Št. Up-415/05-15
Datum: 20. 4. 2006

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. A. A., Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnica v Z., na seji dne 20. aprila 2006

Sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cpg 362/2004 z dne 14. 12. 2004 se razveljavi in se zadeva vrne Višjemu sodišču v Kopru v novo odločanje.

1. Okrajno sodišče je sklepom št. In 11/02 z dne 9. 4. 2002 pritožniku (v izvršilnem postopku dolžniku) naložilo, da upnici v osmih dneh omogoči nakup drugega primernega stanovanja, glede na njeno sedanje 3-sobno stanovanje v izmeri 74 m2 v pritličju hiše v V. št. 12 po pogojih iz VIII. poglavja Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I in nasl. – SZ). Hkrati ga je po 226. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – v nadaljevanju ZIZ) kaznovalo z denarno kaznijo v znesku 5.000.000 SIT, če obveznosti ne bo izpolnil v roku; s tem, da se v primeru neizpolnitve denarna kazen ponavlja, dokler seštevek vseh denarnih kazni ne doseže desetkratnega zneska. Okrajno sodišče je s sklepom št. In 11/02 z dne 31. 5. 2004 ugodilo ugovoru pritožnika in sklep o izvršbi razveljavilo. Višje sodišče pa je z izpodbijanim sklepom pritožbi upnice ugodilo in ugovor dolžnika zavrnilo kot neutemeljen.
2. V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje, da je odločitev pritožbenega sodišča očitno napačna in arbitrarna (samovoljna), ker je sodišče v izvršilnem postopku ugotavljalo, kakšna obveznost naj bi izhajala iz izvršilnega naslova. Pritožniku naj bi bila s sklepom o izvršbi naložena bistveno večja obveznost, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Navaja, da se je šele v fazi pritožbe ugotavljala njegova obveznost, v tej fazi pa kot dolžnik nima možnosti sodelovati, zato meni, da mu je kršena pravica do obravnavanja in pravica do pritožbe. Zatrjuje, da obveznosti sploh ne more izpolniti, ker drugega primernega stanovanja nima, zato se izredno visoki zagroženi denarni kazni ne more izogniti. Zatrjuje kršitev 22. in 25. člena Ustave.
3. Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo dne 31. 5. 2005 sprejel v obravnavo in zadržal izvršitev izpodbijanega sklepa Višjega sodišča v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje. V skladu z določbo 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) je Ustavno sodišče ustavno pritožbo poslalo Višjemu sodišču, ki nanjo ni odgovorilo. Ustavna pritožba je bila skladno z 22. členom Ustave vročena tudi nasprotni udeleženki v izvršilnem postopku (upnici), ki je na ustavno pritožbo odgovorila. V odgovoru navaja zgolj to, da ustavna pritožba ni dopustna. Odgovor nasprotne udeleženke je bil poslan pritožniku, ki je odgovoril, da glede na odgovor nasprotne udeleženke težko poda svoje stališče, ker ni navedeno nič drugega kot to, da ustavna pritožba ni dopustna.

4. Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče ugodilo pritožbi upnice in ugovor dolžnika zavrnilo. Pritožba upnice ustavnemu pritožniku ni bila vročena v odgovor, tako da pritožnik kot dolžnik ni imel možnosti odgovoriti na pritožbene navedbe. Navedeni sklep temelji na določbi 366. člena Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) (ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku), ki v postopku s pritožbo zoper sklep izključuje uporabo določb o odgovoru na pritožbo. Ustavno skladnost navedene določbe je Ustavno sodišče že presojalo v odločbi št. U-I-55/04 in Up-90/04 z dne 6. 4. 2006 (Uradni list RS, št. 43/06). Ugotovilo je, da je 366. člen ZPP v delu, ki izključuje uporabo določb o odgovoru na pritožbo zoper sklep v neskladju z 22. členom Ustave, ker za tak poseg v pravico do izjave ne obstajajo ustavno dopustni razlogi. Zato jo je Ustavno sodišče v tem delu razveljavilo.
5. Ker pritožniku ni bila vročena pritožba, mu je bila kršena pravica iz 22. člena Ustave. Zato je Ustavno sodišče izpodbijani sklep Višjega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo Višjemu sodišču v novo odločanje. Ker je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti že zaradi navedene kršitve, Ustavnemu sodišču ni bilo treba presojati očitkov v ustavni pritožbi o kršitvah drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
6. Pri novem odločanju bo sodišče moralo upoštevati, da je določba, po kateri se v postopku s pritožbo zoper sklep ne uporabljajo določbe glede odgovora na pritožbo, razveljavljena. To pomeni, da bo moralo sodišče pritožbo zoper prvostopenjski sklep najprej vročiti pritožniku in mu tako omogočiti, da se izjavi o pritožbenih navedbah. Šele nato bo lahko ponovno odločilo o pritožbi.

7. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.