Na podlagi 12. in 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02 in odločbe US) in 16. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99 in 86/99) je Občinski svet Občine Brežice na 25. seji dne 3. 4. 2006 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Šentlenart – kare D, E
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve odloka o zazidalnem načrtu Šentlenart – kare D, E (Uradni list SRS, št. 9/77, Uradni list RS, št. 57/96, 4/02), ki jih je izdelal projektivni biro Region d.o.o. Brežice pod št. 2281/U-03 in so sestavni del tega odloka. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na »del Kareja D«.
Območje ureditve sprememb in dopolnitev obsega naslednje parcele: 2/2, 4/1, 7/1 k.o. Šentlenart.
Ureditveno območje obsega še parcele v vplivnem območju sprememb in dopolnitev, in sicer: 2/1, 2/3, 2/5, 2/8, 2/9, 2/10, 2/11, 2/12, 4/3, 4/4, 5, 7/2, 7/3, 7/9, 8, 10/4, 10/10, 800 k.o. Šentlenart.
2. člen
Spremembe in dopolnitve se nanašajo na spremembo namembnosti in spremembo zazidalne zasnove »del Kareja D«.
Za preostali del veljajo še naprej določila odloka, navedenega v 1. členu tega odloka.
Za območje sprememb, ki ga obravnava ta odlok, se lahko smiselno uporabijo določila odloka, navedenega v 1. členu tega odloka, kolikor ni v tem odloku drugače navedeno.
3. člen
Spremembe in dopolnitve iz 1. člena vsebujejo tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev. Določbe tega odloka so dopolnjene z naslednjo vsebino:
Tekstualni del – besedilo Sprememb in dopolnitev ZN Šentlenart – kare D, E (mapa 1)
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE S SPREMEMBAMI IN DOPOLNITVAMI ZN ŠENTLENART – KARE D, E
2. UREDITVENO OBMOČJE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZN ŠENTLENART – KARE D, E
3. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
3.1 OPIS VPLIVOV IN POVEZAV PROSTORSKE UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI
3.2 OPIS REŠITEV NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN
3.3 POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
4. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
5. REŠITEV IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN TER ZA IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
7. NAČRT PARCELACIJE
8. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE SPREMEMB IN ZN ŠENTLENART – KARE D, E.
Kartografski del – Sprememb in dopolnitev ZN Šentlenart – kare D, E (mapa 1)
+--------------------------------------------------------+
|1. NAČRT NAMENSKE RABE PROSTORA |
+--+--------------------------------------+--------------+
|U1|PREGLEDNA SITUACIJA |M 1:5000 |
+--+--------------------------------------+--------------+
|U2|IZSEK IZ PROSTORSKIH SESTAVIN |M 1:5000 |
| |DOLGOROČNEGA IN DRUŽBENEGA PLANA | |
| |OBČINE BREŽICE | |
+--+--------------------------------------+--------------+
|U3|IZSEK IZ URBANISTIČNIH ZASNOV BREŽICE |M 1:5000 |
+--+--------------------------------------+--------------+
|U4|IZSEK IZ ZN ŠENTLENART |M 1:1000 |
+--+--------------------------------------+--------------+
|U5|NAČRT PARCEL |M 1:2000 |
+--+--------------------------------------+--------------+
|U6|GEODETSKI NAČRT |M 1:500 |
+--+--------------------------------------+--------------+
+----------------------------------------------------------+
|2. NAČRT UREDITVENEGA OBMOČJA Z NAČRTOM PARCELACIJE |
+------+-------+-----------------------------+-------------+
|U7 |2.1. |UREDITVENO OBMOČJE SPREMEMB | M 1:500|
| | |IN DOPOLNITEV ZN ŠENTLENART | |
+------+-------+-----------------------------+-------------+
|U8 |2.2. |NAČRT PARCELACIJE | M 1:500|
+------+-------+-----------------------------+-------------+
| | | | |
+----------------------------------------------------------+
|3. NAČRT UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
+------+-------+-----------------------------+-------------+
|U9 |3.1. |UREDITVENA SITUACIJA | M 1:500|
+------+-------+-----------------------------+-------------+
|U10 |3.2. |SITUACIJA PROMETNE | M 1:500|
| | |INFRASTRUKTURE | |
+------+-------+-----------------------------+-------------+
|U11 |3.3. |SITUACIJA KOMUNALNE, | M 1:500|
| | |ENERGETSKE INFRASTRUKTURE IN | |
| | |OMREŽJE ZVEZ | |
+------+-------+-----------------------------+-------------+
|U12 |3.4. |UMESTITEV UREDITVE V PROSTOR | M 1:2500|
| | |S PRIKAZOM VPLIVOV IN | |
| | |POVEZAV S SOSEDNJIMI OBMOČJI | |
+------+-------+-----------------------------+-------------+
Priloge – Sprememb in dopolnitev ZN Šentlenart – kare D, E (mapa 2)
1. POVZETEK ZA JAVNOST
2. IZVLEČEK IZ STRATEŠKEGA PROSTORSKEGA AKTA
3. OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZN ŠENTLENART – KARE D, E
3.1 RAZLOGI ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN DOPOLNITEV
3.2 OBRAZLOŽITEV ZASNOVE PROSTORSKE UREDITVE
3.3 POJASNILA V ZVEZI Z NAČINOM PRIDOBITVE VARIANTNIH REŠITEV
3.4 UTEMELJITEV PREDLAGANIH REŠITEV TER LOKACIJSKIH IN TEHNIČNIH POGOJEV IN USMERITEV
4. STROKOVNE PODLAGE, NA KATERIH TEMELJIJO REŠITVE Z NJIHOVIMI POVZETKI
5. SEZNAM NOSILCEV UREJANJA PROSTORA, KI SO PODALI SMERNICE IN MNENJA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZN ŠENTLENART – KARE D, E
6. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA TER MOREBITNA MNENJA DRUGIH STROKOVNIH INSTITUCIJ
7. SEZNAM SPREJETIH AKTOV O ZAVAROVANJU IN SEZNAM SEKTORSKIH AKTOV IN PREDPISOV, KI SO BILI UPOŠTEVANI PRI PRIPRAVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZN ŠENTLENART – KARE D, E
8. OCENA STROŠKOV ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZN ŠENTLENART – KARE D, E
9. PROGRAM OPREMLJANJA ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO
10. SPIS POSTOPKA PRIPRAVE IN SPREJEMANJA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZN ŠENTLENART – KARE D, E (priloga)
II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
4. člen
(funkcija območja s pogoji za izrabo zemljišča)
Za 3.a členom osnovnega odloka se doda novi 3.b člen, ki se glasi:
V »delu kareja D« se območje uredi za individualno stanovanjsko gradnjo ter za stanovanjsko gradnjo, ki ima možnost dopolnilne dejavnosti, pri čemer vplivi na okolje ne smejo presegati predpisane mejne vrednosti prvotno predvidene funkcije stanovanja.
V »delu kareja D« so ob upoštevanju odločb odloka in drugih predpisov dopustni naslednji posegi v prostor:
– preparcelacija območja oziroma določitev novih parcel
– izvedba novih stanovanjskih stavb
– ureditev prometne infrastrukture; izvedba »dostopne ceste« (podaljšek Valvasorjeve ulice) in »interne ceste« (enosmerne zanke) ter ureditev peš dostopov in dovozov do novozgrajenih stavb,
– ureditev komunalne, elektroenergetske infrastrukture in omrežja zvez ter priključitev na javno gospodarsko infrastrukturo,
– ureditev okolice objektov in parcel v celoti,
– gradnja enostavnih objektov.
5. člen
(urbanistično oblikovanje območja in arhitekturno oblikovanje objektov)
Za 3.a členom osnovnega odloka se doda novi 3.c člen, ki se glasi:
Osnovni koncept
Območje ureditve v »delu kareja D« se nahaja v nadaljevanju obstoječe stanovanjske soseske in je predvideno tudi za stanovanjsko pozidavo – izvedbo skupine devetih individualnih stanovanjskih objektov grupiranih okoli interne notranje komunikacije (objekti ob zunanjem robu oziroma ob »dostopni cesti« imajo možnost ureditve dopolnilne dejavnosti).
Zazidalni koncept je odprt in fleksibilen – določeno je »območje pozidave stanovanjske stavbe«, znotraj katerega je mogoče razviti razgiban in kvaliteten tloris, prilagojen posamezniku.
Uredijo se dovozi in peš dostopi do stavb, okolica se uredi, tlakuje in ozeleni.
Dovoz oziroma dostop do območja se uredi z »dostopno cesto« (podaljšek Valvasorjeve ulice), na katero je priključena »interna cesta« znotraj območja. Dovozi oziroma dostopi do posameznih objektov so organizirani z »interne ceste«.
Novozgrajeni objekti in ureditve se priključijo na obstoječe komunalno, elektroenergetsko omrežje in omrežje zvez. Ogrevanje bo centralno iz individualnih kotlovnic na tekoča goriva (v primeru plinifikacije je možna priključitev na plin).
Predvideno je individualno zbiranje odpadkov na posameznih parcelah. Odpadki se bodo zbirali v tipiziranih posodah.
Koncept stanovanjske stavbe je odprt in prilagodljiv. Lastniku omogoča, da si znotraj določenega »območja pozidave stanovanjske stavbe« v velikosti 12 m x 14 m (168 m2) realizira objekt prilagojen svojim potrebam, ga skozi čas preureja in dograjuje. Lokacija stavbe (»območje pozidave«) je definirana z gradbeno linijo in najbolj ugodnim orientacijskim položajem. Osnovno izhodišče vmeščenosti stavbe na parcelo je odpiranje bivalnih prostorov proti JZ, kar omogoča celodnevno osončenje ter ohranjanje čim večje enotne površine vrta. Vrt tako ohrani svoj zasebni značaj in se v največji možni meri poveže z notranjim prostorom.
Znotraj »območja pozidave stanovanjske stavbe« se lahko poljubno locira (tako, da zagotavlja najugodnejšo orientacijo za bivalne prostore.) in pozida stavba v velikost do 80% predvidene površine »območja pozidave«.
Tlorisna zasnova je fleksibilna (prizidki, izzidki, balkoni) in naj bo dinamična, razgibana. Garaža je lahko del osnovnega objekta ali pa stoji samostojno kot enostavni objekt. Notranjost prostora naj bo zasnovan kot odprt in prehodni prostor. Odprtost prostora omogoča nadzor v notranjost hiše in dogajanjem na vrtu ter povezavo z njim.
Lega, velikost in oblika objektov in ureditev je definirana v grafičnem delu – Ureditvena situacija U9.
Zasnova stanovanjskih stavb
– Konstrukcija: je klasično zidani objekt ali objekt montažne izvedbe;
– Horizontalni gabariti: Poljubno razgiban tloris v velikosti do 80 % površine območja zazidljivosti (območje zazidljivosti je 12 m x 14 m);
– Vertikalni gabariti: P+M (višina kolenčnega zidu max. 1 m); možnost K+P+M, pri čemer je klet v celoti vkopana v teren;
– Streha: osnovna streha je dvokapna, osnovna smer slemena je odvisna od tlorisne zasnove, naklona 35°–38° v detajlih je dovoljena kombinirana streha, možnost frčad (zaželjene so trikotne oblike), čopi niso dovoljeni;
– Kritina: temnejši toni (temno siva, rdeča, rjava barva);
– Fasada: pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba sodobnih materialov na način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura; možna je gradnja izzidkov, balkonov in teras. Oblikovanje fasade naj bo dinamično, tako, da je razvidna odprtost in zaprtost bivalnih ter servisnih delov. Velike steklene površine so smiselne iz bivalnih prostorov. Senčenje omogoča ustrezne fasadne zazelenitve in namestitev zunanjih ali notranjih senčil, ki predstavljajo dinamičen del fasade. Detajli naj bodo oblikovani skrajno racionalno. Kakovostno naj se obdelajo posamezni detajli kot so vstop v hišo, nadstreški, balkoni (ograja) fasadni elementi (okna, vrata). Barva fasade naj bo umirjenih tonov, vendar je možna uporaba širokega spektra. Nikakor pa niso dovoljene flouroscentne barve. Zaželjene niso tudi močno intenzivne barve, razen če gre za detajl.
Usmeritve za enostavne objekte
V »delu kareja D« je dopustna gradnja enostavnih objektov.
Splošne usmeritve in pogoji:
– Tipologija enostavnih objektov je definirana kot prostostoječa grajena struktura (samostojni objekti) ali prizidana k osnovnemu objektu (velja le za garažo, nadstrešek in zimski vrt).
– Oblikovanje enostavnih objektov mora biti usklajeno z osnovnim objektom (nedominanten, podrejen položaj).
Pogoji za gradnjo enostavnih objektov se urejajo s veljavnim podzakonskim aktom – Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04).
Usmeritve za ureditev gradbene parcele
Razporeditev in velikost gradbenih parcel v »delu kareja D« je načrtovana glede na potek interne komunikacije znotraj območja – »interne ceste«, in sicer:
– devet parcel (GP1 – GP9) – stanovanjska pozidava;
– štiri parcele na zahodu območja (GP 10 – GP 13), ki se lahko priključijo k sosednjim parcelam – ureditev infrastrukture, zelenic, enostavnih objektov;
– dve parceli (JP 14, JP 15) – izvedba »interne in dostopne« ceste (javna površina).
Celotne parcele so gradbene parcele (načrt parcelacije U8).
Stanovanjska stavba oziroma »območje pozidave stanovanjske stavbe« je vmeščena/o na parcelo tako, da je izkoriščena najboljša orientacija objekta, ter da se ohranja čim večja površina vrta. Pozicija »območja pozidave stanovanjske stavbe« je definirana z gradbeno linijo, ki jo določata območje za parkiranje ter manipulativni prostor oziroma odmik od sosednjih parcel (le-ta je prikazana v grafičnem delu – Ureditvena situacija U9).
Okolica stavbe se zazeleni (zatravi ali zasadi z drevesi, grmovnicami) in uredi glede na potrebe posameznika; uredijo se tudi parkirne in manipulativne površine ter peš dostopi. Na parceli morata biti zagotovljeni 2 parkirni mesti, organizacija le-teh pa je lahko poljubna glede na postavitev stanovanjske stavbe.
Gradbena parcela je lahko max. 50% pozidana (pozidava stanovanjske stavbe, enostavnih objektov, ostalih manipulativnih površin). Objekte je možno pomikati znotraj definiranih limit postavitve objektov. Pri projektiranju objektov so dopustna odstopanja od določitve dovozov do objektov.
Enostavni objekti se locirajo znotraj gradbene parcele tako, da ne poslabšujejo izgleda osnovnih objektov oziroma organiziranosti celotne gradbene parcele.
6. člen
(pogoji za prometno, komunalno, elektroenergetsko infrastrukturo ter omrežje zvez)
Za 3.a členom osnovnega odloka se doda novi 3.d člen, ki se glasi:
Prometno omrežje
V »delu Kareja D« se prometna ureditev obravnavanega območja smiselno navezuje na veljavni ZN Šentlenart – kare D, E v katerem je na vzhodnem delu predvidena obrobna cesta s funkcijo povezovanja s širšim območjem – to je cesta v nadaljevanju Valvasorjeve ulice, s katere je predviden glavni dovoz na območje ureditve sprememb in dopolnitev.
Do izvedbe obrobne dvosmerne povezovalne ceste se dovoz izvede z »dostopno cesto« – podaljškom Valvasorjeve ulice v dolžini cca. 70 m – to je zaključena celota sicer projektirana tako, da omogoča bodoče nadaljevanje.
»Dostopna cesta« (širina cestišča 6 m, delno enostranski koridor za vodenje infrastrukture in možno izvedbo pločnika 1,5 m, delno enostranska bankina 0,5 m) je delno enosmerna, na njo se priključuje »interna cesta«, s katere so urejeni dovozi oziroma dostopi do posameznih objektov in ureditev (uvozni radiji 3,5 m).
»Interna cesta« (cestišče 3 m, enostranska bankina 0,5 m, enostranski koridor za vodenje infrastrukture in možno izvedbo pločnika 1,5 m) je enosmerna zanka.
Vsi priključni in zavijalni radiji na »dostopni cesti« in »interni cesti« so izvedeni za merodajno smetarsko tovorno vozilo.
Na posameznih parcelah se zagotovi ustrezno število parkirnih mest (2PM) in manipulativne površine. Le te je možno organizirati poljubno glede na postavitev stanovanjske stavbe.
Peš dostopi so možni preko pločnika oziroma bankin predvidenih ob »dostopni cesti« in »interni cesti«.
Vse prometne površine morajo biti projektirane skladno z veljavnimi predpisi, normativi in zakonodajo s področja prometa in z upoštevanjem smernic podanih od upravljalca cest.
Vodovod
Odmik objektov od poteka obstoječe vodovodne infrastrukture mora biti min. 3 m. V »delu kareja D« se izvede priključitev na obstoječo vodovodno cev PEØ110 mm, ki poteka ob zahodnem robu obravnavanega območja. Profil cevi naj zadostuje tudi za morebitno kasnejšo širitev naselja v smeri vzhoda.
Prečkanje asfaltnih cest se izvede z vgradnjo cevovoda v zaščitno cev.
Obstoječi hidrant pokriva območje predvidenega posega. Slepi vodovodni vod v nobenem primeru ne sme presegati dolžine 1 m.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljalca vodovoda in naslednja zakonodaja – Odlok o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 50/98) ter Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnega vodovoda KOP-a Brežice d.d., junij 2003, ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo (4. člen Odloka o oskrbi s pitno vodo – Uradni list RS, št. 50/98).
Kanalizacija
Fekalna kanalizacija
Odmik objektov od poteka obstoječe kanlizacije mora biti min. 3 m. Objekti v »delu kareja D« se na obravnavanem območju priključijo na javno kanalizacijsko omrežje gravitacijsko ali pa tlačno (s prečrpavanjem) v kolikor gravitacijsko ni možno. Izvedeta se dve glavni veji fekalnega kanala s potekom pod voziščem internih cest na katerega se bodo priključili objekti preko priključkov, ki se od glavnega kanala vodijo pod kotom 45° in se zaključijo izven cestišča z hišnim priključnim jaškom. Od hišnega priključnega jaška do objekta se vodi priključni kanal v sklopu posameznega objekta oziroma interna kanalizacija.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljalca kanalizacije in naslednja zakonodaja – Odlok o odvajanju odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 76/97), Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) ter Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi kanalizacijskih objektov v občini Brežice, KOP Brežice d.d., september 2003, ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo (5. člen Odloka o odvajanju odpadne in padavinske vode, Uradni list RS, št. 76/97).
Meteorna kanalizacija
V »delu kareja D« se za potrebe obravnavanega območja izvede gradnja kanala za onesnaženo padavinsko vodo s cestišč in z utrjenih (povoznih) površin posameznih zemljišč. Ta poteka vzporedno s potekom fekalnega kanala na nasprotni strani vozišča. Zaključi se z usedalnikom mulja in lovilcem olj, iz lovilca olj se očiščena padavinska voda vodi v ponikovalnico.
Padavinske vode s streh objektov in ostalih neonesnaženih utrjenih površin se rešujejo lokalno v sklopu posamezne parcele/zemljišča z izgradnjo ustreznih ponikovalnic. Zaradi možnosti, da gradnja ponikovalnic zaradi sestave terena ne bo možna ali ne bo možno zagotoviti njihove funkcionalnosti je potrebno predvideno kanalizacijo za odvajanje padavinske vode z območja dimenzionirati tudi z upoštevanjem odtoka iz streh in čistih utrjenih površin.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljalca kanalizacije in Agencije Republike Slovenije za okolje.
Odpadki
Znotraj parcele bodo nameščene tipizirane posode za komunalne odpadke, odvoz pa bo opravljala pooblaščena organizacija. Ravnanje s komunalnimi odpadki je potrebno reševati v skladu s pogoji, določenimi v sledeči zakonodaji:
– Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, 84/98, 45/00, 20/01 in 13/03),
– Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, 85/98, 50/01),
– Pravilnik o embalaži in odpadni embalaži (Uradni list RS, št.104/00, 12/02),
– Pravilnik o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, 5/00, 45/00) in
– Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/00).
Elektroenergetsko omrežje
NN elektro razvod
Vsi stanovanjski objekti v »delu kareja D« se bodo napajali iz obstoječe TP Šentlenart gozdna z novim ločenim kablom. NN razvod iz TP do posameznih objektov je predviden s tipskimi zemeljskimi kabli v koridorju ob novih prometnicah.
Vsa križanja in približevanja napajalnih kablov z ostalimi komunalnimi napravami, kot so: vodovodne cevi, kanalizacijske cevi, telekomunikacijski kabli, visokonapetostni kabli 20 kV morajo biti izvedena v skladu s “Tipizacijo energetskih kablov za napetosti 1 kV, 10 kV in 20 kV” DES – zvezek 5, januar 1981).
Izvede se cestna razsvetljava.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice, podane od upravljalca elektro omrežja.
Telekomunikacijsko omrežje
Predvidena ureditev tangira obstoječe omrežje. Za potrebe telekomunikacijskih priključkov novo predvidenih objektov se ob novih prometnicah predvidi koridor za izgradnjo dvocevne telefonske kabelske kanalizacije, pripadajočimi pomožnimi kabelskimi jaški in odcepi do posameznega objekta.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice, podane od upravljalca TK omrežja.
Plinovodno omrežje
Obravnavano območje je vključeno v koncesijsko pogodbo za izgradnjo in upravljanje plinovodnega omrežja in oskrbo odjemalcev z zemeljskim plinom na območju občine Brežice. Na to omrežje bo možna priključitev sekundarnega plinovodnega omrežja za območje sprememb. Oskrba načrtovanih objektov z zemeljskim plinom bo možna po zaključku gradnje plinovodnega omrežja na obravnavanem območju. Za predvidene objekte skladno z občinsko politiko varovanja okolja in varstva zraka naj se predvidi individualna oskrba z zemeljskim plinom iz javnega plinovodnega distribucijskega omrežja.
Pri načrtovanju ostalih komunalnih vodov in graditvi objektov je potrebno, za zagotovitev obratovalne varnosti plinovoda in priključnih plinovodov na območju sprememb ZN, izpolnjevati zahteve iz Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar.
V »delu kareja D« se izvede priključitev na predvideno primarno omrežje plinovoda (4 bar – PE 160) – Valvasorjeva ulica. Potek trase sekundarnega omrežja, od mesta priključitve, je predviden v koridorju ob »dostopni cesti« (nadaljevanje Valvasorjeve ulice) z odcepi proti območju urejanja. Iz sekundarnega plinovoda se naknadno izdelajo terciarni odcepi do posameznih objektov zahod.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice, podane od koncesionarja plinovodnega omrežja.
Ogrevanje
Ogrevanje objektov se predvidi z individualnim sistemom ogrevanja na tekoča goriva, trda goriva ali na plin (Za potrebe ogrevanja se skladno s spremembo in dopolnitvijo Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 127/03)). Lokacija rezervoarja za plin je na območju gradbene parcele. Rezervoar ne sme biti vidno izpostavljen, lokacija se zazeleni ali kako drugače ogradi.
7. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo okolja; ohranjanje narave; varstvo kulturne dediščine; trajnostno rabo naravnih dobrin ter rešitve z izboljšanjem bivalnega in delovnega okolja)
Za 3.a členom osnovnega odloka se doda novi 3.e člen, ki se glasi:
V »delu kareja D« je potrebno upoštevati:
Varovanje pred prekomernim hrupom
Po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem prostoru (Uradni list RS, št. 45/95) se obravnavani poseg nahaja v III. stopnji varstva pred hrupom. V tem območju so dovoljene mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in nočne 50 dBA. V času med 22. in 6. uro ni dovoljeno opravljanje dejavnosti, tako v smislu prodaje, proizvodnje in oskrbe objekta. Stanovanjska dejavnost ne bo prekoračila dovoljene meje hrupa.
Varovanje pred onesnaženjem zraka
Na obravnavanem območju ni večjih onesnaževalcev zraka. Obstoječa obremenitev zraka ne presega dovoljenih koncentracij po Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zraku. Razširitev predvidene stanovanjske in trgovske dejavnosti ne bo vplivala na povečanje onesnaženosti zraka.
Varovanje pred onesnaževanjem tal
Pri obravnavanih dejavnostih ni onesnaženih voda, ki bi jih spuščali v tla (fekalne in meteorne vode se vodijo v mestno kanalizacijo). Padavinsko odpadno vodo s parkirnih in ostalih utrjenih površin, ki so namenjene manipulaciji in zadrževanju motornih vozil (garaže,…) je potrebno, v kolikor je onesnaženje večje kot to predpisuje Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja, Uradni list RS, št. 35/96), zajeti in preko lovilcev olj očistiti.
Odpadki
Zaradi povečanja stanovanjske in trgovske dejavnosti se bo povečala količina odpadkov, ki pa ne bo ogrožala okolja. V mestu Brežice je organizirano ločeno zbiranje odpadkov. Znotraj obravnavanega območja bodo nameščene tipizirane posode za komunalne odpadke, odvoz pa bo opravljala pooblaščena služba.
Osončenje fasad in odprtih površin
Orientacija objektov se prilagaja obstoječi pozidavi. V kolikor je možno naj bodo bivalni prostori orientirani proti, jugu, jugozahodu, jugovzhodu ali zahodu, spalni in servisni prostori pa na nasprotne strani neba. Predvideni višinski gabariti ne presegajo P+M za stanovanjske objekte, ter P za enostavne objekte. Kletna etaža je v celoti vkopana v teren. Postavitev objektov mora zagotavljati kar se da kvalitetno osončenost fasad in odprtih površin.
Ureditev zelenih površin
Predvidena je bogata ozelenitev območja na posameznih gradbenih parcelah. Med grajeno strukturo mora biti veliko zelenih površin, ki omogočajo individualnost prebivalcev in s tem kvaliteto bivanja.
8. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Za 3.a členom osnovnega odloka se doda novi 3.f člen, ki glasi:
V »delu kareja D« je potrebno upoštevati:
Potres
Obravnavano območje spada v VIII. stopnjo seizmične lestvice MCS, zato morajo biti novi objekti projektirani in grajeni protipotresno, skladno z veljavnimi predpisi o gradnji objektov. Na območju mora biti zagotovljena tudi ustrezna protipožarna zaščita ter omogočen prost dostop intervencijskim vozilom
Požar
Nevarnost od požarov se mora upoštevati pri projektiranju novih objektov, predvsem pri izbiri gradbenega materiala. Potrebno je zagotoviti varnostne odmike med objekti (tam kjer to ni možno je potrebno izvesti požarne zidove). Dostop do obravnavanega območja, vse prometnice na območju, peš poti in ostale odprte površine so utrjene in urejene tudi za dostop intervencijskih vozil ter za eventualno evakuacijo. Le te morajo biti sprojektirane skladno s standardi SIST DIN 14090 – površine za gasilce na zemljišču.
Pri pripravi prostorskega akta je potrebno v skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01) upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču),
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91)).
Upoštevati pa se morajo tudi požarna tveganja, ki so povezana:
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov,
– z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov,
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
Na območju je obstoječe hidrantno omrežje, ki v radiju 80 m pokriva tudi predvideno pozidavo.
9. člen
(etapnost izvedbe)
Za 3.a členom osnovnega odloka se doda novi 3.g člen, ki glasi:
Izvajanje posegov v »delu kareja D« se predvidi v naslednjem vrstnem redu:
I. ETAPA
– pred izgradnjo objektov in površin oziroma pred urejanjem dokumentacije je potrebno izvesti preparcelacijo
II. ETAPA – izgradnja objektov javne infrastrukture
– pred izdajo dovoljenja za gradnjo morajo biti rešeni dovozi oziroma dostopi na območje in zagotovljena minimalna komunalna in energetska opremljenost obravnavanega območja
III. ETAPA
– izgradnja novih objektov in ureditev (možna je fazna gradnja) ter ureditev okolice
IV. ETAPA
– izgradnja predvidene obrobne dvosmerne povezovalne ceste (II faza)
Možna so odstopanja od predvidenih etapnosti pod pogojem, da le-ta ne spreminjajo zasnove sprememb in dopolnitev ZN Šentlenart – kare D, E. Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote.
Po končanju gradbenih del se sanirajo začasne površine deponij materiala in zatravijo oziroma zasadijo brežine ter preostale površine.
10. člen
(obveznosti izvajalcev in investitorjev)
Pri izvajanju posegov v prostor v »delu kareja D« so izvajalci in investitorji dolžni zagotoviti samostojno funkcioniranje vseh infrastrukturnih sistemov (dostopi, oskrba z vodo, elektriko, odvodnjavanje) do obstoječih in novozgrajenih objektov in ureditev ter racionalno in varno ureditev gradbišč.
V »deIu kareja D« pobudnik Sprememb in dopolnitev ZN Šentlenart – kare D, E na lastne stroške zagotovi izgradnjo komunalne infrastrukture skladno s 135. členom 2. alinejo Zakona o urejanju prostora – to pomeni, da na vsaki gradbeni parceli zagotovi priklop na vodovod, kanalizacijo, elektriko in dostop na javno cesto. Po izgradnji predvidene infrastrukture le-to brezplačno prenese v upravljanje javni službi.
11. člen
(tolerance)
V »delu kareja D« je z vsemi ureditvami potrebno zagotoviti optimalne bivalne pogoje. V skladu s tem so dovoljene tolerance oziroma odstopanja od predvidenih ureditev, če so prostorsko in tehnično opravičene in če bistveno ne spremenijo osnovnega koncepta urejanja.
12. člen
(končne določbe)
Za »del kareja D« se vnesejo grafične spremembe v grafični del odloka.
13. člen
Spremembe in dopolnitve ZN Šentlenart – kare D, E so na vpogled na Oddelku za prostorsko načrtovanje in razvoj Občine Brežice.
14. člen
Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-57/04
Brežice, dne 12. aprila 2006
Župan
Občine Brežice
Ivan Molan l.r.
