Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za gospodarstvo

Dravske elektrarne Maribor nameravajo na hribovju Kozjaka zgraditi črpalno elektrarno, ki bo delovala v okviru verige HE na Dravi. Sedanja izraba Drave predstavlja verigo osmih elektrarn od Dravograda do Ormoža. Načrtovana črpalna hidroelektrarna je tako tehnično smiselno nadaljevanje energetske izrabe te reke v okvirih podeljene koncesije.
Minister za gospodarstvo je z dopisom št. 360-37/2005-7 z dne 24. 11. 2005 dal pobudo za začetek postopka priprave državnega lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (v nadaljnjem besedilu: pobuda). Pobuda je obrazložena in dokumentirana z gradivom »ČHE na reki Dravi, Gradivo za utemeljitev predloga za pripravo DLN za ČHE na reki Dravi, izdelal URBIS d. o. o., Maribor, št. projekta 240-po3/03, septembra 2004« in je utemeljena v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03, 68/05),
– Resoluciji o nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04),
– koncesijski pogodbi za energetsko izrabo Drave, ki je bila sklenjena na podlagi Uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 26/03, 101/03, 88/04 in 118/05) in Odločbe o določitvi koncesionarja (odločba Vlade RS, št. 329-03/2001-11 z dne 3. 4. 2003).

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta je črpalna hidroelektrarna na Dravi (v nadaljnjem besedilu: ČHE) in daljnovodna povezava od ČHE do razdelilno transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: RTP) Maribor. Lokacija strojnice ČHE je predvidena ob obstoječem bazenu HE na Dravi, ki bo prevzel tudi vlogo spodnje akumulacije. Zgornji akumulacijski bazen bo na Kozjaku.
V tehnoloških študijah, ki so primerjale devet možnih lokacij na Pohorju in Kozjaku, vse pa so kot spodnji akumulacijski bazen uporabile štiri obstoječe bazene Dravskih elektrarn, se je ob izločanju tehnično neprimernih izkazala sprejemljiva lokacija za akumulacijski bazen Kolarjev vrh in lokacija strojnice ob bazenu HE Fala.
Za lokacijo Kolarjev vrh so bile izdelane idejne zasnove možnih različic:
– zgornji akumulacijski bazen v dveh velikostih in z različno zasedbo prostora,
– nadzemna zgradba strojnice ČHE v dveh različicah na različnih mikrolokacijah (glavnina strojnice je podzemne izvedbe),
– tlačni cevovod, v celoti podzemen,
– možnost več instalacij agregatov v podzemni strojnici elektrarne.
Izvedena bo tudi nujna 400 kV-daljnovodna povezava strojnice ČHE z RTP Maribor. Trasa daljnovodnega priključka se bo iskala v dveh smereh:
– severni koridor prek Kozjaka in ob trasi 400 kV-daljnovoda Kainachtal-RTP Maribor (približno 29 km) ali
– južni koridor po dolini Drave do RTP Pekre in RTP Maribor po obstoječem 110 kV-koridorju (približno 24 km).
Predlagana ureditev zajema območja naslednjih občin: Mestna občina Maribor, Selnica ob Dravi, Pesnica, Duplek, Hoče–Slivnica in Ruše (v nadaljnjem besedilu: občine, ki jih to zadeva). Občine Kungota, Miklavž in Lovrenc na Pohorju pa so v neposredni bližini variantnih potekov daljnovoda in jih lahko to zadeva ob premikih trase zaradi optimizacije.
Dne 6. 2. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco, da bi se pridobila in uskladila priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil s prostorske konference se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta preuči:
– vpliv načrtovanega posega na gospodarjenje z divjadjo,
– vpliv na turizem in možnosti nove turistične rabe na območju načrtovane naložbe,
– možnost umeščanja daljnovodne povezave v že obstoječe koridorje,
– možnost umeščanja daljnovoda v manj naseljena območja kot pomembno merilo.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: pripravljavec), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), revizije okoljskega poročila in recenzije državnega lokacijskega načrta ter recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik vseh strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta ter investitor so Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Obrežna ulica 170, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz točk VI.1 in VI.2 tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje in državnega lokacijskega načrta.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga naročnik izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah v zvezi z urejanjem prostora.
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta sodelujejo s predložitvijo smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj o predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja,
2. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
3. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
4. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
5. Ministrstvo za promet, Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo,
6. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje varstva okolja,
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje upravljanja voda,
8. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo,
9. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
10. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,
11. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
12. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
13. Zavod za ribištvo Slovenije,
14. Zavod za gozdove Slovenije,
15. DARS, d. d., Celje,
16. ELES, d. o. o., Ljubljana,
17. Elektro Maribor, d. d., Maribor,
18. Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana,
19. Mestna občina Maribor in njene javne gospodarske službe v delih, v katerih so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
20. Občina Selnica ob Dravi in njene javne gospodarske službe v delih, v katerih so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
21. Občina Pesnica in njene javne gospodarske službe v delih, v katerih so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
22. Občina Duplek in njene javne gospodarske službe v delih, v katerih so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
23. Občina Hoče - Slivnica in njene javne gospodarske službe v delih, v katerih so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
24. Občina Ruše in njene javne gospodarske službe v delih, v katerih so upravljavci komunalne in druge infrastrukture.
Ker so Občina Kungota, Občina Miklavž in Občina Lovrenc na Pohorju v neposredni bližini variantnih potekov daljnovoda in jih to lahko zadeva ob premikih zaradi optimizacije, jim pripravljavec pošlje vloge za pridobitev smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora, projektnih pogojev in mnenj k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
Pripravljavec pošlje ministrstvu, pristojnemu za kulturo, vloge za pridobitev smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj o dopolnjenem predlogu državnega lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
IV.2 Organizacija oziroma nosilec javnih pooblastil, ki mora v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta sodelovati le s predložitvijo podatkov, je Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana.
IV.3 Nosilci urejanja prostora, ki med izdelavo študije variant pripravijo stališče do predloga najustreznejše variantne rešitve, so:
1. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
2. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste,
3. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo,
4. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice,
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Pripravljavec se v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora izraziti stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve z vidika razvoja posameznega resorja.
IV.4 Nosilec urejanja prostora, ki med izdelavo študije variant in celovite presoje vplivov na okolje poda stališče do predloga najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje na podlagi stališč in mnenj:
1. Ministrstva za zdravje,
2. Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave,
3. Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, sektor za vode,
4. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
5. Ministrstva za kulturo, Direktorata za kulturno dediščino.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, se v konkretnem postopku celovite presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora pripraviti stališče do predloga najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila.
IV.5 Nosilec urejanja prostora, ki med izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta in presojo vplivov na okolje poda mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega, je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje varstva okolja na podlagi mnenj:
1. Ministrstva za zdravje,
2. Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
3. Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave,
4. Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje – področje upravljanja voda,
5. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
6. Ministrstva za kulturo.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje varstva okolja, se v konkretnem postopku presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega.

Načrtovalec ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, na podlagi priporočil s prve prostorske konference, pridobljenih smernic in njihove analize, analize stanja in teženj v prostoru, analize razvojnih možnosti ter študije ranljivosti lahko predlaga za obravnavano območje nove poteke tras ali kar se da izboljša že predlagane.
Pripravljavec, ministrstvo, pristojno za energijo, in naročnik potrdijo predlagani obseg različic, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbenotehnične variantne rešitve.
Načrtovalec izdela študijo variant, v kateri na podlagi strokovnih podlag presodi in primerja variantne rešitve z vidika prostorskega razvoja (racionalna raba prostora), s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti načrtovanih ureditev v lokalnem okolju.
V sklepnem delu študije variant načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo variantno rešitev in navede usmeritve za podrobnejšo umestitev trase v prostor s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti načrtovanih ureditev v lokalnem okolju.

Pri oblikovanju strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno nastale strokovne podlage in vse drugo gradivo, pomembno za izdelavo naloge s področij prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
VI.1 Med nastajanjem študije variant se izdelajo te strokovne podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, pri dosedanjem prostorskem razvoju;
– analiza razvojnih možnosti v prostoru: ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
– študija ranljivosti prostora: analiza in priprava predlogov strokovnih rešitev;
– elaborati, v katerih se različice vrednotijo in primerjajo: razvojno-urbanistični, gradbenotehnični in ekonomski elaborat ter okoljsko poročilo;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora.
VI.2 Med nastajanjem predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo te strokovne podlage:
– geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi glede na obstoječe (ukinitev, preureditev obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih ter zaščita, prestavitev in odprava obstoječih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitna druga strokovna podlaga, ki bo izhajala iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovna podlaga v zvezi z ukrepi med gradnjo;
– predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na nepremičninah.

VII.1 Postopek priprave državnega lokacijskega načrta se vodi, študija variant, strokovne podlage iz točk VI.1 in VI.2 tega programa priprave in državni lokacijski načrt pa se na vseh razvojnih stopnjah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
VII.2 Med izdelavo študije variant se opravi celovita presoja vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja, oziroma presoja sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja ohranjanje narave. Zagotovita se okoljsko poročilo in revizija tega poročila, ki morata biti izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in revizijo okoljskega poročila, in predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedenih posegov v naravo na varovanih območjih.
Med izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta se izvede presoja vplivov na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja, oziroma presoja sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja ohranjanje narave. Zagotovita se poročilo o vplivih na okolje in revizija tega poročila, ki morata biti izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in način priprave poročila o vplivih na okolje in revizijo tega poročila, in predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe posegov v naravo na varovanih območjih.
VII.3 Nastajanje študije variant in celovite presoje vplivov na okolje
1. Pridobitev smernic za načrtovanje:
– naročnik zagotovi gradivo za pridobitev smernic (lega prostorske ureditve v širšem prostoru s tehničnim poročilom);
– pripravljavec od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 in organizacij oziroma nosilcev javnih pooblastil iz točke IV.2 tega programa priprave pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora;
– nosilci urejanja prostora pripravijo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; v tem roku predložijo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in ki se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja; če v 30 dneh ni mogoče strokovno pripraviti naravovarstvenih smernic, se rok lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca;
– načrtovalec pregleda smernice in strokovne podlage urejanja prostora ter jih analizira.
2. Izdelava študije variant:
– naročnik zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.1 tega programa priprave;
– načrtovalec izdela študijo različic s predlogom najustreznejše variantne rešitve;
– pripravljavec zagotovi recenzijo študije različic in revizijo okoljskega poročila;
– potem ko pripravljavec predloži recenzijo študije različic in revizijo okoljskega poročila, načrtovalec dopolni študijo različic, predlog najustreznejše variantne rešitve in okoljsko poročilo;
– k izdelani in po potrebi dopolnjeni študiji variant in predlogu najustreznejše variantne rešitve pripravljavec pridobi stališča ministrstva, pristojnega za energijo, in naročnika;
– pripravljavec k predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi stališče nosilcev urejanja prostora iz točke IV.3 tega programa priprave; hkrati pa poleg predloga najustreznejše variantne rešitve predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, tudi okoljsko poročilo in njegovo revizijo, zato da v 30 dneh oblikuje mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, v največ 36 dneh pa mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve.
3. Javna seznanitev in prostorska konferenca:
– minister, pristojen za prostor, po pridobljenem mnenju o ustreznosti okoljskega poročila s sklepom odredi javno seznanitev s predlogom najustreznejše variantne rešitve, okoljskim poročilom in njegovo revizijo na sedežu pripravljavca in v občinah, ki jih to zadeva;
– pripravljavec med trajanjem javne seznanitve organizira javno obravnavo, ki mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve, in drugo prostorsko konferenco na sedežu pripravljavca, da se za predlagano najustreznejšo variantno rešitev pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi oziroma mnenja lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti;
– javna seznanitev traja najmanj 30 dni.
4. Potrditev najustreznejše variantne rešitve:
– naročnik zagotovi dopolnitev študije variant in predloga najustreznejše variantne rešitve tako, da pri tem smiselno upošteva stališča nosilcev urejanja prostora iz točke IV.3 tega programa priprave, priporočila druge prostorske konference ter čim bolj mnenja in pripombe javnosti in nosilcev urejanja prostora iz točke IV.4 tega programa priprave; pri tem mora obrazložiti način upoštevanja in razloge za neupoštevanje;
– pripravljavec predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, dopolnjeno študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve, zato da v 30 dneh izda sklep o potrditvi predloga najustreznejše variantne rešitve oziroma izdajo potrdila zavrne;
– po pridobljenem sklepu o potrditvi na predlog ministra, pristojnega za prostor, in ministra, pristojnega za energijo, odloči o variantni rešitvi Vlada Republike Slovenije;
– s potrjenim predlogom najustreznejše variantne rešitve, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, pripravljavec seznani nosilce urejanja prostora iz točke IV.4 tega programa priprave z obvestilom, javnost pa z javnim naznanilom v enem od dnevnih časopisov, ki zajemajo celotno območje države, na krajevno običajen način in na svetovnem spletu.
VII.4 Faza predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje
1. Dopolnitev smernic k izbrani varianti:
– naročnik zagotovi gradivo za dopolnitev smernic k izbrani varianti (lega potrjene variantne rešitve prostorske ureditve v ožjem prostoru s tehničnim poročilom);
– pripravljavec pridobi potrebne dopolnitve smernic k izbrani varianti s strani nosilcev urejanja prostora iz IV.1 točke tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora, ki so za to zaprošeni, podajo dopolnitve smernic k izbrani varianti v 30 dneh po prejemu vloge;
– načrtovalec pregleda dopolnjene smernice in jih analizira.
2. Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta:
– naročnik na podlagi usmeritev iz študije variant, smernic in njihovih dopolnitev zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.2 tega programa priprave, vključno s poročilom o vplivih na okolje;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag izdela predlog državnega lokacijskega načrta;
– naročnik zagotovi revizijo poročila o vplivih na okolje;
– pripravljavec zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta;
– načrtovalec po prejemu pripomb pripravljavca in po reviziji dopolnjenega poročila o vplivih na okolje dopolni predlog državnega lokacijskega načrta;
– pripravljavec seznani občine, ki jih to zadeva, z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
3. Javna razgrnitev in javne obravnave:
– minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na sedežu pripravljavca in v občinah, ki jih to zadeva;
– javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
– pripravljavec obvesti javnost, da je za načrtovane ureditve treba izvesti presojo vplivov na okolje, o ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta, o organu, ki bo izdal okoljevarstveno soglasje, predložil zahtevane podatke o načrtovanih ureditvah, ter o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave, na kateri je mogoč vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, v poročilo o vplivih na okolje in v revizijo poročila o vplivih na okolje ter o načinu dajanja mnenj in pripomb z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, v enem od časopisov, ki zajema celotno območje države, na svetovnem spletu in na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– pripravljavec med trajanjem javne razgrnitve organizira javno obravnavo, ki mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve;
– pripravljavec v sodelovanju z občinami med javno razgrnitvijo in javno obravnavo evidentira vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
– pripravljavec v sodelovanju z naročnikom, ministrom, pristojnim za energijo, in načrtovalcem preuči pripombe in predloge;
– načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja;
– pripravljavec s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, in pridobi njihovo predhodno mnenje;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za energijo, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani občine, ki jih to zadeva.
4. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta:
– naročnik zagotovi izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag v skladu s sprejeto odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag;
– načrtovalec po potrebi dopolni in konča analizo smernic ter jo priloži dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in gradivu za pridobitev mnenj;
– naročnik zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
5. Pridobitev mnenj in okoljevarstvenega soglasja:
– pripravljavec pridobi od nosilcev urejanja prostora iz točke V.1 tega programa priprave mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta;
– nosilci urejanja prostora pripravijo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge;
– pripravljavec med pridobitvijo mnenj zagotovi recenzijo dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta in pridobi stališče ministrstva, pristojnega za energijo;
– pripravljavec predloži naročniku mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijo, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta;
– pripravljavec predloži mnenja nosilcev urejanja prostora iz točke IV.6 tega programa ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, da na njihovi podlagi v sedmih dneh odloči o okoljevarstvenem soglasju.
6. Sprejetje državnega lokacijskega načrta:
– po pridobljenem pravnomočnem okoljevarstvenem soglasju minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za energijo, predloži usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta v sprejetje Vladi Republike Slovenije; sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc ter stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve;
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.