Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za gospodarstvo in ministrom za promet

Slovenija je prevzela obveznost za gradnjo in posodobitev železniške infrastrukture skladno s sprejetimi mednarodnimi dokumenti o razvoju železniške infrastrukture, ki temeljijo na enotnih tehničnih parametrih, in s sprejetjem sklepne listine konference prometnih ministrov (Kreta 1994 in Helsinki 1997). Na podlagi teh dokumentov je Slovenija sprejela Nacionalni program razvoja slovenske železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 13/96).
Slovenija se je kot članica Evropske unije zavezala, da bo na področju prometa posodobila železniško infrastrukturo, še posebej na delih V. in X. evropskega koridorja.
Posodobitev proge Pragersko–Središče–državna meja na odseku Pragersko–Ormož in proge Ormož–Murska Sobota–Hodoš–državna meja je ena prioritetnih nalog v vzpostavitvi močne železniške povezave z vzhodno Evropo. V letu 2001 je bila dograjena nova železniška povezava med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko na odseku Puconci–Hodoš–državna meja. V letu 2004 je bila izdelana projektna dokumentacija za rekonstrukcijo štirih postaj na odseku Pragersko–Ormož ter gradnjo dveh izogibališč. Rekonstruirane so postaje Ivanjkovci, Beltinci in Ljutomer. Elektrifikacija proge pomeni nadaljevanje razvoja javne železniške infrastrukture v severovzhodnem delu Slovenije in posodobitev V. kretskega prometnega koridorja.
Z uspešnim razvojem in vključevanjem Luke Koper kot pomembnega uvozno-izvoznega in tranzitnega pristanišča v evropske prometne tokove je nadaljnja posodobitev železniške infrastrukture med Slovenijo in Madžarsko nujna. Ta bo prevzemala vse večje količine mednarodnega blaga v smeri proti Slovaški, Češki, Poljski, Ukrajini in obratno proti Luki Koper ter Italiji.
Minister za promet in minister za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: pobudnik) sta z dopisom št. 26810-34/2004 ZP-07203 z dne 31. 1. 2005 dala pobudo za začetek postopka priprave državnega lokacijskega načrta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge od Pragerskega do Hodoša (v nadaljnjem besedilu: pobuda). Pobuda je obrazložena in dokumentirana z gradivom Rekonstrukcija in elektrifikacija železniške proge od Pragerskega do Hodoša z dodatkom 1 in grafičnimi prilogami, ki ga je januarja 2005 izdelala Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije pod št. 26810-34/2004. Pobuda temelji na:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05),
– Zakonu o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo, 29/05 – odločba US),
– Zakonu o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo),
– Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (UL L št. 201 z dne 7. 6. 2001, str.1)
– Uredbi Sveta ES št. 2236/95 z dne 18. septembra 1995 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij (UL L št. 228 z dne 23. 9. 1995, str.1).

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge od Pragerskega do Hodoša (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so vse prostorske ureditve, povezane z rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge od Pragerskega do Hodoša, ter ureditve potrebne za zagotovitev električne energije do vključitve v razdelilno transformatroske postaje(v nadaljnjem besedilu RTP).
V pobudi ministra za promet je predlagana varianta rekonstrukcije po obstoječi trasi proge. Izvesti je treba nujne rekonstrukcijske ukrepe, dejansko potrebne zaradi povečanja prepustne in prevozne sposobnosti proge od Pragerskega do Hodoša.
Objekti in naprave javne železniške infrastrukture so v lasti Republike Slovenije in spadajo v pristojnost Ministrstva za promet.
Za preskrbo vleke z električno energijo je predvidenih pet elektronapajalnih postaj (v nadaljnjem besedilu: ENP), ki bodo priključene na distribucijsko elektroenergetsko omrežje nazivne napetosti 20 kV. Na mestih ENP je treba zagotoviti potrebno električno energijo.
Za preskrbo ENP z električno energijo bo treba izdelati daljnovod ali kablovod od ENP do RTP ter obstoječe RTP razširiti ali zgraditi nove, iz katerih bo zagotovljena električna energija za vleko. Gradnja novih RTP in širitev obstoječih ni predmet tega lokacijskega načrta in je v pristojnosti Elektro Maribor d.d.
Zagotavljanje električne energije na srednjenapetostni distribucijski ravni spada v pristojnost ministrstva, pristojnega za energijo, konkretno javnega podjetja za distribucijo električne energije Elektro Maribor d.d.
Dopis v zvezi z zagotovitvijo potrebne električne energije za elektrifikacijo železniške proge Pragersko–Hodoš je Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije poslala prek Ministrstva za promet na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo 5. 7. 2004, št. dopisa 2680-4/2004 ZP 67 07203.
Načrtovana ureditev poteka po območju petnajstih občin: Občine Kidričevo, Občine Hajdina, Mestne občine Ptuj, Občine Dornava, Občine Gorišnica, Občine Ormož, Občine Ljutomer, Občine Križevci, Občine Veržej, Občine Beltinci, Mestne občine Murska Sobota, Občine Puconci, Občine Gornji Petrovci, Občine Šalovci in Občine Hodoš (v nadaljnjem besedilu: zadevne občine).
6. 9. 2005 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco, da bi se pridobila in uskladila priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči celostna prometna ureditev prečkanj železniške proge in drugih prometnih ureditev, ki so povezane z načrtovano rekonstrukcijo železniške proge.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: pripravljavec), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), revizije okoljskega poročila in recenzije državnega lokacijskega načrta ter recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik vseh strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta ter investitor je Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz točk VI.1 in VI.2 tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje ter vseh faz državnega lokacijskega načrta.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga naročnik izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta sodelujejo s predložitvijo smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj o predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja,
3. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
4. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
5. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
6. Ministrstvo za promet, Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo,
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje varstva okolja,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje upravljanja voda,
9. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
10. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
11. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
12. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
13. Zavod za ribištvo Slovenije,
14. Zavod za gozdove Slovenije,
15. DARS, d. d., Celje,
16. ELES, d. o. o., Ljubljana,
17. Elektro Maribor, d. d.,
18. Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana,
19. Adriaplin, d. o. o, Ljubljana,
20. Občina Kidričevo in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
21. Občina Hajdina in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
22. Mestna občina Ptuj in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
23. Občina Dornava in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
24. Občina Gorišnica in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
25. Občina Ormož in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
26. Občina Ljutomer in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
27. Občina Križevci in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
28. Občina Veržej in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
29. Občina Beltinci in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
30. Mestna občina Murska Sobota in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
31. Občina Puconci in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
32. Občina Gornji Petrovci in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
33. Občina Šalovci in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
34. Občina Hodoš in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture.
Pripravljavec pošlje ministrstvu, pristojnemu za kulturo, vloge za pridobitev smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj o dopolnjenem predlogu državnega lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
IV.2 Organizacija oziroma nosilec javnih pooblastil, ki mora v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta sodelovati le s posredovanjem podatkov o lastnem omrežju je Telekom Slovenije d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana.
IV.3 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant pripravijo stališče do predloga najustreznejše variantne rešitve, so:
1. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
2. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste,
3. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo,
4. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Pripravljavec se v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora podati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve z vidika razvoja posameznega resorja.
IV.4 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant ter celovite presoje vplivov na okolje pripravi stališče do predloga najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje na podlagi stališč in mnenj:
1. Ministrstva za zdravje,
2. Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave,
3. Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, Sektor za vode,
4. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
5. Ministrstva za kulturo, Direktorata za kulturno dediščino.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, se v konkretnem postopku celovite presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora pripraviti stališče do predloga najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila.
IV.5 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje poda mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega, je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje varstva okolja na podlagi mnenj:
1. Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave,
2. Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
3. Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje – področje upravljanja voda,
4. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
5. Ministrstva za kulturo.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje varstva okolja, se v konkretnem postopku presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora podati mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega.

Načrtovalec lahko ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, na podlagi priporočil s prve prostorske konference, pridobljenih smernic in njihove analize, analize stanja in teženj v prostoru, analize razvojnih možnosti ter študije ranljivosti za obravnavano območje predlaga nove poteke tras ali optimizira že predlagane.
Pripravljavec, ministrstvo, pristojno za promet, ministrstvo, pristojno za energijo, in naročnik potrdijo predlagan obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbenotehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec izdela študijo variant, v kateri na podlagi strokovnih podlag presodi in primerja variantne rešitve z vidika prostorskega razvoja (racionalna raba prostora), s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti načrtovanih ureditev v lokalnem okolju.
V sklepnem delu študije variant načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo variantno rešitev in navede usmeritve za podrobnejšo umestitev trase v prostor s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti načrtovanih ureditev v lokalnem okolju.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vse drugo gradivo, pomembno za izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
VI.1 V postopku izdelave študije variant se izdelajo te strokovne podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov pri dosedanjem prostorskem razvoju;
– analiza razvojnih možnosti v prostoru: ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje ter priprava predlogov strokovnih rešitev;
– elaborati, v katerih se variante vrednotijo in primerjajo: razvojnourbanistični, gradbenotehnični in ekonomski elaborat ter okoljsko poročilo;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora.
VI.2 V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo te strokovne podlage:
– geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve ter ureditve, z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih ter zaščita, prestavitev in ukinitev obstoječih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi med gradnjo;
– predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na nepremičninah.

VII.1 Postopek priprave državnega lokacijskega načrta se vodi, študija variant, strokovne podlage iz točk VI.1 in VI.2 tega programa priprave ter državni lokacijski načrt pa se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
VII.2 Državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, oziroma lahko v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, pomembno vpliva na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja).
Med izdelavo študije variant se opravi celovita presoja vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja, oziroma presoja sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja ohranjanje narave. Zagotovita se okoljsko poročilo in revizija okoljskega poročila, ki morata biti izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in revizijo okoljskega poročila, ter predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe posegov v naravo na varovanih območjih.
Med izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta se izvede presoja vplivov na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja, oziroma presoja sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja ohranjanje narave. Zagotovita se poročilo o vplivih na okolje in revizija poročila o vplivih na okolje, ki morata biti izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in način priprave poročila o vplivih na okolje ter revizijo poročila o vplivih na okolje, in predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe posegov v naravo na varovanih območjih.
VII.3 Faza študije variant in celovite presoje vplivov na okolje
1. Pridobitev smernic za načrtovanje
– naročnik zagotovi gradivo za pridobitev smernic (lega prostorske ureditve v širšem prostoru s tehničnim poročilom);
– pripravljavec pridobi od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 in organizacij oziroma nosilcev javnih pooblastil iz točke IV.2 tega programa priprave smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora;
– nosilci urejanja prostora pripravijo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; nosilci urejanja prostora v tem roku predložijo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja; če v 30 dneh ni mogoče strokovno pripraviti naravovarstvene smernice, se v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, rok lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca;
– načrtovalec pregleda smernice in strokovne podlage urejanja prostora ter jih analizira.
2. Izdelava študije variant
– naročnik zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.1 tega programa priprave;
– načrtovalec izdela študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve;
– pripravljavec zagotovi recenzijo študije variant in revizijo okoljskega poročila;
– potem ko pripravljavec predloži recenzijo študije variant in revizijo okoljskega poročila, načrtovalec dopolni študijo variant, predlog najustreznejše variantne rešitve in okoljsko poročilo;
– k izdelani in po potrebi dopolnjeni študiji variant in predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi pripravljavec stališča ministrstva, pristojnega za promet, ministrstva, pristojnega za energijo, in naročnika;
– pripravljavec k predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi stališče nosilcev urejanja prostora iz točke IV.3 tega programa priprave; hkrati pripravljavec predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, poleg predloga najustreznejše variantne rešitve tudi okoljsko poročilo in njegovo revizijo, da le-to v 30 dneh oblikuje mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, v največ 36 dneh pa mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve.
3. Javna seznanitev in prostorska konferenca
– minister, pristojen za prostor, po pridobljenem mnenju o ustreznosti okoljskega poročila s sklepom odredi javno seznanitev s predlogom najustreznejše variantne rešitve, okoljskim poročilom in njegovo revizijo na sedežu pripravljavca ter v občinah, ki jih to zadeva;
– pripravljavec med trajanjem javne seznanitve organizira javno obravnavo, ki mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve, ter drugo prostorsko konferenco na sedežu pripravljavca, da se za predlagano najustreznejšo variantno rešitev pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi oziroma mnenja lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti;
– javna seznanitev traja najmanj 30 dni.
4. Potrditev najustreznejše variantne rešitve
– naročnik zagotovi dopolnitev študije variant in predloga najustreznejše variantne rešitve, tako da pri tem smiselno upošteva stališča nosilcev urejanja prostora iz točke IV.3 tega programa priprave, priporočila druge prostorske konference ter čim bolj mnenja in pripombe javnosti in nosilcev urejanja prostora iz točke IV.4 tega programa priprave, pri čemer mora naročnik obrazložiti način upoštevanja in razloge za neupoštevanje;
– pripravljavec predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, dopolnjeno študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve, da le-to v 30 dneh izda sklep o potrditvi predloga najustreznejše variantne rešitve oziroma izdajo potrdila zavrne;
– po pridobljenem sklepu o potrditvi na predlog ministra, pristojnega za prostor, ministra, pristojnega za promet, in ministra, pristojnega za energijo, o variantni rešitvi odloči Vlada Republike Slovenije;
– s potrjenim predlogom najustreznejše variantne rešitve, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, pripravljavec seznani nosilce urejanja prostora iz točke IV.4 tega programa priprave z obvestilom, javnost pa z javnim naznanilom v enem od dnevnih časopisov, ki zajemajo celotno območje države, na krajevno običajen način in na svetovnem spletu.
VII.4 Faza predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje
1. Pridobitev smernic k izbrani varianti
– naročnik zagotovi gradivo za pridobitev smernic k izbrani varianti (lega potrjene variantne rešitve prostorske ureditve v ožjem prostoru s tehničnim poročilom);
– pripravljavec pridobi potrebne dopolnitve smernic k izbrani varianti s strani nosilcev urejanja prostora iz IV.1 točke tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora, ki so za to zaprošeni, podajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge;
– načrtovalec pregleda dopolnjene smernice in jih analizira.
2. Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta
– naročnik na podlagi usmeritev iz študije variant, smernic in njihovih dopolnitev, zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.2 tega programa priprave;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag izdela predlog državnega lokacijskega načrta;
– naročnik zagotovi revizijo poročila o vplivih na okolje;
– pripravljavec zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta;
– načrtovalec po prejemu pripomb pripravljavca in po reviziji dopolnjenega poročila o vplivih na okolje dopolni predlog državnega lokacijskega načrta;
– pripravljavec seznani zadevne občine z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
3. Javna razgrnitev in javne obravnave predloga državnega lokacijskega načrta in osnutka okoljevarstvenega soglasja
– minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta poročila o vplivih na okolje, mnenja o opravljeni reviziji poročila o vplivih na okolje ter osnutka odločitve o okoljevarstvenem soglasju na sedežu pripravljavca ter v zadevnih občinah;
– javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
– pripravljavec obvesti javnost o tem, da je za načrtovane ureditve treba izvesti presojo vplivov na okolje, o ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta, o organu, ki bo izdal okoljevarstveno soglasje, predložil zahtevane podatke o načrtovanih ureditvah, ter o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave, kjer je omogočen vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, v poročilo o vplivih na okolje in v revizijo poročila o vplivih na okolje, ter o načinu dajanja mnenj in pripomb z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, v enem od dnevnih časopisov, ki zajemajo celotno območje države, na svetovnem spletu ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– pripravljavec med trajanjem javne razgrnitve organizira javno obravnavo, ki mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve;
– pripravljavec v sodelovanju z občinami med javno razgrnitvijo in javno obravnavo evidentira vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
– pripravljavec v sodelovanju z naročnikom, ministrom, pristojnim za promet, ministrom, pristojnim za energijo, in načrtovalcem prouči pripombe in predloge;
– načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja;
– pripravljavec s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za energijo, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani občine, ki jih to zadeva.
4. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta in poročila o vplivih na okolje
– naročnik zagotovi izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag v skladu s sprejeto odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag;
– načrtovalec po potrebi dopolni in konča analizo smernic ter jo priloži dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in gradivu za pridobitev mnenj;
– naročnik zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
5. Pridobitev mnenj in okoljevarstvenega soglasja
– pripravljavec pridobi od nosilcev urejanja prostora iz točke V.1 tega programa priprave mnenja o dopolnjenem predlogu državnega lokacijskega načrta;
– nosilci urejanja prostora pripravijo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge;
– pripravljavec med pridobitvijo mnenj zagotovi recenzijo dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta in pridobi stališče ministrstva, pristojnega za promet, in ministrstva, pristojnega za energijo;
– pripravljavec predloži naročniku mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijo, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta;
– pripravljavec predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, mnenja nosilcev urejanja prostora iz točke IV.6 tega programa, da le-to na njihovi podlagi v 7 dneh odloči o okoljevarstvenem soglasju.
6. Sprejetje državnega lokacijskega načrta
– po pridobljenem pravnomočnem okoljevarstvenem soglasju minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, in z ministrom, pristojnim za energijo, predloži usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejetje; sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc ter stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve;
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.