Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora –ZureP-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZKK-1) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01, 44/02 in 72/05) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 26. seji dne 9. 3. 2006 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu za vodovod Trška gora
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Podlaga za lokacijski načrt)
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Mestne občine Novo mesto sprejme Lokacijski načrt za vodovod Trška gora (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt), ki ga je izdelalo podjetje GPI, gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o., pod številko projekta LN-8/2005.
2. člen
(Sestava lokacijskega načrta)
Lokacijski načrt besedilo, kartografski del in priloge.
Besedilo lokacijskega načrta vsebuje:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom,
– ureditveno območje lokacijskega načrta,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor,
– zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo,
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta.
Kartografski del lokacijskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:
+---------------------------------------------------------------+-----------+
|– Izsek iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega | |
|družbenega plana Občine Novo mesto | |
| | |
+---------------------------------------------------------------+-----------+
|za območje Mestne občine Novo mesto, dopolnjenega od 1990 do | M1:5000|
|2004 | |
| | |
+---------------------------------------------------------------+-----------+
|– Pregledna situacija s prikazom območja lokacijskega načrta | M1:50000|
| | |
+---------------------------------------------------------------+-----------+
|– Pregledna situacija s prikazom območja lokacijskega načrta in| M1:5000|
|trase vodovoda | |
| | |
+---------------------------------------------------------------+-----------+
|– Pregledna situacija s prikazom trase vodovoda | M1:5000|
| | |
+---------------------------------------------------------------+-----------+
|– Ureditvena situacija s prikazom območja lokacijskega načrta | M1:2880|
|in trase vodovoda | |
| | |
+---------------------------------------------------------------+-----------+
|– Digitalni katastrski načrt s prikazom območja lokacijskega | M1:2880|
|načrta in trase vodovoda | |
| | |
+---------------------------------------------------------------+-----------+
|– Vzdolžni prerezi vodovoda |M1:2500/250|
| | |
+---------------------------------------------------------------+-----------+
|– Tloris in prerez črpališča Golušnik | M1:25|
| | |
+---------------------------------------------------------------+-----------+
|– Tloris in prerez črpališča Muren dol | M1:25|
| | |
+---------------------------------------------------------------+-----------+
|– Situacija vodohrana Golušnik | M1: 50|
| | |
+---------------------------------------------------------------+-----------+
|– Prerez – vodohran Golušnik | M1:100/100|
| | |
+---------------------------------------------------------------+-----------+
|– Situacija vodohrana Kamenska gora | M1: 250|
| | |
+---------------------------------------------------------------+-----------+
|– Prerez – vodohran Kamenska gora | M1:100/100|
| | |
+---------------------------------------------------------------+-----------+
|– Situacija vodohrana Trška gora | M1:250|
| | |
+---------------------------------------------------------------+-----------+
|– Prerez – vodohran Trška gora | M1:100/100|
| | |
+---------------------------------------------------------------+-----------+
|– Zbirna situacija obstoječih in predvidenih komunalnih vodov | M1:2880|
| | |
+---------------------------------------------------------------+-----------+
|– Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličbo | M1:2880|
| | |
+---------------------------------------------------------------+-----------+
Priloge lokacijskega načrta so naslednje:
– povzetek za javnost,
– prikaz iz prostorskega akta,
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– seznam aktov in predpisov,
– ocena stroškov za izvedbo lokacijskega načrta.
II. OPIS OBMOČJA LOKACIJSKEGA NAČRTA
3. člen
Območje lokacijskega načrta zajema zemljišča in dele zemljišč v katastrskih občinah (KO) Črešnjice, Ždinja vas in Zagorica z naslednjimi parcelnimi številkami:
Tlačna cona I
– Primarni cevovod I – tlačna cona I, od V1 do V50b (od VH Črešnjice do VH 380): KO Ždinja vas – parc.št. 2475/2, 1634/1, 1634/2, 2476/1, 2477, 1507 in KO Črešnjice – parc.št. 534/1, 2821, 557/2, 608/1, 2826/2, 608/2, 608/4;
– Sekundarni cevovod od V2 do V81: KO Črešnjice – parc. št. 550/2, 569, 2821, 567/1, 2820/1, 570/1, 583, 570/2, 550/1;
– Sekundarni odcep od V59 do V87: KO Črešnjice – parc. št. 550/2, 2821;
– Sekundarni odcep od V11 do V97: KO Črešnjice – parc. št. 2821, 557/2, 2826/2 in KO Ždinja vas – parc. št. 2475/2, 1624, 1634/1, 1635/1, 1625/1, 1638, 1625/2, 1635/4, 1627/1, 1619;
– Sekundarni cevovod proti vodovodu Ždinja vas – tlačna cona I, od V39 do V137: KO Ždinja vas – parc. št. 2486, 1387, 2477, 2478, 1507, 1392;
– Sekundarni odcep od V109 do V232: KO Ždinja vas – parc. št. 2477, 2478, 1476/1, 1556;
– Sekundarni odcep od V129 do V248: KO Ždinja vas – parc. št. 2476/1, 1388/5, 1390/1, 2478;
Črpališče Črešnjice: KO Črešnjice – parc. št. 608/1, 608/2, 608/4
Vodohran Trška gora (VH380) s priključkom na obstoječe električno omrežje: KO Ždinja vas – parc. št. 1507, 1402/7, 2477
Tlačna cona II
– Sekundarni cevovod do vodovoda Ždinja vas – tlačna cona II (navezava na obstoječi vodovod Ždinja vas NL 100), od V137 do V204: KO Ždinja vas – parc. št. 2486, 1182/5, 1183/5, 2487, 1178, 102/1, 2488, 1189/1, 103/2, 1258, *95, 1376/3, 107, 2502, 1189/3, 1238, 1379/1, 2503, 1182/14, 1379/2, 118/2, 95, 2482, 1183/2, 276, 1252, 1185/1, 1176, 2485, 2506;
– Sekundarni odcep Muren dol od V137 do V258: KO Ždinja vas – parc. št. 2486, 1429/1, 2483, 2478;
– Sekundarni odcep V144 do V279: KO Ždinja vas – parc. št. 2486, 1356, 1378, 1376/3, 1369, 1322/3, 1379/1, 1368/1, 1322/4, 1354/6, 1318/1, 1354/9, 1318/2, 2484, 1361/1, 1354/8;
– Sekundarni odcep V166 do V294: KO Ždinja vas – parc.št. 2487, 2488, 1238;
– Sekundarni odcep V173 do V303: KO Ždinja vas – parc. št. 168, 2488, 1202/4;
– Sekundarni odcep V197 do V310: KO Ždinja vas – parc. št. 2506;
Črpališče Muren dol: Črpalni jašek je lociran na zemljišču KO Ždinja vas – parc. št. 2478, 2486.
Tlačna cona III
– Primarni cevovod II – tlačna cona III, od V311a do V385 (od VH380 do VH460): KO Ždinja vas – parc.št. 177/2, 2477, 1474/1, 1454, 1215, 1422/2, 1422/3, 1475/5, 2527, 182, 1459/2, 2480, 184, 1459/3, 1507, 185, *215, 2481, 2482, 1407/3, 1504/6, 183/2, 1329/1 in KO Črešnjice – parc. št. 2334, 2332/1, 2820/2, 2783;
– Sekundarni odcep V311b do V405: KO Ždinja vas – parc .št. 1483/2, 1484/1, 1483/3, 1485/1, 2477, 1483/4, 1516, 1507, 1517/1, 2481, 1517/4 in KO Črešnjice – parc. št. 2820/2
– Sekundarni odcep V399 do V412: KO Ždinja vas – parc. št. 2477;
– Sekundarni odcep V365 do V427: KO Ždinja vas – parc. št. 1324, 1317, 2482, 1308/3, 1308/4, 2484
– Sekundarni odcep V416 do V429: KO Ždinja vas – parc. št. 1303, 1228/1, 2482, 2484
– Sekundarni odcep V376 do V442: KO Ždinja vas – parc. št. 2488, 1202/4, 2481
– Sekundarni odcep Razbore V376 do V473: KO Ždinja vas – parc. št. 2481 in KO Črešnjice – parc.št. 2332/1, 950/1, 2820/2, 2817, 965/9, 2783
– Sekundarni cevovod od V382 do V495: KO Ždinja vas – parc. št. 186/3, 246, 321/2, 214, 2481, 254, 243, 186/2, 184, 191/1, 2506 in KO Črešnjice – parc.št. 2820/2
– Sekundarni odcep V480 do V613: KO Ždinja vas – parc. št. 220/3, 222/4, *220, 2504, 2505/1, 219/4, 2505/5, 220/1, 2481
– Sekundarni odcep V602 do V617: KO Ždinja vas – parc. št. 241/3, 217, 2504
– Sekundarni odcep Sadeže V495 do V628: KO Črešnjice – parc. št. 2369, *263, 2383, 2360/1, 2360/2, 2782
– Sekundarni odcep V312 do V767: KO Ždinja vas – parc. št. 1409/6, 1411/1, 1409/3, 1396/4, 1396/1, 1402/1, 1405/1, 1405/2, 1402/7, 1407/2, 1407/1
Vodohran Golušnik (VH 460): KO Črešnjice – parc.št. 2332/1
Tlačna cona IV
– Primarni cevovod III – tlačna cona IV, od V495 do V593 (VH520): KO Zagorica – parc. št. 2210/1, 78, 553/1, 553/2, 553/3, 2215, 2213/1, 494/8, 524/1, 669, 667/1, 667/2, 527, 2217/1, 570, 571, 493/1, 572, 493/2, 73/2, KO Ždinja vas – parc. št. 582/2, 553, 342/1, 554, 411, 321/1, 342/2, 2510, 321/2, 335, 2511, 551/4, 356/1, 322/3, 433/2, 356/2, 354/4, *51, 551/5, 415, 551/6, 322/4, 502/1, 599/3, 502/2, 2515, 338/2, 502/3, 409, 2507, 2508, 360, 408/2, 2481, 412, 332 in KO Črešnjice – parc. št. 2770/1, 2369, 2820/2
– Sekundarni odcep V507 do V661: KO Ždinja vas – parc. št. 485/1, 342/2, 496/2, 354/2, 354/3, 427/3, 2507, 360, 427/4, 2508, 484, 473, *39, 341, 463
– Sekundarni odcep V518 do V665: KO Ždinja vas – parc. št. 433/2, 502/3, 2508
– Sekundarni cevovod za VH Kamenje od V560 do V688: KO Zagorica – parc. št. 2210/1, 533, 495/4, 494/7, 2206, 507/1, *326, 71/1, 507/3, 492/4, 73/2
– Sekundarni cevovod za vodovod Karteljevo – Knežija od V588 do V758: KO Zagorica – parc. št. 2214, 2213/1, 625, 633/2, 624/21, 1139/1, 648/1, 624/4, 629, 624/5, 624/6, 624/7, 1141, 624/8, 2176, 624/9, 593/1, 2179
Črpališče Golušnik: Črpalni jašek je lociran na zemljišču KO Ždinja vas – parc. št. 321/1, 2481.
Vodohran Kamenska gora (VH 520): KO Zagorica – parc. št. 667/1
III. POGOJI ZA REALIZACIJO PROSTORSKIH UREDITEV
4. člen
Lokacijski načrt obravnava izgradnjo vodovoda na širšem območju Trške gore (KS Otočec, Bučna vas in Karteljevo). Na predvideni vodovod Trška gora se bodo priključila tudi naselja: Gorenje in Dolenje Kamenje v Krajevni skupnosti Bučna vas ter Gorenje in Dolenje Karteljevo v Krajevni skupnosti Karteljevo.
Predmetno področje je možno oskrbeti le z navezavo na centralni vodovod Novo mesto preko vodovoda Črešnjice (črpališče Jezero v Družinski vasi).
5. člen
Opis trase vodovoda
Vodovod Trška gora se bo preko magistralnega vodovoda Novo mesto ter vodovoda oziroma vodohrana Črešnjice oskrboval z vodo iz črpališča Jezero v Družinski vasi.
Voda iz sistema Novo mesto se preko magistralnega cevovoda in vodovoda Črešnjice prečrpava v VH Črešnjice, ki se nahaja na koti približno 313,00 m. Ta vodohran težnostno oskrbuje večji del naselja Črešnjice. Za pokritje obravnavanega področja bo potrebno v obstoječem VH Črešnjice dograditi črpalko s pripadajočo opremo za prečrpavanje vode v novi vodohran s črpališčem Trška gora na koti približno 376,00 m, ki predstavlja tlačno cono I. Ta vodohran bo oskrboval spodnji del Trške gore vse do vodovoda Ždinja vas. V ta namen se na cevovodu zgradi črpalni jašek Muren dol na koti približno 343,00 m, ki bo črpal vodo do obstoječega cevovoda Ždinja vas za napajanje obstoječega VH Ždinja vas, ki je lociran na koti približno 411,00 m in predstavlja tlačno cono II. Iz VH Črešnjice se bo del vode črpal tudi v višje ležeči novozgrajeni vodohran Golušnik, lociran na koti približno 456,00 m oziroma tlačno cono III. V tlačni coni III se na koti približno 447,00 m zgradi črpalni jašek Golušnik, ki služi za prečrpavanje vode v novozgrajeni vodohran Kamenska gora, lociran na koti približno 515,70 m, ki predstavlja tlačno cono IV.
6. člen
Tlačna cona I
Tlačna cona I sega od kote 313,00 m (črpališče Črešnjice) do kote 376,00 m (vodohran s črpališčem Trška gora) in oskrbuje objekte pod koto 360,00 m. Ta tlačna cona bo oskrbovala z vodo spodnji del Trške gore, na vzhodu do VH Črešnjice in na zahodu do Muren dola.
Tlačno cono I poleg tlačnega cevovoda I oziroma primarnega cevovoda I sestavlja še sekundarni cevovod V2 do V81 in sekundarni cevovod proti vodovodu Ždinja vas ter več manjših sekundarnih odcepov za oskrbo zidanic.
Vodohran Trška gora (VH 380) bo zgrajen na koti 378,20 m. Vodo vanj pa bomo prečrpavali s pomočjo novo-inštalirane črpalke s pripadajočo opremo v obstoječi armaturni komori v VH Črešnjice na koti približno 313 m.
V I. tlačni coni imamo dve redukciji tlaka. Prvi reducirni ventil bo oskrboval objekte pod koto 316,00 m. To so objekti na sekundarnem odcepu od V109 do V232. Drugi reducirni ventil pa bo oskrboval objekte pod koto 331,78 m. To so objekti na sekundarnem odcepu od V129 do V248.
7. člen
Tlačna cona II
Tlačno črto te cone vzdržuje obstoječi vodohran Ždinja vas, ki se nahaja na koti približno 411,00 m. Z obstoječim vodovodnim sistemom Ždinja vas se vodovod Trška gora povezuje preko novega črpališča Muren dol, lociranem na koti 343,00 m. Ta tlačna cona bo oskrbovala z vodo področje Trške gore zahodno od Muren dola od kote 400,00 m pa do 350,00 m. Tlačno cono II poleg tlačnega cevovoda oziroma sekundarnega cevovoda do vodovoda Ždinja vas sestavlja še več manjših sekundarnih odcepov za zidanice.
Črpališče Muren dol bo zgrajeno na koti 343,00 m. Z vodo se bo oskrbovalo s pomočjo novega vodohrana Trška gora. S tem se bo zagotovilo napajanje sistema Ždinja vas iz vodovoda Novo mesto. V drugem primeru pa se bo ta cona lahko samostojno oskrbovala iz sistema Ždinja vas.
Sekundarni cevovod se bo navezal na vodovod Ždinja vas. Tlačno črto te cone vzdržuje obstoječi vodohran Ždinja vas, ki je lociran na koti približno 411,00 m.
8. člen
Tlačna cona III
Zgornje območje tlačne cone III vzdržuje novi vodohran Golušnik na koti približno 455,95 m in poteka do novega vodohrana s črpališčem Trška gora (VH380). Ta cona oskrbuje objekte v zgornjem delu Trške gore ter vzhodni začetni del Golušnika od kote 455,00 m pa do 350,00 m.
Tlačno cono III poleg primarnega cevovoda II od V382 do V495 sestavljajo še sekundarni odcep Razbore, sekundarni odcep Sadeže ter nekaj manjših sekundarnih odcepov za oskrbo zidanic.
Vodohran Golušnik (VH 460) bo zgrajen na koti 458,05 m. Vodo vanj pa bomo prečrpavali s črpalko, vgrajeno v VH 380.
V III. tlačni coni imamo eno redukcijo tlaka, in sicer bo reducirni ventil oskrboval objekte pod koto 385,00 m. To so objekti na sekundarnem odcepu od V311b do V405 in odcepu V399 do V412.
9. člen
Tlačna cona IV
Tlačna cona IV sega od kote 445,20 m, ČR Golušnik, do kote 515,70 m, novi vodohran Kamenska gora in oskrbuje objekte pod koto 510,00 m. Ta tlačna cona bo oskrbovala z vodo Golušnik in Kamensko goro, hkrati pa bo omogočala napajanje vodovodnega sistema Kamenje in Karteljevo.
Tlačno cono IV poleg tlačnega cevovoda III oziroma primarnega cevovoda III sestavlja še sekundarni cevovod do VH Kamenje in sekundarni cevovod do vodovoda Karteljevo ter nekaj manjših sekundarnih odcepov za oskrbo zidanic.
Vodohran Kamenska gora (VH 520) bo zgrajen na koti 517,90 m. Vodo vanj pa bomo prečrpavali s pomočjo novo-zgrajenega črpališča Golušnik na koti približno 446,92 m, ki se bo napajalo iz VH 460 oziroma tlačne cone III.
V IV. tlačni coni imamo dve redukciji tlaka. Prvi reducirni ventil bo oskrboval objekte pod koto 456,00 m. To so objekti na tlačnem cevovodu III, hkrati pa bo ob tlačnem vodu od reducirnega jaška nazaj proti Trški gori položen sekundarni vod do točke V498. Drugi reducirni ventil bo oskrboval objekte pod koto 436,00 m. To so objekti na sekundarnem odcepu od V507 do V661.
10. člen
Tehnični opis cevovodov
Cevovodi so projektirani iz nodularne litine premera DN 100 mm in DN 80 mm ter PEHD 63.
Cevovod mora biti položen v jarek na posteljico iz sipkega materiala od izkopa oziroma v vozišču iz gramoza. Spodnja širina jarka 60 cm je takrat, kadar je v jarek položen samo cevovod ali cevovod in ena od zaščitnih cevi. Na mestih, kjer je v jarku poleg cevovoda položena tudi zaščitna cev za energetski kabel in zaščitna cev za signalni kabel, pa mora biti širina dna jarka 80 cm.
Posteljica mora biti izdelana po projektirani niveleti. V nepovoznih površinah se izdela posteljica in osnovni zasip s sipkim materialom od izkopa (zemlja, grušč), nadaljnji zasip jarka se izvede z izkopanim materialom neodvisno od kategorije zemljišča z lahkim utrjevanjem, zaključni sloj zasipa pa se izvede s humusom, ki se pri izkopu odlaga ločeno od ostalega materiala.
Na cevovodih se vgradijo protipožarni hidranti, zračniki in sektorski zasuni. V najnižjih točkah cevovoda so v funkciji blatnih izpustov hidranti.
Požarni hidranti so nadzemne izvedbe, kjer je to možno, v ostalih primerih pa podzemne.
11. člen
Črpališče v obstoječem VH Črešnjice
Pri VH Črešnjice se vodovod Trška gora naveže na obstoječi vodovod Črešnjice. V ta namen se v obstoječi armaturni komori izdela odcep z ustrezno črpalko za vodovod Trška gora. Odcep bo na koti približno 313,00 m. V armaturni komori bo vgrajena vertikalna črpalka.
Objekt je že priključen na električni vod nizke napetosti, vendar je obstoječi priključek iz črpališča Jelše neustrezen. Elektroenergetski kabel je že položen ob obstoječem cevovodu Črešnjice. Za priklop objekta je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo (TP) Črešnjice, 20 kV daljnovod od obstoječe TP Stari grad do nove TP Črešnjice (ta trasa ni predmet lokacijskega načrta), v primeru zahteve po večji zanesljivosti napajanja pa še lastni tokokrog od nove TP Črešnjice do odjemnega mesta.
Črpališče v VH Črešnjice bo z optičnim signalnim kablom povezano z novim VH Trška gora in od tam naprej z novim VH Golušnik in VH Kamenska gora ter od tam po radijski zvezi s centrom vodenja na Cikavi. Prav tako bosta z optičnim kablom povezana tudi črpališče Muren dol z VH 380 in obstoječim VH Ždinja vas ter črpališče Golušnik z novim VH 460 in novim VH 520.
Črpališče Muren dol
Na razcepu za Muren dol se konča tlačna cona I. Za napajanje višjeležečih objektov se na koti 343,00 m zgradi AB črpalni jašek, ki bo prečrpaval vodo v obstoječi VH Ždinja vas.
Objekt se priključi tudi na električni vod nizke napetosti. Za priklop objekta je potrebno zgraditi novo TP Trška gora 2, 20 kV kablovod od predvidene nove TP Golušnik do nove TP Trška gora 2 ob trasi vodovoda (ta trasa ni predmet lokacijskega načrta), v primeru zahteve po večji zanesljivosti napajanja pa tudi lastni tokokrog od nove TP Trška gora 2 do odjemnega mesta. Pod povoznimi in pohodnimi površinami se položi električni vod v PVC cev Ø110 mm.
Črpališče Muren dol bo z optičnim signalnim kablom povezano z novim VH Trška gora ter od tam preko naslednjih vodohranov po radijski zvezi s centrom vodenja na Cikavi. Črpališče Muren dol in VH Ždinja vas pa bosta povezana s pomočjo radijske zveze, saj je VH Ždinja vas že povezan s centrom vodenja na Cikavi.
Črpališče Golušnik
Črpališče Golušnik se nahaja takoj za odcepom za zaselek Sadeže in bo služil za napajanje VH Kamenska gora. V ta namen se na na koti 446,92 m zgradi AB črpalni jašek.
Objekt se priključi tudi na električni vod nizke napetosti. Za priklop objekta je potrebno zgraditi novo TP Golušnik, 20 kV kablovod od obstoječe TP Ždinja vas 2 do nove TP Golušnik (ta trasa ni predmet lokacijskega načrta) ter lastni tokokrog od nove TP Golušnik do odjemnega mesta. Mesto priključitve je nova TP Golušnik. Pod povoznimi in pohodnimi površinami se položi električni vod v PVC cev Ø110 mm.
Črpališče Golušnik bo z optičnim signalnim kablom povezano z novim VH Golušnik in novim VH Kamenje ter nato po radijski zvezi s centrom vodenja na Cikavi.
12. člen
Opis AB jaškov za črpališča
Za ČR Muren dol in ČR Golušnik se izdela armiranobetonski jašek notranjih dimenzij 150 x 200 cm in višine 170 cm. Odprtina za vstop v jašek je dim. 80 x 80 cm in pokrita s kovinskim pokrovom iz rebraste pločevine. Jašek je v celoti zasut z zemljo oziroma z gramozom, viden je samo pokrov vstopne odprtine. V jašku bo vgrajena vertikalna črpalka.
13. člen
Vodohran Trška gora
Vodohran VH 380 bo zgrajen na koti 378,20 m. Priključen bo na električno omrežje nizke napetosti.
V armaturni komori bo vgrajena tudi črpalka za prečrpavanje vode v VH Golušnik.
Vodohran Trška gora bo z optičnim signalnim kablom povezan s črpališčem v VH Črešnjice in z vodohranom Golušnik in Kamenska gora ter od tam po radijski zvezi s centrom vodenja na Cikavi.
Vodohran Golušnik
Vodohran VH 460 bo zgrajen na koti 458,05 m in bo priključen na električno omrežje nizke napetosti samo za napajanje merilne opreme in razsvetljavo.
Vodohran Golušnik bo z optičnim signalnim kablom povezan z VH 380 ter preko ČR Golušnik do VH Kamenska gora, od tam pa po radijski zvezi s centrom vodenja na Cikavi.
Vodohran Kamenska gora
Vodohran VH 520 bo zgrajen na koti 517,90 m. Na električno omrežje nizke napetosti bo priključen samo za napajanje merilne opreme in razsvetljavo.
Vodohran Kamenska gora bo po radijski zvezi povezan s centrom vodenja na Cikavi, hkrati pa bo z optičnim signalnim kablom preko ČR Muren dol povezan z VH 460.
14. člen
Tehnični opis vodohranov
Vodohran je klasično armirano betonske izvedbe, prostornine 100 m3.
Vodohran je sestavljen iz dveh vodnih celic in armaturne komore. Vodna celica je valjaste oblike, katere zunanji gabariti so: premer 720 cm in višina 390 cm. Po osi je vodna celica predeljena z vodotesno predelno steno. Ta deli vodohran na dve ločeni enoti. Vstop v vodni celici je iz zgornjega armaturnega prostora.
Zunanji gabariti pravokotne armaturne komore, ki je prigrajena vodni celici, so: tloris 340 x 300 cm, višina 575 cm. Višina vidnega dela fasade je 300 cm. V armaturni komori so nameščeni: vodovodne armature za dotok, odtok, preliv in izpust vode.
15. člen
Elektroenergetski priključek in elektroinštalacije
Vsi trije vodohrani so priključeni na nizkonapetostno električno omrežje.
Vodohran Trška gora (VH 380) bo priključen na električno omrežje nizke napetosti. Omrežje omogoča priklop objekta. V primeru zahteve po večji zanesljivosti napajanja je potrebno zgraditi lastni tokokrog od TP Trška Gora do odjemnega mesta. Mesto priključitve je na drogu na zemljišču s parc. št. 1402/7, KO Ždinja vas, oziroma v TP Trška gora.
Vodohran Golušnik (VH 460) bo priključen na električno omrežje nizke napetosti samo za napajanje merilne opreme in razsvetljavo. Za priklop objekta je potrebno zgraditi novo TP Golušnik, 20 kV kablovod od obstoječe TP Ždinja vas 2 do nove TP Golušnik (ta trasa ni predmet lokacijskega načrta), lastni tokokrog od nove TP Golušnik do odjemnega mesta. Mesto priključitve je v novi TP Golušnik.
Vodohran Kamenska gora (VH 460) bo samo za napajanje merilne opreme in razsvetljavo priključen na električno omrežje nizke napetosti. Za priklop objekta je potrebno zgraditi novo TP Kamenska gora, 20 kV kablovod od predvidene nove TP Golušnik do nove TP Kamenska gora ob trasi vodovoda (ta trasa ni predmet lokacijskega načrta), nizkonapetostni vod od nove TP Kamenska gora do odjemnega mesta ob trasi vodovoda. Mesto priključitve je v novi TP Kamenska gora.
Na mestu priklopa in v priključni merilni omarici je potrebno izvesti predpisano prednapetostno zaščito. Tip in lokacija merilno priključne omarice je samostoječa omarica ob ograji objekta na vedno dostopnem mestu. Pod povoznimi in pohodnimi površinami je treba položiti vod v PVC cev Ø110 mm.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO
IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
16. člen
Celoten objekt je prekrit z zemeljskim nasipom debeline približno 1,0 m. Viden del fasade je obložen z naravnim kamnom, venec krovne plošče armaturne komore je naravni beton, pokrit pa je z bakreno pločevino. Vhodna vrata v objekt so kovinska (eloksirana). Okolico vodohrana se po končanih delih zatravi, posadi se avtohtono okrasno grmičevje. Celoten objekt je ograjen z AL pletivom, višine 2,0 m. Stebrički ograje so iz aluminija.
Od vhodnih ograjnih vrat do vhoda v objekt vodi potka širine 1,2 m, tlakovana z betonskimi tlakovci. Pred vhodnim podestom pa so zgrajene AB stopnice, katerih pohodna ploskev je pokrita s kulir ploščami, ki so prilepljene na beton. Dostopna potka in stopnice so obrobljene z vrtnimi robniki. Nadkriti del vhodnega podesta je obložen z nedrsečimi keramičnimi ploščicami.
V. POGOJI GLEDE PROMETNEGA, KOMUNALNEGA
IN ENERGETSKEGA UREJANJA OBMOČJA
17. člen
Križanje in tangence prometnega omrežja
Cevovod poteka pretežno ob asfaltiranih vaških in vinogradniških poteh, kjer je to možno, z odmikom od 1,0 do 2,0 m od roba vozišča.
Nekajkrat gre trasa cevovoda z ene na drugo stran cestišča, ker se izogiba nečistim objektom ali drugim arhitektonskim oviram.
Prečkanje je povsod, kjer to dopušča kategorija zemljine, izvedeno s prebojem, sicer pa s prekopom. Globina cevovoda v cesti oziroma prevrtanje mora biti izvedeno v skladu z vzdolžnim profilom iz projekta, vendar minimalno 120 cm.
Če prevrtanja zaradi kamna ni možno izvesti, kar se na obravnavanem območju v večini tudi pričakuje, se izvede prekop v dveh polovicah. Jarek s položeno cevjo se zasuje z gramozom, gornji del jarka v višini 15 cm pa se zabetonira.
Križanje vodovoda s komunalnimi napravami
Pred začetkom del mora izvajalec pri Elektru, JP Komunala in Telekomu naročiti odkaz komunalnih naprav (električno, vodovodno, kanalizacijsko omrežje in omrežje zvez), ki se nahajajo na trasi vodovoda.
Na tangiranih mestih mora izvajalec pri gradnji dosledno upoštevati soglasja upravljalcev. Za vsa križanja mora izvajalec izdelati detajle križanj oziroma le-te naročiti pri upravljalcih. Razpored pri križanju mora biti takšen, da ena napeljava ne ovira druge in da omogoča izgradnjo hišnih priključkov.
Pri polaganju komunalnih vodov je potrebno upoštevati veljavne predpise o medsebojnem odmiku med posameznimi komunalnimi vodi. Minimalne horizontalne razdalje med položenimi komunalnimi napravami so 1,0 m.
VI. DRUGI POGOJI, POMEMBNI ZA IZVEDBO PREDVIDENIH UREDITEV
18. člen
Varovanje pred prekomernim hrupom
Obratovanje vodovoda ne bo produciralo nobenega hrupa. Črpalki v ČR Muren dol in ČR Golušnik bosta vgrajeni v AB jašku, ki je skoraj v celoti prekrit z zemljo, prav tako tudi črpalki, ki bosta vgrajeni v VH Črešnjice in VH Trška gora, zato njenega delovanja v okolico ne bo slišati.
Glede na lokacijo objektov tudi gradnja ne bo presegla ravni hrupa, določena z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/95).
Varovanje pred onesnaženjem zraka
Med gradnjo je treba zagotoviti ukrepe za varstvo zraka, predvsem pa ukrepe proti prašenju. Izvajalec gradbenih del mora z ukrepi zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišč ne bodo presežene mejne koncentracije prašnih usedlin v zraku. Po izgradnji posebni ukrepi niso potrebni, saj pri obratovanju vodovoda ne bo povečano onesnaženje zraka z emisijami.
Varovanje pred onesnaženjem voda
Na obravnavanem območju ne posegamo v vodotoke, predvideni vodovodni objekti pa tudi ne bodo producirali odpadnih voda. Meteorne vode z urejenih površin okolice objektov bodo speljane po bližnjem terenu.
V času gradnje je potrebno zagotoviti varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi. V primeru nezgode je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04) mora upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ter sprejeti ukrepe za odpravo neskladnosti, kadar je to potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi. Skladnost pitne vode se ugotavlja z mejnimi vrednostmi parametrov.
Spremljanje pitne vode zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje. Nosilec monitoringa je javni zdravstveni zavod.
Varovanje plodne zemlje in tal
Odstranjeno plast plodne zemlje je potrebno začasno deponirati in v celoti porabiti za humusiranje. Preostanek izkopanega materiala se deponira na zemljišču izven območja lokacijskega načrta v dogovoru z občino. Teren se mora po končanih delih sanirati, kar je pogoj na celotni trasi.
Ohranjanje narave
Na obravnavanem območju je evidentirana le ena naravna vrednota – lipe na Trški gori, ki ima status:
– naravne vrednote državnega pomena (NVDP, ident. št. 1179), za katero veljajo varstvene usmeritve* iz Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04);
– naravnega spomenika, za katerega veljajo varstveni režimi, sprejeti v Odloku o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 38/92).
Na območju naravne vrednote je treba pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upoštevati naslednje konkretne varstvene usmeritve:
– traso vodovoda na stičnem območju z naravno vrednoto je treba umestiti povsem na zunanji zahodni rob cestišča oziroma obstoječe poti, da se čim bolj odmakne od koreninskega sistema lip, in tik ob stanovanjski objekt, kjer je bilo zemljišče večinoma že prekopano;
– v primeru razkritja vitalnih debelejših korenin je treba izkop nadaljevati ročno, korenine pa med delom oviti z bombažnimi krpami, ki morajo biti stalno vlažne;
– poškodovane manjše korenine je treba odrezati tako, da bo rana čim manjša, odrez pa gladek.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravne vrednote in zavarovanega območja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedene v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za izdelavo lokacijskega načrta za vodovod Trška gora (ZRSVN, OE Novo mesto, junij 2005), ki so priloga odloku in se hranijo na sedežu Občine Novo mesto.
Varovanje kulturne dediščine
Lokacija trase neposredno ne ogroža do sedaj evidentiranih arheoloških struktur, vendar pa zaradi same lege vseeno obstaja možnost prisotnosti arheoloških ostankov. Zato bo na celotni trasi potrebno izvajati predhodni sistematični arheološki terenski pregled po metodologiji SAAS-a.
V primeru odkritja arheoloških ostalin oziroma najdišč med terenskim pregledom bo potrebno prestaviti določene odseke trase, ki bi lahko poškodovali te ostaline.
Med gradnjo vodovoda in znotraj naselij, še posebej tam, kjer površinski in podpovršinski pregled ni izvedljiv, bo potrebno izvajati arheološki nadzor. V primeru odkritja arheoloških ostankov bo potrebno omogočiti arheološko izkopavanje.
Varstvo krajinskih značilnosti
– vplivi na arhitekturo, urbanizem in krajino
Predvidena gradnja vodovoda bo v času gradnje predstavljala poseg v krajino, ki pa po končani gradnji ne bo pustil negativnih vplivov. Trasa cevovoda poteka v največji možni meri po javnih površinah, in sicer delno ob/v cesti ter delno ob vinogradniških poteh.
Po končani gradnji se bo tangirana površina s cevovodom uredila, poravnala in očistila, vse javne površine pa se uredijo v prvotno stanje. Vsi trije vodohrani bodo locirani in zgrajeni tako, da bodo vidni le iz neposredne bližine. Objekt vodohrana bo v celoti zasut z zemljo. Viden bo le vhodni del, ki bo obložen z naravnim kamnom. Okolica pa bo hortikulturno urejena z avtohtonim grmičevjem, tako da se bo vodohran čim bolj neopazno vklopil v okolje.
Izgradnja vodovoda ne bo imela negativnega vpliva na arhitekturo, urbanizem in krajino. Vendar pa je potrebno v času gradnje zagotoviti varnost prebivalcev v stanovanjskih objektih, ki se jim trasa izgradnje vodovoda približa, in kakovostno urediti dostope do objektov. Sočasno se tudi informira prebivalce o končni rešitvi in ureditvi vodovoda, o časovnih terminih, cestnih zaporah in drugih motnjah v času gradnje ter hkrati z njimi doseči dogovor.
– Varovanje gozdov
Trasa vodovoda na svoji poti poteka tudi po gozdnih površinah in sodi v območje, ki se ureja z Gozdnogospodarskim načrtom Gozdnogospodarske enote Novo mesto – sever (1998–2007). Zaradi gradnje bo potreben posek določenega števila dreves na trasi. Označitev drevja, predvidenega za posek, opravi pooblaščen delavec Zavoda za gozdove Slovenije – Krajevna enota Novo mesto, in sicer po pridobitvi potrebnih dovoljenj in soglasij ter po detajlni zakoličbi trase vodovoda. Dela je potrebno izvajati tako, da bo posekanega čim manj gozdnega drevja in grmovja. Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena v skladu s Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94).
V vseh gozdovih, še posebej na območjih z izjemno poudarjeno hidrološko funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje. Vse ukrepe, povezane s sečnjo in spravilom drevja, je potrebno opraviti v skladu z varstvenim režimom. Na območjih z izjemno poudarjeno hidrološko funkcijo naj se dela izvedejo le v suhem vremenu s priporočeno uporabo biološko razgradljivih olj v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 92/00).
Ohranjati je potrebno tudi gozdni rob. Po zaključku del je potrebno vzpostaviti popolen gozdni red in odstraniti ves material, ki v gozd ne sodi, morebitni rampni prostori pa morajo biti sanirani v prvotno stanje.
Varovanje pred požarom
Za varovanje pred požarom je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir oskrbe z vodo za gašenje požara skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Potresna varnost
Pri načrtovanju vodovoda je potrebno upoštevati določila Odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli – Cancan – Seiberg.
VII. ETAPE IZVAJANJA LOKACIJSKEGA NAČRTA
19. člen
Izvedba, predvidena po lokacijskem načrtu, se bo izvajala fazno, in sicer:
+-----+-----+------------------------------+
|I. |faza:|Primarni cevovod I – tlačna |
| | |cona I, od V1 do V50b (od VH |
| | |Črešnjice do VH 380) |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|I-a |faza:|Sekundarni cevovod od V2 do |
| | |V81 |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|I-b |faza:|Sekundarni odcep od V59 do V87|
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|I-c |faza:|Sekundarni odcep od V11 do V97|
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|I-d |faza:|Sekundarni cevovod proti |
| | |vodovodu Ždinja vas – tlačna |
| | |cona I, od V39 do V137 |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|I-e |faza:|Sekundarni odcep od V109 do |
| | |V232, Sekundarni odcep od V129|
| | |do V248 |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|II. |faza:|Črpališče Črešnjice |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|III. |faza:|Vodohran Trška gora (VH380) |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|IV. |faza:|Sekundarni cevovod do vodovoda|
| | |Ždinja vas – tlačna cona II |
| | |(navezava na obstoječi vodovod|
| | |Ždinja vas NL 100), od V137 do|
| | |V204 |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|IV- |faza:|Sekundarni odcep Muren dol od |
|a | |V137 do V258 |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|IV- |faza:|Sekundarni odcep V144 do V279 |
|b | | |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|IV- |faza:|Sekundarni odcep V166 do V294,|
|c | |IV-c. faza |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|IV- |faza:|Sekundarni odcep V173 do V303,|
|d | |IV-d. faza |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|IV- |faza:|Sekundarni odcep V197 do V310,|
|e | |IV-e. faza |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|V. |faza:|Črpališče Muren dol |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|VI. |faza:|Primarni cevovod II – tlačna |
| | |cona III, od V311a do V385 (od|
| | |VH380 do VH460) |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|VI- |faza:|Sekundarni odcep V311b do V405|
|a | | |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|VI- |faza:|Sekundarni odcep V399 do V412 |
|b | | |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|VI- |faza:|Sekundarni odcep V365 do V427 |
|c | | |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|VI- |faza:|Sekundarni odcep V416 do V429 |
|d | | |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|VI- |faza:|Sekundarni odcep V376 do V442 |
|e | | |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|VI- |faza:|Sekundarni odcep Razbore V376 |
|f | |do V473 |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|VI- |faza:|Sekundarni cevovod od V382 do |
|g | |V495 |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|VI- |faza:|Sekundarni odcep V480 do V613 |
|h | | |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|VI- |faza:|Sekundarni odcep V602 do V617 |
|i | | |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|VI- |faza:|Sekundarni odcep Sadeže V495 |
|j | |do V628 |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|VI- |faza:|Sekundarni odcep V312 do V767 |
|k | | |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|VII. |faza:|VH Golušnik (VH 460) |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|VIII.|faza:|Primarni cevovod III – tlačna |
| | |cona IV, od V495 do V593 |
| | |(VH520) |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|VIII |faza:|Sekundarni odcep V507 do V661 |
|-a | | |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|VIII |faza:|Sekundarni odcep V518 do V665 |
|-b | | |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|VIII |faza:|Sekundarni cevovod za VH |
|-c | |Kamenje od V560 do V688 |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|VIII |faza:|Sekundarni cevovod za vodovod |
|-d | |Karteljevo – Knežija od V588 |
| | |do V758 |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|IX. |faza:|Črpališče Golušnik |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
|X. |faza:|VH Kamenska gora (VH 520) |
| | | |
+-----+-----+------------------------------+
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
20. člen
Investitorji in izvajalci so dolžni:
– zagotoviti nemotene dovoze in dostope do vseh objektov in zemljišč ter nemoteno komunalno oskrbo objektov v času izvajanja del;
– preveriti trase podzemnih in nadzemnih infrastrukturnih objektov in naprav v območju ureditve vodovoda in jih v primeru poškodb zaradi gradnje ustrezno sanirati po končani gradnji;
– pred začetkom izgradnje vodovoda obvestiti vse upravljalce komunalnih vodov in naprav zaradi odkaza in nadzora;
– pred posegom v gozd in gozdni prostor pridobiti dovoljenje za poseg v prostor v skladu s predpisi o urejanju prostora, k dovoljenju pa priložiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije;
– zaradi nadzora strokovne službe ob izkopu je potrebno najmanj 14 dni pred začetkom del obvestiti Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, ki bo spremljal, usmerjal in po potrebi dokumentiral dela na terenu;
– investitor je dolžan kriti stroške arheološkega pregleda, nadzora in morebitnih izkopavanj; ugotovitve arheološkega pregleda pa morajo biti vključene v projektno dokumentacijo – v primeru zahteve premika trase ali predhodnega arheološkega izkopavanja zaradi odkritja arheoloških ostalin v pregledu;
– pazljivo ravnati pri delu z višjimi gradbenimi stroji in pri izkopih v bližini obstoječih infrastrukturnih objektov ali naprav;
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takem obsegu, da se prometna varnost zaradi gradnje vodovoda ne bo poslabšala;
– uporabljati delovne naprave in gradbene stroje, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev in za preprečitev emisij v zrak;
– zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi; v primeru nezgode je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepe za to usposobljenih delavcev;
– nadomestiti komunalne objekte in naprave, ki v lokacijskem načrtu niso evidentirani, pa se pri gradnji ugotovi, da so tangirani s predmetnimi ureditvami;
– vse obstoječe javne poti in ceste, ki bodo zaradi izgradnje vodovodnega omrežja kakorkoli poškodovane, je potrebno sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje, morebitne prekinitve pa nadomestiti z novimi.
Takoj po končani gradnji se mora zemljišča oziroma njihove dele, ki bodo s predvidenimi posegi in ureditvami tangirana le v času gradenj, povrniti v prvotno rabo.
IX. TOLERANCE
21. člen
Pri realizaciji tega projekta so dopustna manjša odstopanja, če se na podlagi tehnoloških, okoljevarstvenih, geotehničnih in drugih ugotovitev poiščejo ekonomsko in tehnično utemeljene rešitve.
Tolerance so dopustne: pri spremembi nivelete dna jarka +-30 cm, v tlorisnih gabaritih vseh objektov, in sicer +-10%, v vertikalnih gabaritih vseh objektov, in sicer +-10% in če bi se s tem zagotovila boljša rešitev.
V primeru odkritja arheoloških ostalin oziroma najdišč med terenskim pregledom se lahko prestavi določene odseke trase tudi izven mej lokacijskega načrta.
Sprememba se upošteva v PGD projektu.
Pri realizaciji načrtovane gradnje so izjemoma dopustna večja odstopanja od zgoraj navedenih, in sicer v primerih, ko se zaradi razmer na terenu (predvsem geološke, geomehanske, hidrološke, arheološke) ugotovi, da so možne ekonomske, tehnične in prostorske boljše rešitve.
Za vsa večja odstopanja je potrebno pri pristojnem upravnem organu za urejanje prostora predložiti kopijo katastrskega načrta za območje sprememb, situacijo nove rešitve s prikazom reševanja vseh posledično tangiranih objektov in naprav, prikaz posega glede na veljavne planske dokumente ter odstopne izjave lastnikov zemljišč. Ta odstopanja morajo biti usklajena s smernicami, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu lokacijskemu načrtu. V primeru večjih odstopanj je potrebno pridobiti ponovno mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora, da so njihovi pogoji upoštevani.
X. PREHODNE DOLOČBE
22. člen
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
XI. KONČNE DOLOČBE
23. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo v območju urejanja tega lokacijskega načrta veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za zunajmestni prostor Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 98/03, 49/05).
24. člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled na občinski upravi Mestne občine Novo mesto.
25. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Šifra: 350-05-3/2004
Novo mesto, dne 9. marca 2006
Župan
Mestne občine Novo mesto
mag. Boštjan Kovačič l.r.
