Na podlagi drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 8. člena, 76. člena ter 90. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

(1) Ta pravilnik določa vsebino vloge in postopek registracije ter odobritve obratov na področju živil živalskega izvora (v nadaljnjem besedilu: obrati) za izvajanje Uredbe (ES) 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 55, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 853/2004/ES) in Uredbe (ES) 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L št. 165 z dne 30. 4. 2004, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 882/2004/ES).
(2) Ta pravilnik določa tudi pogoje, pod katerimi lahko obrati nosilcev živilske dejavnosti na področju primarne pridelave živil oddajo manjšo količino teh živil končnemu potrošniku ali drugim obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, za izvedbo četrtega odstavka 1. člena Uredbe 853/2004/ES.
(3) Ta pravilnik določa tudi največji dovoljeni obseg predelave živil na mestu izvora in način ter pogoje njihove oddaje končnemu potrošniku ali drugim obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, za izvedbo točke c) petega odstavka 1. člena Uredbe 853/2004/ES.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. prodaja na drobno je prodaja kot je določena z Uredbo (ES) 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 178/2002/ES) in vključuje tudi postopke predelave živil na mestu izvora;
2. primarno živilo je proizvod primarne pridelave živil na področju živinoreje, lova in ribištva;
3. predelava živil na mestu izvora so vsi postopki nadaljnje obdelave, predelave in dodelave primarnih živil na mestu njihove pridelave in predelava mesa, ki izpolnjuje pogoje iz 21. člena tega pravilnika;
4. turistična kmetija je kmetija, ki izpolnjuje pogoje iz pravilnika, ki ureja minimalne tehnične pogoje o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti in iz uredbe, ki ureja vrste, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji;
5. snovi s posebnim tveganjem (v nadaljnjem besedilu: SRM) so snovi kot jih opredeljuje Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L št. 147 z dne 31. 5. 2001, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 999/2001/ES).

(1) Za izvedbo prvega odstavka 31. člena Uredbe 882/2004/ES mora nosilec živilske dejavnosti vložiti vlogo na obrazcu, ki je kot Priloga 1 sestavni del tega pravilnika, objavljen pa je tudi na spletni strani VURS (http://www.vurs.gov.si). Nosilec živilske dejavnosti vloži vlogo pri pristojnem območnem uradu Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: OU VURS) v pisni obliki, priporočeno po pošti, najmanj 15 dni pred predvidenim pričetkom oddaje živil na trg.
(2) Na podlagi vloge iz prejšnjega odstavka OU VURS obrat vpiše v evidenco registriranih obratov in nosilcu živilske dejavnosti pošlje izpis iz evidence registriranih obratov, ki velja kot potrdilo o registraciji.
(3) Nosilec živilske dejavnosti mora v roku osmih dni obvestiti OU VURS, pri katerem je obrat registriral, o vsaki spremembi podatkov iz vloge.
(4) OU VURS pošlje najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto evidenco registriranih obratov na glavni urad VURS.

Za izvajanje 1. in 4. člena Uredbe 853/2004/ES je registracija po tem pravilniku obvezna za:
a) obrate na področju primarne pridelave živil;
b) obrate, ki opravljajo dejavnost prodaje na drobno;
c) obrate, ki opravljajo dejavnost skladiščenja živil, za katera niso predpisani temperaturno nadzorovani pogoji skladiščenja (konzerve, mleko v prahu ipd.);
d) prevozna sredstva, s katerimi se prevažajo živila.

(1) Obrati na področju primarne pridelave živil so:
a) obrati, ki pridelujejo surovo mleko, konzumna jajca, čebelje pridelke in ribe (kmetijska gospodarstva, čebelarji, ribogojnice ipd.);
b) zbiralnice mleka, ki skladiščijo mleko z namenom oddaje organizatorju odkupa mleka (t. i. vaške zbiralnice mleka);
c) zbiralnice uplenjene divjadi;
d) plovila za gospodarski ribolov;
e) ostali obrati, ki izvajajo dejavnost primarne pridelave živil, ki ni zajeta v točkah a), c) in d) tega odstavka.
(2) Obrati iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati zahteve, določene z Uredbo (ES) 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 852/2004/ES), in vse posebne zahteve, določene za posamezno vrsto živil z Uredbo 853/2004/ES.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega člena ni treba registrirati obratov iz točk a), d) in e) prvega odstavka tega člena, ki dobavljajo manjše količine primarnih živil le neposredno končnemu potrošniku na mestu pridelave.
(4) Obrati iz točke c) prvega odstavka tega člena lahko dobavijo končnemu potrošniku ali drugim obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, manjše količine uplenjene divjadi oziroma mesa divjadi.
(5) Manjše količine primarnih živil iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ter pogoji, ki jih morajo ti obrati izpolnjevati, so določeni v IV. poglavju tega pravilnika.

(1) Obrati iz točke b) 4. člena tega pravilnika so:
a) prodajalne, ki dobavljajo sveže neembalirano meso, sveže ribe ali druge vodne organizme, ki niso predpakirani (mesnice in ribarnice), neposredno končnemu potrošniku;
b) obrati, ki prodajajo živila, predelana na mestu izvora (kmetijska gospodarstva, čebelarstva, ribogojnice ipd.).
(2) Obrati iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati zahteve, določene z Uredbo 852/2004/ES, in vse posebne zahteve, določene za posamezno vrsto živil z Uredbo 853/2004/ES.
(3) Obrati iz prvega odstavka tega člena lahko mesečno oddajo drugim obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, največ 25 odstotkov živil, ki so predmet njihovega poslovanja.
(4) Obrati iz točke b) prvega odstavka tega člena lahko oddajajo živila neposredno na mestu izvora (kmetijsko gospodarstvo, čebelarstvo, ribogojnica ipd.), na tržnicah in drugim obratom prodaje na drobno. Maksimalni obseg in pogoji za predelavo živil na mestu izvora so določeni v V. poglavju tega pravilnika.

(1) Za izvedbo drugega odstavka 31. člena Uredbe 882/2004/ES se postopek odobritve obrata začne z vlogo, ki jo nosilec živilske dejavnosti vloži pri pristojnem OU VURS na obrazcu, ki je kot Priloga 2 sestavni del tega pravilnika.
(2) Vlogi za odobritev mora biti priložen tloris obrata z vrisano opremo in tehnološkimi potmi proizvodnje.
(3) Pred odločitvijo je obvezen pregled obrata, ki ga opravi eden ali več uradnih veterinarjev OU VURS.
(4) O odobritvi oziroma pogojni odobritvi obrata odloči direktor OU VURS z odločbo na podlagi ugotovitev pregleda obrata in obrat vpiše v evidenco odobrenih obratov.
(5) Iz odločbe iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni naslednji podatki:
a) osebno ime oziroma firma in naslov nosilca živilske dejavnosti;
b) ime in naslov odobrenega obrata;
c) kontrolna številka odobritve;
d) odobrene dejavnosti v skladu s Prilogo 5.
(6) Kontrolno številko odobritve določi glavni urad VURS na zahtevo OU VURS.
(7) Nosilec živilske dejavnosti mora v roku osmih dni obvestiti OU VURS o vsaki spremembi podatkov iz petega odstavka tega člena.
(8) V primeru, da obrat začasno ne izvaja ene ali več odobrenih dejavnosti in je to obdobje daljše od šestih mesecev, mora nosilec živilske dejavnosti najmanj 15 dni pred nameravanim ponovnim izvajanjem dejavnosti o tem obvestiti OU VURS. Pred ponovnim začetkom izvajanja dejavnosti mora uradni veterinar OU VURS opraviti pregled obrata, s katerim preveri izpolnjevanje predpisanih pogojev.

(1) Pregled obrata v postopku odobritve obsega:
a) ugotavljanje izpolnjevanja zahtev glede infrastrukture in opreme v obratu;
b) ugotavljanje ustreznosti sistema notranjih kontrol glede na tehnološke postopke, ki se bodo izvajali v obratu.
(2) Za ugotavljanje ustreznosti sistema notranjih kontrol mora nosilec živilske dejavnosti predložiti dokumentacijo, ki obsega vsaj:
a) program čiščenja in razkuževanja obrata in izvajanja osebne higiene;
b) program zaščite pred škodljivci;
c) program nadzora pitne vode;
d) dokaze o zdravju delavcev v skladu s predpisom, ki ureja zdravstvene zahteve za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili; program izobraževanja delavcev;
e) program ugotavljanja izpolnjevanja mikrobioloških in drugih predpisanih kriterijev;
f) program postopkov notranjega nadzora po sistemu oziroma po načelih ugotavljanja kritičnih točk v procesu proizvodnje (HACCP) v skladu s 5. členom Uredbe 852/2004/ES;
g) program zagotavljanja sledljivosti surovin in živil;
h) program ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi (v nadaljnjem besedilu: ŽSP), vključno z ravnanjem s SRM, ki jih obrat sprejema ali ki v njem nastanejo.
(3) Programi iz prejšnjega odstavka morajo vsebovati opis del in postopkov, pogostnost izvajanja in korektivne ukrepe v primeru ugotovljenih neskladij v procesu proizvodnje.
(4) Namesto dokumentacije ali dela dokumentacije iz drugega odstavka tega člena lahko nosilec živilske dejavnosti izvaja sistem notranjih kontrol na podlagi smernic dobre higienske prakse, ki jih je ocenil VURS v skladu s tretjim odstavkom 8. člena Uredbe 852/2004/ES, kot ustrezne za predvideno vrsto živilske dejavnosti.

Odobritev po tem pravilniku je obvezna za:
a) obrate, ki opravljajo dejavnosti iz priloge III Uredbe 853/2004/ES, razen obratov, ki opravljajo te dejavnosti v okviru prodaje na drobno;
b) obrate iz točke a) prvega odstavka 6. člena tega pravilnika, če oddajo več kot 25 odstotkov živil, ki so predmet njihovega poslovanja, drugim obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika;
c) obrate iz točke b) prvega odstavka 6. člena tega pravilnika, če letna proizvodnja živil presega količine, določene v Prilogi 4 tega pravilnika, oziroma če oddajo več kot 25 odstotkov živil, ki so predmet njihovega poslovanja, drugim obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika. Omejitve iz te točke ne veljajo za predelavo medu in ostalih čebeljih pridelkov.

(1) Glavni urad VURS objavi seznam vseh po tem pravilniku odobrenih obratov v Republiki Sloveniji na spletni strani VURS in ga posreduje Evropski komisiji.
(2) O odobritvi oziroma vsaki spremembi OU VURS v roku osmih dni pisno obvesti glavni urad VURS in dostavi kopijo odločbe.

(1) Če uradni veterinar OU VURS obratu v obdobju 12 mesecev trikrat izreče ukrep iz točke (e) drugega odstavka 54. člena Uredbe 882/2004/ES, direktor OU VURS obratu začasno odvzame odobritev za obdobje enega meseca.
(2) Obratu, ki mu je bila odobritev odvzeta v skladu s prejšnjim odstavkom trikrat v obdobju 24 mesecev, direktor OU VURS odobritev trajno odvzame.
(3) O začasnem in trajnem odvzemu odobritve direktor OU VURS obvesti glavni urad VURS, ki obrat začasno umakne oziroma ga izbriše iz evidence odobrenih obratov v Republiki Sloveniji.
(4) V primeru iz drugega odstavka tega člena lahko obrat ponovno vloži vlogo za odobritev obrata po preteku treh mesecev od dokončnosti odločbe o odvzemu odobritve.

(1) VURS vzpostavi in vodi evidenco registriranih in odobrenih obratov za proizvodnjo živil.
(2) V evidenci registriranih obratov iz 4. člena tega pravilnika se vodijo naslednji podatki:
– firma oziroma osebno ime ter sedež oziroma naslov,
– ime in naslov obrata,
– davčna številka,
– enotna matična številka občana oziroma matična številka subjekta,
– vrste dejavnosti.
(3) V evidenci odobrenih obratov iz 7. člena tega pravilnika se vodijo naslednji podatki:
– firma oziroma osebno ime ter sedež oziroma naslov,
– ime in naslov obrata,
– davčna številka,
– enotna matična številka občana oziroma matična številka subjekta,
– vrste dejavnosti,
– kontrolno številko odobritve,
– odobrene dejavnosti.

(1) Manjša količina surovega mleka, namenjenega neposredni dobavi končnemu potrošniku na mestu pridelave, ne sme presegati 10.000 litrov surovega mleka letno ali največ 30 litrov na dan.
(2) Surovo mleko iz prejšnjega odstavka mora izvirati od živali:
– ki ne kažejo nobenih znakov kužnih bolezni, ki se prenašajo preko mleka na ljudi;
– ki so v dobrem splošnem zdravstvenem stanju in ne kažejo nobenih znakov bolezni, katerih posledica bi lahko bila kontaminacija mleka, oziroma niso zbolele za okužbo genitalnih poti, enteritisom z diarejo in vročino, ali z vidnim vnetjem vimena;
– ki nimajo nobenih ran na vimenih, ki bi utegnile vplivati na mleko;
– ki niso dobivale nedovoljenih snovi ali pripravkov oziroma niso v karenci;
– ki so uradno proste bruceloze in levkoze.
(3) Zahteve glede prostorov in opreme:
– molzna oprema in prostori, kjer se mleko skladišči, obdeluje ali ohlajuje, morajo biti locirani in izdelani tako, da se omeji nevarnost kontaminacije mleka, ki izhaja iz zraka, zemlje, vode, krme, gnojil, zdravil za uporabo v veterinarski medicini, fitofarmacevtskih sredstev in biocidov;
– površine opreme, ki pridejo v stik z mlekom (posode, vsebniki, cisterne itd., namenjene za zbiranje in transport mleka), se morajo z lahkoto čistiti in po potrebi dezinficirati in morajo biti primerno vzdrževane;
– vsaj enkrat na dan je treba posodo, ki se uporablja za prevoz surovega mleka, očistiti in razkužiti;
– mleko, ki se v dveh urah po molži ne odda končnemu potrošniku, je treba ohladiti na 6–8 °C.
(4) Oseba, ki opravlja molžo, mora skrbeti za osebno higieno.

(1) Manjša količina konzumnih jajc, namenjenih dobavi neposredno končnemu potrošniku na mestu pridelave, ne sme presegati 70.000 jajc letno ali največ 200 jajc na dan.
(2) Konzumna jajca iz prejšnjega odstavka mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je jata nesnic v dobrem splošnem zdravstvenem stanju in ne kaže nobenih znakov kužnih bolezni, ki se prenašajo preko jajc na ljudi;
– da kokoši nesnice niso dobivale nedovoljenih snovi ali pripravkov oziroma niso v karenci;
– da se konzumna jajca, do oddaje na trg, hranijo v čistih, suhih in hladnih prostorih, zavarovana pred neposrednimi sončnimi žarki in vdorom škodljivcev;
– da se konzumna jajca oddajo na trg najkasneje v roku 21 dni, potem ko so bila znesena.

(1) Čebelji pridelki so med, med v satju, matični mleček, cvetni prah in propolis.
(2) Manjša količina čebeljih pridelkov, namenjenih dobavi neposredno končnemu potrošniku na mestu pridelave, predstavlja celotno količino čebeljih pridelkov, dobavljenih neposredno končnemu potrošniku na mestu pridelave.
(3) Čebelji pridelki iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– da so čebelje družine v dobrem splošnem zdravstvenem stanju in ne kažejo nobenih znakov kužnih bolezni, ki se prenašajo preko čebeljih pridelkov na ljudi;
– da čebelje družine niso dobivale nedovoljenih snovi ali pripravkov oziroma niso v karenci;
– da se čebelji pridelki, do oddaje na trg, hranijo v čistih, suhih in hladnih prostorih, zavarovani pred neposrednimi sončnimi žarki in vdorom škodljivcev;
– za predpakiranje čebeljih pridelkov je dovoljeno uporabljati le embalažo, ki izpolnjuje higienske zahteve za to vrsto živil.

(1) Manjša količina rib, vzrejenih v ribogojnici in namenjenih dobavi neposredno končnemu potrošniku na mestu pridelave, je 3000 kg letno.
(2) Za ribe, rejene v skladu s prejšnjim odstavkom, je treba zagotoviti:
– da so ribe v dobrem splošnem zdravstvenem stanju;
– da ribe niso dobivale nedovoljenih snovi ali pripravkov oziroma niso v karenci;
– vsa oprema in posoda, ki prihaja v stik z izlovljenimi ribami, mora biti čista in dobro vzdrževana;
– zagotoviti je potrebno prostor za evisceracijo in odstranjevanje lusk, če se ti postopki po izlovu opravljajo;
– če se ribe ne oddajo končnemu potrošniku neposredno po izlovu, je treba zagotoviti skladiščenje na temperaturi talečega se ledu, ki mora biti izdelan iz pitne ali čiste vode, ali skladiščenje v ustreznih hladilnih napravah.

(1) Šteje se, da gre za manjšo količino uplenjene divjadi in mesa divjadi, če zbiralnica uplenjene divjadi končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, dobavi največ 20 odstotkov planiranega letnega odvzema divjadi iz narave, določenega za posamezno lovsko organizacijo.
(2) Lovske organizacije morajo do 1. maja v tekočem letu na OU VURS v vednost posredovati podatke o letnem načrtu odvzema divjadi iz narave (število in vrste divjadi).

(1) Zbiralnica uplenjene divjadi mora za namene prvega odstavka prejšnjega člena zagotoviti, da:
a) usposobljena oseba, kot je določena v Prilogi III, Oddelek IV, Poglavje I Uredbe 853/2004/ES, opravi pregled trupa in pripadajočih notranjih organov;
b) se trupi divjadi, v primeru oddaje obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, pred oddajo izkožijo. V ta namen morajo biti poleg pogojev iz dela A Priloge I Uredbe 852/2004/ES izpolnjeni naslednji pogoji:
– prostor ali ločeno mesto za izkoževanje divjadi;
– oprema za odiranje v visečem položaju;
– umivalnik s hladno in vročo vodo ter sterilizator ročnega orodja;
– ločeno skladiščenje izkoženih trupov od neizkoženih, če se takšno skladiščenje v zbiralnici uplenjene divjadi izvaja;
– veterinarski pregled trupov uplenjene divjadi skladno z Uredbo (ES) 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 4. 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega veterinarskega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L št. 139 z dne 30. aprila 2004, str. 206, z vsemi spremembami);
– da se trupe divjadi razkosa na največ šest osnovnih kosov;
– so trupi ali meso divjih prašičev in drugih dovzetnih vrst divjadi, namenjenih oddaji končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, pregledani na trihinelozo v skladu z Uredbo (ES) 2075/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. decembra 2005, o določitvi posebnih predpisov za uradni nadzor Trihinel v mesu (UL L št. 338 z dne 22. 12. 2005, str. 60, z vsemi spremembami);
c) se vodi evidenca o oddanih trupih ali mesu divjadi, ki mora vsebovati vsaj naslednje podatke: osebno ime končnega potrošnika oziroma firmo obrata prodaje na drobno, datum dobave in količina.
(2) Izjavo usposobljene osebe o opravljenem pregledu iz točke a) prejšnjega odstavka mora končni potrošnik oziroma obrat prodaje na drobno hraniti najmanj 2 leti od njene izdaje.

(1) Manjša količina rib, ulovljenih s plovili za gospodarski ribolov in namenjenih dobavi končnemu potrošniku neposredno po ulovu, ne sme presegati 50 kg rib na dan.
(2) Za ribe, ulovljene v skladu s prejšnjim odstavkom, je treba zagotoviti:
– da so ribe v dobrem splošnem zdravstvenem stanju;
– na ribiškem plovilu morajo biti ribe po ulovu ustrezno zaščitene pred kontaminacijo iz neposredne okolice;
– posode, namenjene skladiščenju ulovljenih rib, morajo biti čiste in dobro vzdrževane;
– če se ribe ne oddajo končnemu potrošniku neposredno po ulovu, je treba zagotoviti hlajenje med skladiščenjem in transportom na temperaturi talečega se ledu, ki mora biti izdelan iz pitne ali čiste vode, ali hlajenje v ustreznih hladilnih napravah.

(1) Manjša količina primarnih živil v obratu za primarno pridelavo živil, ki niso zajeta v točkah a), c) in d) prvega odstavka 5. člena tega pravilnika, namenjenih dobavi končnemu potrošniku neposredno na mestu pridelave, ne sme presegati 25 odstotkov celotne pridelave teh živil v obratu.
(2) Za primarna živila iz prejšnjega odstavka je treba zagotoviti:
– da se pri njihovi pridelavi izvajajo vsi predpisani ukrepi, ki vplivajo na zdravje ljudi in se nanašajo na zdravje in dobro počutje živali, tudi morebitni programi za spremljanje in nadzor zoonoz in njihovih povzročiteljev,
– da so primarna živila zaščitena pred kontaminacijo iz zraka, zemlje, vode, krme, gnojil, zdravil za uporabo v veterinarski medicini, fitofarmacevtskih sredstev in biocidov ter iz skladiščenja, ravnanja z odpadki in njihovega odstranjevanja,
– vzdrževanje čistoče vseh objektov, naprav, opreme in pribora, ki se uporabljajo pri primarni proizvodnji in z njo povezanimi delovnimi postopki.

(1) Primarna živila za proizvodnjo živil iz točke b) prvega odstavka 6. člena tega pravilnika morajo biti v celoti proizvedena na mestu izvora (kmetijska gospodarstva, čebelarstva, ribogojnice ipd.).
(2) Za predelavo živil na mestu njihovega izvora je dovoljeno uporabiti samo meso, pridobljeno od živali, ki so bile v reji nosilca živilske dejavnosti od rojstva ali najmanj tri mesece, perutnina, kunci ter jagnjeta, kozlički in prašički do 20 kg žive teže pa od rojstva ali najmanj en mesec. Pri predelavi mesa je dovoljeno dokupiti meso živali, ki se jih ne redi na mestu izvora, vendar samo v količinah, ki so potrebne glede na tehnološke potrebe za posamezno vrsto mesnega izdelka.
(3) Parkljarji in kopitarji, razen izjem iz 13. člena Pravilnika o pogojih za proizvodnjo in predelavo živil živalskega izvora na kmetiji za neposredno prodajo končnemu potrošniku (Uradni list RS, št. 117/04, 126/04 – popr. in 93/05-ZVMS), morajo biti zaklani v odobrenem obratu za klanje živali.

(1) Vrste dejavnosti in največji dovoljeni obseg:

– zakol kuncev ali perutnine:                        77 GVŽ/leto,
– razsek in predelava mesa parkljarjev,
  kopitarjev in gojene divjadi:                      52 GVŽ/leto,
– količina mleka za proizvodnjo mlečnih
  izdelkov:                                            600 l/dan,
– predelava rib:                                  15.000 kg/leto.

(2) Pri določitvi GVŽ (glav velike živine) se upoštevajo naslednji pretvorniki za posamezne vrste živali:

Vrste živali                                     Koeficient/žival
-----------------------------------------------------------------
Govedo, kopitarji                                        1,00 GVŽ
Teleta in žrebeta                                        0,30 GVŽ
Prašiči do 110 kg, ovce in koze                          0,25 GVŽ
Prašiči nad 110 kg, plemenske ovce in
koze ter velika gojena divjad                            0,40 GVŽ
Jagnjeta, kozlički in prašički – odojki do
20 kg žive teže                                          0,06 GVŽ
Kunci vseh kategorij                                    0,014 GVŽ
Perutnina vseh kategorij                                0,014 GVŽ
-----------------------------------------------------------------

Za izvajanje dejavnosti klanja kuncev in perutnine je treba zagotoviti omamljanje živali pred zakolom v skladu s predpisom, ki ureja zaščito živali pri zakolu.

(1) Živila, proizvedena na mestu izvora, razen živil, ki jih gostom nudi turistična kmetija, morajo biti, odvisno od vrste živila, označena z naslednjimi podatki:
– ime proizvoda oziroma naziv vrste živali;
– podatki o proizvajalcu (ime in priimek ali naziv nosilca ter naslov nosilca živilske dejavnosti);
– datum proizvodnje oziroma zakola;
– način shranjevanja, kjer je to potrebno;
– način priprave, kjer je to potrebno;
– morebitno vsebnost aditivov;
– rok uporabnosti pri hitro pokvarljivih živilih z besedama »porabiti do«;
– »surovo mleko« oziroma »narejeno iz surovega mleka« za surovo mleko oziroma mlečne izdelke iz surovega mleka.
(2) Označba mora biti na živilu ali neposredno ob živilu, na katerega se nanaša, v slovenskem jeziku, na dobro vidnem mestu, nedvoumna, čitljiva, neizbrisna in ne sme biti prekrita z drugim besednim ali slikovnim materialom.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena veljajo tudi za označevanje primarnih živil namenjenih oddaji končnim potrošnikom in drugim podjetjem prodaje na drobno.

(1) Z živalskimi stranskimi proizvodi in SRM, ki nastajajo pri proizvodnji živil na mestu izvora, mora nosilec živilske dejavnosti ravnati v skladu z Uredbo (ES) 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L št. 273 z dne 10. oktobra 2002, str. 1, z vsemi spremembami) in Uredbo 999/2001/ES.
(2) Nosilec živilske dejavnosti mora hraniti potrdila o oddanih ŽSP najmanj dve leti in jih na zahtevo uradnega veterinarja predložiti v pregled. Na potrdilu mora biti razvidno osebno ime, količina in datum oddaje ŽSP.

(1) Obrati, ki so bili odobreni za proizvodnjo oziroma predelavo živil v skladu s predpisi, ki so urejali odobritev obratov pred 1. januarjem 2006, zadržijo številko odobritve in morebitno kodo označitve. Pregled teh obratov se opravi po uradni dolžnosti najpozneje do 31. decembra 2006. O odobritvi oziroma pogojni odobritvi obrata odloči direktor OU VURS v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom 7. člena tega pravilnika.
(2) Nosilci živilske dejavnosti, vpisani pred uveljavitvijo tega pravilnika v registre ali evidence VURS ali Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji na področju živil živalskega izvora, pridelovalci surovega mleka, nosilci dejavnosti zbiranja uplenjene divjadi, rejci kokoši nesnic, ki imajo v reji več kot 350 kokoši nesnic, čebelarji, gojitelji in nabiralci školjk, se štejejo za registrirane po tem pravilniku.
(3) Vloge za registracijo po tem pravilniku ni treba vložiti nosilcem živilske dejavnosti, za katere ob uveljavitvi tega pravilnika teče postopek za vpis v registre in evidence iz prejšnjega odstavka.
(4) Obstoječi nosilci živilske dejavnosti, ki ob uveljavitvi tega pravilnika niso vpisani v registre in evidence iz drugega odstavka tega člena, niti ne teče postopek vpisa, morajo pa biti v skladu s tem pravilnikom registrirani ali odobreni, morajo vložiti vlogo za registracijo ali odobritev obrata najkasneje do 30. junija 2006.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o pogojih za proizvodnjo in predelavo živil živalskega izvora na kmetiji za neposredno prodajo končnemu potrošniku (Uradni list RS, št. 117/04, 126/04 – popr. in 93/05-ZVMS), razen 13. člena.

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

EVA 2006-2311-0097