokalnih cest.
39. člen
(načini zbiranja in odvažanja odpadkov)
(1) Zbiranje in odvoz odpadkov bo urejeno skladno z občinskim odlokom. V posameznih območjih je potrebno izgraditi ustrezno število ekoloških otokov v smislu ločenega zbiranja odpadkov.
(2) Ekološki otoki morajo biti ustrezno dimenzionirani in opremljeni s tipskimi posodami na urejenem zemljišču z utrjenim platojem in ustrezno sanitarno zaščito. Do ekoloških otokov mora biti speljana transportna pot, urejena za dostop s komunalnimi vozili.
XIII. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
40. člen
(zaščita pred požarom)
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za:
– varen umik ljudi, živali in premoženja (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države);
– potrebne odmike med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami);
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču);
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, Uradni list SFRJ, št. 30/91), zagotovitev hidrantnega omrežja v skladu s predpisi;
– zagotovitev površin za potrebe evakuacije.
41. člen
(zaščita pred poplavami)
(1) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim varovanjem voda.
(2) Za posege na območju, kjer so poplavno ogrožena, je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji pristojne službe za upravljanje z vodami.
XIV. MERILA IN POGOJI ZA REALIZACIJO POSEGOV
42. člen
Za vse posege je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasja vseh nosilcev urejanja prostora, ki so sodelovali pri izdelavi PUPa.
43. člen
(tolerance)
(1) Pri realizaciji PUP so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem PUP, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Dopustne so tolerance:
– pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta PUP-a.
(3) Zaradi prilagoditve mej gradbenih parcel v postopku komasacije, obstoječim lastniškim mejam ali podatkom zemljiškega katastra se meje gradbenih parcel lahko spreminjajo +-1.00m.
(4) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
XV. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO
44. člen
Za vse predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.
XVI. PREHODNE DOLOČBE
45. člen
(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj)
Vsi postopki vloženi za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka se dokončajo po določbah do sedaj veljavnih odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih.
XVII. KONČNE DOLOČBE
46. člen
Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Polzela je stalno na vpogled na Občini Polzela in Upravni enoti.
47. člen
(prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati za območje ureditve PUP Polzela:
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP 2 (Uradni list RS, št. 35/96 in 98/00) za predmetno območje,
– Odlok o ZN stanovanjska soseska severno od Garanta (Uradni list SRS, št. 14/72).
48. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
49. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-05/036/03
Polzela, dne 28. marca 2006
Župan
Občine Polzela
Ljubo Žnidar l.r.
