Na podlagi drugega odstavka 19.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo) in na podlagi drugega odstavka 62. člena Statuta Občine Litija (Uradni list RS, št. 18/04 in 33/06) je Občinski svet Občine Litija na 34. redni seji dne 20. 4. 2006 sprejel

S tem odlokom so podrobneje določene naloge, ki jih izvajajo mestna in krajevne skupnosti kot ožji deli Občine Litija na svojem območju.

V občini so naslednja mestna skupnost in naslednje krajevne skupnosti:
1. Mestna skupnost Litija s sedežem na Ulici Mire Pregljeve 1;
2. Krajevna skupnost Breg-Tenetiše s sedežem na Bregu pri Litiji 2;
3. Krajevna skupnost Dole s sedežem na Dolah pri Litiji 7;
4. Krajevna skupnost Gabrovka s sedežem v Gabrovki 23;
5. Krajevna skupnost Hotič s sedežem v Spodnjem Hotiču 26;
6. Krajevna skupnost Jevnica s sedežem v Jevnici 36;
7. Krajevna skupnost Konjšica s sedežem na Konjšici 14;
8. Krajevna skupnost Kresnice s sedežem v Kresnicah 19;
9. Krajevna skupnost Polšnik s sedežem na Polšniku 25b;
10. Krajevna skupnost Ribče s sedežem v Ribčah 14;
11. Krajevna skupnost Sava s sedežem na Savi 21b;
12. Krajevna skupnost Spodnji Log s sedežem na Spodnjem Logu 52;
13. Krajevna skupnost Vače s sedežem na Vačah 28.

(1) Naloge mestne in krajevnih skupnosti so skupne in posamezne.
(2) Skupne naloge so tiste naloge, ki jih mestna in krajevne skupnosti opravljajo na lastno pobudo ter se nanašajo na dajanje mnenj, predlogov in sodelovanje z drugimi pristojnimi organi in institucijami.
(3) Posamezne naloge so tiste naloge, ki jih mestna in krajevne skupnosti opravljajo v skladu z občinskim statutom in drugimi predpisi glede na potrebe krajevnega prebivalstva in njihove ustaljene navade.

Mestna in krajevne skupnosti opravljajo naloge na področjih občinskih gospodarskih javnih služb, prometa, gospodarjenja z zemljišči, urbanizma in varstva okolja, družbenih dejavnosti, gospodarskih dejavnosti in turizma ter zaščite, reševanja in civilne obrambe.

Mestna in krajevne skupnosti na svojem območju s področja občinskih gospodarskih javnih služb in prometa:
– sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture in na svojem območju dajejo mnenja ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij;
– sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli na svojem območju;
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo, zaščiti virov pitne vode in pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb;
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njegovi sanaciji;
– urejajo in olepšujejo kraj (ocvetličenje, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti);
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti);
– sodelujejo pri urejanju pogojev za zagotavljanje prometne varnosti;
– zbirajo predloge krajanov glede komunalnega urejanja in predlagajo prednostne naloge s področja odprave komunalnega deficita;
– sodelujejo pri pripravi in realizaciji sofinancerskih pogodb s krajani za investicije, ki se financirajo iz proračunskih sredstev;
– sprejemajo prijave, obvestila in pritožbe občanov o problemih pri izvajanju vseh občinskih gospodarskih javnih služb in jih posreduje pristojnemu organu občinske uprave.

Mestna in krajevne skupnosti na svojem območju s področja urbanizma in varstva okolja:
– dajejo smernice oziroma mnenja pri načrtovanju predvidene prostorske ureditve na območju njihove skupnosti;
– dajejo mnenja, pobude ter sodelujejo pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti;
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine;
– spremljajo stanje in seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja;
– obveščajo pristojni organ o onesnaževanju okolja in narave ter o nedovoljenih posegih v prostor, onesnaževanju voda, neurejenosti strug in vodotokov;
– dajejo pobude za razglasitev naravnih vrednot lokalnega pomena;
– dajejo mnenja k aktom o razglasitvi naravnih vrednot lokalnega pomena;
– spremljajo in opozarjajo na neurejenost razglašenih naravnih vrednot lokalnega pomena.

Mestna in krajevne skupnosti na svojem območju s področja družbenih dejavnosti:
– spremljajo problematiko zasvojenosti in predlagajo ukrepe za njeno reševanje;
– spremljajo socialno problematiko krajanov in predlagajo ukrepe za njeno reševanje;
– sodelujejo s humanitarnimi organizacijami, društvi in nevladnimi organizacijami pri izvedbi socialno-varstvenih projektov;
– sodelujejo z javnimi zavodi, društvi in drugimi pri pripravi in izvajanju kulturnih, športnih ter drugih prireditev;
– sodelujejo pri pospeševanju vzgojno-izobraževalne, športno-rekreacijske, društvene, kulturne in druge dejavnosti na svojem območju;
– dajejo pobude v zvezi z otroškim varstvom in osnovnim šolstvom;
– skrbijo za oživljanje medsosedskih odnosov ter vzpodbujajo dejavnosti posameznih interesnih skupin predvsem mladine in starejših občanov;
– spremljajo stanje in opozarjajo na neurejenost kulturnih spomenikov.

Mestna in krajevne skupnosti na svojem območju s področja gospodarskih dejavnosti in turizma:
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do sprememb režima vodnih virov;
– dajejo pobude za opredelitev gozdov s posebnim namenom (zaščiteni gozdovi, rekreacija itd.);
– spremljajo problematiko in daje predloge za pripravo programov vzdrževanja poljskih poti;
– sodelujejo pri ocenjevanju in sanaciji škode na kmetijskih površinah v primeru naravnih nesreč;
– sodelujejo pri povezovanju kmetov v interesne krožke in društva;
– dajejo pobude in sodeluje pri pripravi in izvedbi programov razvoja podeželja ter strukturnih sprememb v kmetijstvu;
– dajejo predloge in pobude za razvoj deficitarnih storitvenih dejavnosti (banka, pošta, preskrba itd.);
– sodelujejo pri pospeševanju turistične dejavnosti.

Mestna in krajevne skupnosti na svojem območju s področja zaščite, reševanja in civilne obrambe:
– sodelujejo pri izvajanju priprav, odkrivanju, spremljanju in odpravljanju nevarnosti ter posledic, ki bi nastale, ali ki nastanejo za prebivalce in njihovo imovino, zaradi naravnih in drugih nesreč;
– sodelujejo pri pomoči prebivalcem pri naravnih in drugih nesrečah;
– načrtujejo zaščito, reševanje in pomoč na podlagi odločitve poveljnika civilne zaščite;
– sodelujejo pri postopku kadrovanja za organe vodenja, enote in službe civilne zaščite, reševanja in pomoči;
– spremljajo nevarnost in obveščajo pristojne službe, organe vodenja v sistemu zaščite, reševanja in pomoči ter po potrebi prebivalce;
– sodelujejo pri oskrbi s pitno vodo v naravnih in drugih nesrečah;
– sodelujejo pri organiziranju informacijskih centrov ob nesrečah;
– sodelujejo pri drugih nalogah skladno z odločitvami organov vodenja v sistemu zaščite, reševanja in pomoči;
– sodelujejo s pristojnimi organi vodenja v sistemu zaščite, reševanja in pomoči.

Mestna in krajevne skupnosti na svojem območju še:
– pomagajo pri pripravi in izvedbi volitev, referendumov in zborov občanov;
– sodelujejo pri nadzoru nad izvajanjem občinskih predpisov;
– sodeluje v postopkih določitve, spremembe in ukinitve imen oziroma potekov ulic;
– sodelujejo z lastniki in upravniki stanovanjskih in poslovnih objektov;
– sodelujejo v postopkih dodeljevanja najnujnejših bivalnih prostorov;
– obveščajo občane o vseh zadevah, pomembnih za mestno ali krajevne skupnosti;
– izvajajo druge naloge na podlagi odločitev pristojnih organov.

(1) Posamezne naloge se lahko nanašajo na:
– urejanje pokopališč, pokopališka in pogrebna dejavnost;
– vzdrževanje javnih cest;
– izvajanje zimske službe na javnih poteh;
– oskrba s pitno vodo;
– urejanje in čiščenje javnih površin;
– urejanje športno rekreacijskih površin, parkov in javnih otroških igrišč;
– urejanje kulturnih spomenikov;
– in druge naloge.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka tega člena opravljajo posamezna mestna in krajevne skupnosti glede na potrebe in navade njihovega prebivalstva v skupnosti, upoštevajoč določbe drugih predpisov in ob upoštevanju, da za opravljanje teh nalog izpolnjujejo vse zahteve predpisanih tehničnih, sanitarnih in drugih normativov in standardov.

(1) Urejanje pokopališč, pokopališko in pogrebno dejavnost lahko opravlja mestna in krajevne skupnosti, kolikor se na njihovem območju nahaja pokopališče, če ni z drugim splošnim aktom občine določeno drugače.
(2) V kolikor mestna in krajevne skupnosti izvajajo pokopališko in pogrebno dejavnost, so dolžne vzpostaviti in voditi kataster grobov na svojem pokopališču, ter pokopališče vzdrževati in urejati v skladu z navadami krajevnega prebivalstva in s finančnimi sredstvi, ki se zberejo iz naslova najemnin za grobove (grobarin).

(1) Mestna in krajevne skupnosti lahko urejajo in čistijo javne površine na svojem območju.
(2) Na enaki podlagi mestna in krajevne skupnosti lahko izvajajo tudi zimsko službo na javnih poteh.

(1) Mestna in krajevne skupnosti lahko izvajajo dejavnost obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, pod pogojem, da za opravljanje te službe izpolnjujejo vse zahteve predpisanih tehničnih, sanitarnih in drugih normativov in standardov.
(2) Občina lahko določi mestno in krajevne skupnosti za izvajalca občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo s posebnim aktom, pod pogoji navedenimi v prejšnjem odstavku tega člena.

Mestna in krajevne skupnosti lahko urejajo športno rekreacijske površine, parke in javna otroška igrišča na svojem območju za potrebe mestnega in krajevnega prebivalstva kolikor z drugim splošnim aktom občine ni določeno drugače

Mestna in krajevne skupnosti lahko urejajo okolico kulturnih spomenikov lokalnega in širšega pomena na svojem območju, tako da so kulturni spomeniki skozi vse leto dostopni za oglede in urejeni v skladu s krajevnimi običaji.

(1) Finančna sredstva za izvajanje nalog po tem odloku pridobivajo mestna in krajevne skupnosti s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, prihodki iz premoženja mestne in krajevnih skupnosti, najemnin od poslovnih prostorov objektov in iz občinskega proračuna in iz naslova samoprispevka.
(2) V občinskem proračunu se vsako leto določijo finančna sredstva, ki gredo mestni in krajevnim skupnostim za opravljanje nalog iz 1. odstavka 13. člena tega odloka po merilu dolžine (v km) kategoriziranih javnih poti v posamezni mestni in krajevni skupnosti.
(3) V proračunu se mestni in krajevnim skupnostim zagotovijo tudi finančna sredstva za poslovanje najmanj v višini 1% letnega proračuna, s katerimi mestna in krajevne skupnosti uresničujejo tudi druge naloge, ki jih imajo po tem odloku. Merilo za določitev višine finančnih sredstev za poslovanje je število prebivalcev v mestni oziroma posamezni krajevni skupnosti. V primeru, da mestna oziroma posamezna krajevna skupnost opravlja večje število posamičnih nalog, se ji lahko dodelijo še dodatna sredstva, kjer se upošteva kriterij števila opravljenih nalog.

Mestna in krajevne skupnosti lahko opravljajo tudi druge naloge, kolikor tako z njihovo privolitvijo sklene občinski svet in za opravo naložene posamezne naloge določi tudi ustrezen finančni vir in če je njihovo opravljanje v skladu s pravnimi predpisi.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.