Na podlagi 72. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) in 15. člena Statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 27/99, 17/01, 74/02) je Občinski svet Občine Križevci na 27. redni seji dne 22. 3. 2006 sprejel

S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za komunalno opremo v obrtno-poslovni coni (v nadaljevanju: lokacijski načrt) v Bučečovcih. Podlaga za lokacijski načrt je Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in kratkoročnega plana občine Ljutomer za območje Občine Križevci (Uradni list RS, št. 85/04).
Lokacijski načrt je v oktobru 2005 izdelala ZEU – družba za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote pod številko LN-17/05.

Lokacijski načrt iz prvega člena določa ureditveno območje lokacijskega načrta, umestitev načrtovanih ureditev v prostor, urbanistične in krajinske rešitve načrtovanih ureditev, zasnovo projektnih rešitev gospodarske infrastrukture, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave ter rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, osnove za parcelacijo, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, začasno namembnost zemljišč in dopustna odstopanja od predvidenih ureditev.

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega naslednje parcele v k.o. Bučečovci: 1065/4, 1066/4, 1071/2, 1072/2, 1073, 1074/2, 1074/1, 987/6. Severo-vzhodna meja območja poteka po meji priobalnega zemljišča Somoričkega potoka; to je 5 m od zgornjega roba Somoričkega potoka. Natančen potek meje območja je razviden iz grafičnega dela lokacijskega načrta.

Znotraj območja so predvidene naslednje dejavnosti: proizvodnja, obrt, servisna, poslovna, trgovska in storitvena dejavnost. Znotraj osrednjega dela območja se predvideva gradnja bencinskega servisa s spremljajočimi objekti (avtopralnica, vulkanizerstvo, servisna delavnica, trgovsko-gostinski objekt). Gradnja stanovanjskih objektov ni predvidena.
Namembnost posameznih objektov še ni natančno določena. V območje se lahko umestijo le dejavnosti s kapaciteto, za katere ne bo treba izvajati celovite presoje vplivov na okolje; v skladu z določili Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96).
Predmet lokacijskega načrta je ureditev gospodarske infrastrukture, ki zajema prometne ureditve, gradnjo energetske in komunalne infrastrukture ter sistemov zvez in gradnjo objektov z zgoraj navedeno funkcijo.

Vplivno območje načrtovanih ureditev je ureditveno območje lokacijskega načrta in robne parcele zunaj ureditvenega območja v širini, ki je razvidna iz kartografskih prilog.

V ureditvenem območju lokacijskega načrta so predvidene naslednje ureditve gospodarske infrastrukture:
– ureditev dovoznih priključkov na regionalno cesto R1-230 in ureditev notranjih prometnic;
– gradnja nove transformatorske postaje znotraj območja, vključitev TP v srednjenapetostno omrežje, naprava nizkonapetostnih priključkov in ureditev zunanje razsvetljave;
– ureditev vodovodnega priključka z navezavo na obstoječi vaški vodovod;
– ureditev fekalnega kanalizacijskega omrežja znotraj območja s priključkom na predvideno kanalizacijsko omrežje, za katerega so že izdelani projekti in se bo izvedlo na zahodni strani ceste R1-230;
– ureditev ločenega sistema zbiranja meteorne vode z utrjenih površin, z izvedbo izpustov v obstoječi jarek, ki se navezuje na Somorički potok;
– izvedba informacijskega omrežja z ureditvijo priključka na obstoječe omrežje.

V območju je predvidena gradnja montažnih ali klasično grajenih objektov za dejavnosti, navedene v 4. členu tega odloka, ter gradnja oziroma postavitev pomožnih objektov.

Zemljišča, ki so predmet obdelave so deljena glede na posamezne parcele, ki jih bodo urejali in vzdrževali posamezni investitorji. Javne površine so notranje dovozne ceste s priključki na regionalno cesto in pločniki. Površine z omejeno rabo so koridorji infrastrukturnih priključkov. Na teh površinah si investitor oziroma upravljalec pridobi služnost.
Investitor komunalnih ureditev mora, pred izdajo dovoljenja za gradnjo komunalnih ureditev, skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti (po določilih Stvarnopravnega zakonika) za vsa prečkanja komunalnih vodov preko vodnega zemljišča, ki je v lasti države, kakor tudi za gradnjo iztočnega objekta na vodnem zemljišču neimenovanega potoka parc. št. 1073, k.o. Bučečovci.

Vsi načrtovani infrastrukturni priključki morajo biti izvedeni podzemno, razen v delu, kjer se priključujejo na obstoječe zračne vode. Koridorji infrastrukturnih priključkov morajo potekati vzporedno z načrtovanimi in obstoječimi prometnicami in po javnih površinah.
Parkirišča se praviloma umestijo med objekte in dovozne ceste.

Oblikovanje predvidenih proizvodnih in poslovnih objektov sledi funkciji objektov. Ker natančna vsebina večine posameznih objektov ni znana so za večji del predvidenih objektov določene samo osnovne regulacijske linije, ki so prikazane v grafičnem delu lokacijskega načrta. Objekti se lahko gradijo kot samostojne enote na definiranih parcelah ali v nizu ob gradbeni liniji. Med objekti je treba upoštevati minimalne odmike, ki morajo znašati najmanj višino sosednjih objektov.
Pri oblikovanju objektov znotraj območja je potrebno upoštevati naslednje omejitve in določila:
– tlorisne dimenzije predvidenih objektov ne smejo presegati maksimalnih gabaritov, razvidnih iz grafičnih prilog;
– gradbene linije predvidenih objektov so razvidne iz grafičnih prilog;
– strešne konstrukcije so dovoljene v obliki ravnih streh ali večkapnih streh z minimalnimi nakloni;
– maksimalni vertikalni gabarit predvidenih objektov obsega največ dve poslovni etaži nad terenom (P+1).

Območje ob obstoječem jarku in potoku, robovi parcel, pasovi med parkirišči in ostali prosti deli parcel se v največji možni meri zazelenijo.

Pomožni objekti se lahko postavijo v velikosti in pod pogoji, ki jih določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).

Posamezna gradbena parcela ali več parcel skupaj se lahko ogradijo z žično ali betonsko ograjo do višine 2,0 m pod pogojem, da je zagotovljena prevoznost v primeru intervencije. Vse ograje morajo biti postavljene v odmiku min. 5 m od meje vodnega zemljišča.

Promet
Predvidena je ureditev treh priključkov na regionalno cesto R1-230 in ureditev notranjih prometnic. Nove prometnice znotraj območja se izvedejo z enostranskim pločnikom. Ceste se opremijo s talno in vertikalno prometno signalizacijo. Pri izvedbi predvidenih prometnih ureditev je potrebno upoštevati smernice DRSC in DARS k lokacijskemu načrtu.

Parkirišča
V okviru posameznih gradbenih parcel mora biti zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za zaposlene in stranke, glede na predvideno dejavnost. Pri tem je treba upoštevati naslednje kriterije:

------------------------------------------------------------
Dejavnost                    Število parkirnih mest (PM)
                             na enoto
------------------------------------------------------------
Poslovni prostori            1 PM na 30 m2 neto površine
Prodajni prostori            1 PM na 30 m2 koristne površine
Nakupovalni center           1 PM na 15 m2 koristne površine
Gostinski objekti            1 PM na 10 sedežev
Prireditveni prostor         1 PM na 10 sedežev
Obrtne delavnice, servisi    1 PM na 50 m2 netto površine in
                             1 PM na 2 zaposl.
Industrijski obrati          1 PM na 2 zaposlena
------------------------------------------------------------

Če parkirišč ne bo možno zagotoviti v sklopu posamezne parcele, se le ta zagotovijo na javnem parkirišču, za kar investitor sklene pogodbo z občino.
Znotraj vsake posamezne gradbene parcele je treba zagotoviti 5% vseh parkirišč za potrebe invalidnih oseb.

Elektrika
Predvidena je gradnja nove transformatorske postaje. Kablovodi za vključitev v 20 kV omrežje in nizkonapetostni razvodi se izvedejo zemeljsko.
Na celotnem območju obdelave se ob objektih in vzdolž dovoznih cest uredi javna razsvetljava.
Vsi priključki in druge predvidene ureditve (križanja vodov, zaščite) se morajo izvesti pod pogoji upravljavca – »Elektro Maribor«.

Telekomunikacije
Vodi informacijskega sistema se navežejo na obstoječe informacijsko omrežje. Vodi informacijskega sistema se vodijo skupno v posebnih ceveh. Predvideno novo omrežje, vse priključke, kakor tudi vse potrebne prestavitve in zaščite obstoječih komunikacijskih vodov je možno izvesti samo na podlagi posebnih projektov. Potrebne projekte naročijo investitorji posameznih objektov v fazi izdelovanja projektov PGD, PZI, pri upravljavcu – »Telekom Slovenije«.

Vodovod
Predvidena je izvedba sistema vodovodnega omrežja z nadzemnimi hidranti za potrebe požarnega varstva, sanitarne in morebitne tehnološke potrebe. Izvedba lastnih vodnjakov ni predvidena. Vodovodno omrežje se priključi na obstoječi vaški vodovod.

Odpadne vode
– Komunalne in industrijske odpadne vode se morajo voditi v javno kanalizacijo.
Odvod industrijskih odpadnih voda v javno kanalizacijo je možen le pod pogojem, da so odpadne vode predhodno in ustrezno očiščene v lastni čistilni napravi. Centralna čistilna naprava očisti le komunalne odplake.
– Padavinska odpadna voda, ki odteka iz površin, na katerih so parkirana ali skladiščena motorna vozila zaradi izvajanja dejavnosti trgovine rabljenih motornih vozil, vzdrževanja in popravil motornih vozil ali razgradnje motornih vozil, ter padavinska odpadna voda, ki odteka z drugih utrjenih površin in je tako onesnažena, da se v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05), ne sme odvajati v vode, se mora zajeti v zadrževalniku padavinske odpadne vode, obdelati v lovilcu olj ali očistiti v čistilni napravi padavinske odpadne vode.
– Kanalizacija mora biti izvedena vodotesno.
– Vse površine, na katerih lahko pride do razlitja okolju škodljivih snovi, morajo biti iz armiranega betona in izvedene vodotesno. Odpadne vode, ki odtekajo z tovrstnih površin, je treba zajeti in obdelati v lastni čistilni napravi pred izpustom v javno kanalizacijo.
– Pri ureditvi večjih utrjenih (asfaltnih, tlakovanih) površin in strešin je treba predvideti ukrepe za zmanjšanje hitrosti odtoka meteornih odpadnih vod (objekti za zadrževanje, zatravitve, travne plošče).
– Za gradnjo lokalne čistilne naprave investitor mora pridobiti vodno soglasje pred izdajo gradbenega dovoljenja za celoten objekt.

Ogrevanje
Ogrevanje posameznih objektov se izvede z lokalnimi sistemi v okviru posamezne parcele ali za več objektov skupaj, če se tako dogovorijo investitorji. Kot kurilni medij je možno uporabljati kurilno olje, utekočinjeni naftni plin, lesno biomaso, toplotne črpalke ali kateri drugi alternativni vir ogrevanja.
Za ogrevanje objektov s toplotno črpalko, pri kateri se bo uporabljala voda iz podtalnice (vodnjak), mora investitor pridobiti vodno soglasje in vodno dovoljenje.

Odpadki
Zbiranje in odvoz odpadkov se uredi na vsaki posamezni parceli v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Križevci (Uradni list RS, št. 91/00).
Morebitni posebni ali nevarni odpadki se zbirajo ločeno v okviru posameznega objekta ali parcele. Način deponiranja in odvoza se, v odvisnosti od predvidene dejavnosti in vrste odpadkov, določi v projektni dokumentaciji za posamezni objekt v fazi pridobivanja dovoljenja za gradnjo. Na tako izdelano dokumentacijo si mora investitor ponovno pridobiti soglasja pristojnih služb.

Varstvo okolja
V ureditvenem območju so predvidene dejavnosti s kapacitetami, za katere v skladu z določili Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96) ni potrebna presoja vplivov na okolje.

Varstvo pred hrupom
V vplivnem območju lokacijskega načrta se izvaja IV. stopnja varstva pred hrupom. Na območju velja mejna dnevna in nočna raven 70 dBA.
Znotraj območja ni predvidenih dejavnosti, za katere bi lahko bil moteč hrup z obstoječe avtoceste, zato se tudi ne predvideva postavitev protihrupnih ograj ob avtocesti. Protihrupna zaščita posameznih (trgovskih, gostinskih) objektov znotraj območja se izvede na objektih samih (ustrezna zvočna izolacija, zatesnitev) in jo zagotovi investitor teh objektov.

Varovanje narave in varstvo kulturne dediščine.
Ureditveno območje lokacijskega načrta je izven zavarovanih ali za zavarovanje predlaganih območij varstva narave, v območju tudi ni območij ali objektov kulturne dediščine, zato posebni ukrepi za varovanje narave in varstvo kulturne dediščine niso predvideni.

Ravnanje s plodno zemljo.
Plodno zemljo, ki nastane pri odkrivanju gradbenih površin je treba deponirati ob gradbiščih v kupe višine do 1,5 m in jo uporabiti pri ureditvah zelenih in ostalih nezazidanih površin.

Obramba
Ureditveno območje lokacijskega načrta ni opredeljeno za potrebe obrambe, zato posebni ukrepi niso predvideni.

Požarna varnost
Ker natančna vsebina posameznih predvidenih objektov ni natančno določena je potrebno v projektni dokumentaciji za posamezne objekte, v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01 in 110/02), izdelati oceno požarne ogroženosti in študijo požarne varnosti za vsak posamezni objekt (v skladu z določili Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05)).
Pri tem je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja (do izdaje slovenskega predpisa se pri načrtovanju upoštevajo ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države),
– potrebne odmike med objekti (požarna ločitev objektov) za zagotovitev pogojev za omejevanje širjenja ognja ob požaru – smernice SZPV 204,
– urediti prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču),
– zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91),
– zagotoviti predpisane odmike med komunalnimi vodi,
– upoštevati požarna tveganja zaradi povečane možnosti nastanka požara zaradi morebitne uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov.

Vodnogospodarske ureditve
Odvod meteornih vod z utrjenih površin in s streh bo speljan preko obstoječega jarka v Somorički potok. Pri projektiranju iztočnega objekta je treba upoštevati naslednje pogoje:
– izpust je treba izvesti v zgornji tretjini pretočnega profila potoka, če je to tehnično izvedljivo;
– izpustna glava mora biti oblikovana v naklonu brežine;
– opremljen mora biti s povratno loputo;
– v območju izpusta je treba predvideti protierozijsko zaščito struge.
Meteorne vode s prometnih površin se morajo voditi preko lovilcev olja in maščob, ki morajo obratovati v skladu s standardom SIST EN 858-1.
Pri projektiranju in gradnji vseh objektov se morajo upoštevati dejanske hidrogeološke pogoje in temu primerno izbrane tehnične rešitve za izvedbo.
Vsi predvideni objekti v ureditvenem območju lokacijskega načrta so od Somoričkega potoka oddaljeni več kot 5,0 m.
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za gradnjo objektov javne infrastrukture, gradnjo objektov grajenega javnega dobra, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati kakršne koli objekte, ki ovirajo normalen pretok vode in plavja ali onemogočajo prost prehod ob vodotoku.
Pri izvedbi vseh vodnogospodarskih ureditev je potrebno upoštevati vse lokacijske in tehnične pogoje, ki so podani v smernicah MOP, Agencije RS za okolje in so povzeti tudi v tekstualnem delu lokacijskega načrta.

Zakoličba parcel
Zakoličba posameznih parcel se izvede glede na potrebe posameznih investitorjev. Poleg elementov za zakoličbo, ki so razvidni iz kartografskih in drugih prilog lokacijskega načrta, se pri formiranju parcel upošteva tudi sedanje parcelno in lastniško stanje. Parcele se lahko glede na potrebe investitorjev združujejo.

Izvajanje lokacijskega načrta bo potekalo postopoma, v skladu z interesi investitorjev. Posamezni objekti se lahko začnejo graditi šele po končani gradnji javne komunalne infrastrukture (dovozne ceste, kanalizacijski sistem, TP, vodovod). Pred gradnjo posameznega objekta mora biti urejena zanj vsa potrebna komunalna oprema. Hkrati z objektom morajo biti urejene tudi vse predvidene zunanje ureditve ob objektu (dovozi, dostopi, zelenice, parkirišča).

Poleg navedenih pogojev tega odloka morajo investitorji in izvajalci lokacijskega načrta upoštevati še naslednje pogoje:
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev;
– v času gradnje cestnega priključka mora biti ves material odmaknjen od glavne ceste vsaj 3,0 m ali več, če to zahteva preglednost na cesti;
– v primeru oviranja prometa si mora izvajalec pridobiti dovoljenje za delno ali polovično zaporo ceste na podlagi elaborata;
– začetek in zaključek del je treba prijaviti Direkciji RS za ceste;
– evidentirati stanje obstoječe infrastrukture;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča;
– vse predvidene posege je treba izvesti tehnično neoporečno, varno in ekonomično;
– po izvedenih gradnjah komunalne infrastrukture je treba izvesti geodetski posnetek izvedenega stanja in ga predložiti posameznim upravljalcem infrastrukture.
Pri nadaljnjem načrtovanju je treba upoštevati tudi vse pogoje in usmeritve iz smernic pristojnih organov in organizacij, pridobljenih k lokacijskemu načrtu.

Občina lahko z urbanistično pogodbo zadolži posamezne investitorje, da zgradijo del komunalne infrastrukture, ki je v javni koristi.

Rok za izvedbo predvidene komunalne opreme je 10 let. Po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta se na območju vzpostavi prostorski red občine.
Do končne izvedbe lokacijskega načrta ostanejo vsa zemljišča v sedanji rabi.

Odstopanja od predvidenih maksimalnih tlorisnih gabaritov so dovoljena v smeri, ki ni omejena z gradbeno linijo. Večja odstopanja od grafičnih prilog so možna pod pogojem, da ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost objektov in ljudi. V takih primerih je potrebno ponovno preveriti pogoje tega odloka z novo ustrezno strokovno podlago, ter si je pred izdajo dovoljenja za gradnjo pridobiti projektne pogoje in soglasja k projektom. Odločbe tega člena se nanašajo tudi za posege, ki niso predvideni in prikazani v grafičnih prilogah.
Dopustna so tudi odstopanja v trasah posameznih komunalnih naprav, če se pri nadaljnjem načrtovanju poiščejo boljše rešitve in pod pogojem, da so upoštevani predpisani odmiki in da se s spremembo ne poslabšajo pogoji ostalih ureditev. Po potrebi se za odstopanje pridobijo dodatni projektni pogoji in soglasja.

Lokacijski načrt za komunalno opremo v obrtno-poslovni coni v Bučečovcih je na vpogled na Občini Križevci.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.