Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (ZZdrS-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 24. aprila 2006.

V Zakonu o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo in 62/04 – odločba US) se v prvem odstavku 12. člena za besedo »univerze« doda besedilo »ali mu je bila izdana odločba o enakovrednosti tujega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktor medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja« in za besedo »specializacijo« doda besedilo »ali mu je bil v Republiki Sloveniji priznan specialistični naslov, pridobljen v tujini«.
V drugem odstavku se v napovednem stavku za besedo »univerze« doda besedilo »ali mu je bila izdana odločba o enakovrednosti tujega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktor dentalne medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja«, v drugi alinei pa se za besedo »specializacijo« doda besedilo »ali mu je bil v Republiki Sloveniji priznan specialistični naslov, pridobljen v tujini«.

Prvi stavek prvega odstavka 13. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Oseba, ki je pridobila strokovni naslov doktorica ali doktor dentalne medicine, ali ji je bila izdana odločba o enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktorica ali doktor dentalne medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, se zaposli kot pripravnik.«.

Prvi stavek prvega odstavka 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Oseba, ki je pridobila strokovni naziv doktorica ali doktor medicine, ali je bila izdana odločba o enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktorica ali doktor medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, se zaposli kot sekundarij.«.

V prvem odstavku 17. člena se za besedo »zbornica« doda besedilo »v soglasju z ministrom«.

V 18. členu se dodajo nov drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:
»Specializant lahko samo enkrat po odobritvi specializacije zaprosi za odobritev druge specializacije.
Specializantu, ki ne opravlja specializacije v skladu s programom, ali ki ne začne specializacije do dneva, določenega v sklepu o začetku ali v sklepu o odlogu začetka specializacije, ali ki brez opravičljivega razloga prekine specializacijo ali ne konča specializacije v predvidenem roku, zbornica izda odločbo o trajnem prenehanju specializacije. Specializant, ki mu je bila izdana odločba o trajnem prenehanju specializacije, se lahko na nov razpis specializacij ponovno prijavi za enako ali drugo vrsto specializacije.
Za postopek pritožbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.«.

V prvem odstavku 25. člena se za besedo »sekundarijev« postavi vejica in doda besedilo », ki so državljani držav članic Evropske unije,«.
Za sedanjim četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Specializant, ki odobrene specializacije ne konča v roku iz akta o odobritvi specializacije ali po končani specializaciji odkloni sklenitev delovnega razmerja v mreži javne zdravstvene službe za enkratno časovno obdobje trajanja specializacije v regiji, za katero mu je bila specializacija odobrena in specializant, ki mu je bila v skladu s tretjim odstavkom 18. člena tega zakona izdana odločba o trajnem prenehanju specializacije, mora zavodu povrniti vse stroške, nastale v zvezi s specializacijo.«.

Drugi odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zbornica v soglasju z ministrom podrobneje predpiše postopek in pogoje za vpis ter izbris iz registra zdravnikov.«.

V 41.c členu se dodajo nov četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»Kadar se zaradi dodatnega obsega dela javnega zdravstvenega zavoda poveča obseg dela oziroma se določijo dodatne delovne obremenitve za zdravnike v javnem zdravstvenem zavodu v okviru polnega delovnega časa in dovoljenega obsega dela prek polnega delovnega časa, lahko direktor javnega zdravstvenega zavoda na podlagi dogovora med zdravnikom in njegovim nadrejenim pisno odloči o povečanem obsegu dela oziroma nadpovprečni obremenitvi posameznega zdravnika ter o višini dodatka za povečan obseg dela oziroma nadpovprečno obremenjenost.
Dodatek za povečan obseg dela iz prejšnjega odstavka se lahko dodeli, če:
– javni zdravstveni zavod uresničuje program po pogodbi, sklenjeni z zavodom na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zavarovanje,
– so zagotovljena sredstva,
– je pridobil soglasje ministra.
Vlada z uredbo podrobnejše določi pogoje, merila in obseg plačila za povečan obseg dela oziroma nadpovprečno obremenitev posameznega zdravnika iz prejšnjega odstavka.«.

Besedilo 42. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Dežurstvo je posebna oblika dela, s katero se zagotavlja 24 urno zdravstveno varstvo. Sestavljeno je iz aktivnega dela, ko zdravnik v času dežurstva opravlja svoja dela in naloge, in neaktivnega dela, ko je zdravnik v času dežurstva zgolj prisoten na delovnem mestu.
Vse ure v dežurstvu se s stališča pravice do odmorov in počitkov štejejo v delovni čas.
Aktivne in neaktivne ure v dežurstvu, ki jih zdravnik opravi v okviru polnega delovnega časa, se vrednotijo kot delo v okviru polnega delovnega časa. Aktivne ure dežurstva, ki jih zdravnik opravi prek polnega delovnega časa, se vrednotijo kot delo prek polnega delovnega časa.
Aktivne in neaktivne ure iz tega člena se določijo glede na evidentirano količino dela v tekočem mesecu oziroma v povprečju preteklih mesecev. Vlada z uredbo podrobnejše določi merila za opredelitev aktivnih in neaktivnih ur iz tega člena ter za določanje njihovega obsega.
Neaktivne ure dežurstva, ki jih zdravnik opravi prek polnega delovnega časa, se štejejo v delo prek polnega delovnega časa, in se vrednotijo enako kot delo v okviru polnega delovnega časa. Če predstavljajo neaktivne ure manj kot 50% celotnega časa dežurstva, se vse ure dežurstva prek polnega delovnega časa štejejo in vrednotijo enako kot delo prek polnega delovnega časa.
Plačilo za dežurstvo se všteva v osnovo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Zdravniku, ki je dopolnil 50 let starosti, praviloma ni potrebno opravljati dežurne službe, ob pogojih, ki jih določi minister.«.

Besedilo 74. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zbornica pridobiva svoja sredstva:
– s članarino;
– iz proračuna Republike Slovenije za izvajanje javnih pooblastil;
– s prodajo svojih storitev na trgu;
– z donatorstvom, volili, darili in iz drugih virov.
Osnova za določitev članarine, ki jo plačujejo njeni člani, je osnovna plača zdravnika, opredeljena z zakonom, ki določa sistem plač v javnem sektorju. Za potrebe izračuna osnovne plače za določitev članarine zbornice se vštevata dve napredovanji, razen za zdravnike sekundarije in pripravnike, ne vštevajo pa se drugi dodatki po kolektivni pogodbi. Višina članarine zbornice je lahko določena tudi v pavšalnem znesku oziroma se posameznega člana zbornice lahko oprosti plačila članarine.
Pri določitvi višine članarine zbornice se upošteva status zdravnika (pripravnik, zdravnik sekundarij, specializant, specialist, zaposlen, nezaposlen, upokojenec, zdravnik zasebnik, zdravnik zasebnik s koncesijo).
Pri odločanju o oprostitvi plačila članarine zbornice se upošteva plačilna zmogljivost posameznega člana.
Podrobnejšo opredelitev kategorij posameznih članov zbornice (pripravniki, zdravniki sekundariji, specializanti, specialisti), meril iz tretjega odstavka tega člena in višino pavšalne članarine sprejme skupščina zbornice s sklepom, po predhodnem soglasju ministra. Sklep zbornice se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Stopnja za odmero članarine znaša 1,2% osnove iz drugega odstavka tega člena. Skupščina zbornice lahko po predhodnem soglasju ministra stopnjo, glede na program dela, s sklepom poveča ali zmanjša za največ 20%. Sklep zbornice se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Delodajalec na podlagi soglasja zaposlenega zdravnika za zaposlenega zdravnika obračunava mesečno članarino in jo nakazuje zbornici.
Zbornica vsako leto do 28. februarja izda članu odločbo o višini članarine zbornice za tekoče koledarsko leto, v kateri določi letno in mesečno višino članarine zbornice. Zoper odločbo ima član zbornice v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe pravico do pritožbe na ministrstvo.
Za odločanje o pritožbi zoper osnovo za izračun višine članarine zbornice in višino članarine zbornice se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, za prisilno izterjavo plačila pa določbe zakona, ki ureja davčni postopek.«.

Za 74. členom se doda nov 74.a člen, ki se glasi:

Zbornica s članarino financira:
– naloge spremljanja in obravnavanja vprašanj, pomembnih za razvoj zdravniške dejavnosti ali zdravniškega poklica,
– naloge s področja poklicnega usposabljanja in izobraževanja svojih članov,
– naloge zastopanja interesov zdravnikov v postopkih sprejemanja in izvajanja zakonov, strategij in drugih aktov s področja zdravstvenega sistema in zdravstvene politike ter sklepanja pogodb z zavodom in kolektivnih pogodb,
– posamične oblike svetovanj in strokovne ter pravne pomoči članom,
– naloge, ki se v skladu s tem zakonom in statutom zbornice opravljajo po programih za potrebe članstva,
– založniško in izdajateljsko dejavnost,
– mednarodno dejavnost članov zbornice.
S članarino se zagotavljajo tudi materialno-kadrovski pogoji za delovanje zbornice, projekte in druge naloge zbornice.«.

Za 74.a členom se doda nov naslov »3. Nadzor« in nov 74.b člen, ki se glasi:

Nadzor nad zakonitostjo dela zbornice pri izvajanju javnih pooblastil opravlja ministrstvo.
Nadzor nad zakonitostjo in namensko porabo sredstev iz članarine, ki jih pridobiva zbornica, opravljata nadzorni odbor zbornice oziroma na njegovo zahtevo pooblaščeni zunanji revizor in Računsko sodišče Republike Slovenije.«.

Za 76. členom se doda novo poglavje »VIII.a NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA« in nov 76.a člen, ki se glasi:

Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja ministrstvo, razen določb, ki se nanašajo na zaposlitev zdravnikov, ki ga opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo, in določb, ki se nanašajo na znanje in rabo slovenskega jezika, ki ga izvaja inšpektor na ministrstvu, pristojnem za kulturo.«.

V poglavju IX. KAZENSKE DOLOČBE se besedi »denarna kazen« v vseh sklonih nadomestita z besedo »globa« v ustreznem sklonu.

V 80. členu se številka »120.000« nadomesti s številko »150.000«.
Za prvim odstavkom se dodajo nov drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:
»Z globo od 1.500.000 do 5.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek zdravstveni zavod, druga pravna oseba s koncesijo, gospodarska družba in zasebna ordinacija, ki za samostojno opravljanje zdravniške službe zaposli zdravnika, ki ne izpolnjuje pogojev iz 10. člena tega zakona.
Z globo od 200.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka zasebni zdravnik s koncesijo.
Z globo od 250.000 do 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz drugega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.«.

V 81. členu se številka »1.000.000« nadomesti s številko »300.000«.

Določbe četrtega, petega in šestega odstavka 41.c člena zakona se smiselno uporabljajo tudi za druge zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce ter druge zaposlene v zdravstveni dejavnosti.

Določba 42. člena zakona se uporablja tudi za druge zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce ter druge zaposlene v zdravstveni dejavnosti, ki so vključeni v zagotavljanje 24 urnega zdravstvenega varstva.

Določbe četrtega, petega in šestega odstavka 41.c člena zakona se uporabljajo do začetka izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno besedilo).

Do začetka izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno besedilo) je osnova za izračun višine članarine zbornice osnovna plača zdravnika s pripadajočim zdravniškim dodatkom, opredeljena z zakonom, ki določa razmerje plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti oziroma kolektivni pogodbi, ki velja za zdravnike in zobozdravnike. Za potrebe izračuna osnovne plače zdravnika za določitev višine članarine zbornice iz tega člena se vštevata dve napredovanji, razen za zdravnike sekundarije in pripravnike, ne vštevajo pa se drugi dodatki po kolektivni pogodbi. Višina članarine zbornice je lahko v skladu s kriteriji iz drugega odstavka 74. člena določena tudi v pavšalnem znesku oziroma se posameznega člana zbornice, glede na njegovo plačilno zmogljivost, lahko oprosti plačila članarine zbornice.

Vlada izda predpisa iz šestega odstavka 41.c člena in četrtega odstavka 42. člena zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Minister izda predpis iz sedmega odstavka 42. člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Do izdaje izvršilnega predpisa iz prejšnjega odstavka se uporablja pravilnik o pogojih pod katerimi zdravniku ni potrebno opravljati dežurne službe (Uradni list RS, št. 62/00), kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.