Na podlagi 82. člena Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 31/06) minister za zdravje izdaja
P R A V I L N I K
o farmakovigilanci zdravil za uporabo
v humani medicini
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(področje urejanja in pristojnosti)
(1) Ta pravilnik v skladu z Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L, št. 311 z dne 28. 11. 2001, str. 67, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/83/ES) ureja:
– način poročanja o neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini;
– način zbiranja in vrednotenja neželenih učinkov zdravil za uporabo v humani medicini in drugih spoznanj o varnosti zdravil;
– način ukrepanja z namenom upravljanja in zmanjševanja tveganja, povezanega z zdravili;
– obveznosti imetnika dovoljenja za promet z zdravili;
– naloge pravne osebe, ki jo za dejavnost zbiranja in ocenjevanja neželenih učinkov zdravil za uporabo v humani medicini določi minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister);
– obveznosti drugih udeležencev v sistemu farmakovigilance.
(2) Ta pravilnik velja za:
– zdravila, ki imajo dovoljenje za promet, ne glede na vrsto postopka pridobitve dovoljenja za promet, razen za homeopatska zdravila iz drugega odstavka 14. člena Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 31/06; v nadaljnjem besedilu: zakon);
– zdravila, ki so vključena v neintervencijska klinična preskušanja o varnosti zdravil po pridobitvi dovoljenja za promet;
– zdravila, ki so pridobila dovoljenje za promet s paralelno uvoženim zdravilom;
– zdravila, ki so na trgu na podlagi dovoljenja za uvoz oziroma vnos zdravil.
2. člen
(natančnejša navodila)
Natančnejša navodila za nadzor varnosti zdravil so podana v smernicah, ki jih je Evropska komisija objavila v pravilih, ki urejajo zdravila v Evropski skupnosti The rules governing Medicinal Products in the European Union, Volume 9 – Pharmacovigilance, European Commission, Directorate General III – Pharmaceuticals and Cosmetics (spletna stran: http://pharmacos.eudra.org/F2/home.htm) v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
3. člen
(definicije in izrazi)
Poleg definicij in izrazov, ki so opredeljeni v 5. in 6. členu zakona, se v tem pravilniku uporabljajo še naslednji izrazi, ki imajo naslednji pomen:
1. imetnik dovoljenja za promet je imetnik dovoljenja za promet z zdravilom in imetnik dovoljenja za promet s paralelno uvoženim zdravilom;
2. načrt upravljanja tveganja (RMP: Risk Management Plan) je dokument z opisom sistema upravljanja tveganja;
3. nujni varnostni ukrep pomeni spremembe informacij o zdravilu, ki ga imetnik dovoljenja za promet uvede pod določenimi pogoji pred rednim postopkom odobritve pri organu, pristojnem za zdravila. Nanaša se na enega ali več od naslednjih poglavij povzetka glavnih značilnosti zdravila: indikacije, odmerjanje in način uporabe, kontraindikacije, posebna opozorila in previdnostni ukrepi;
4. ocena poročila o neželenem učinku zdravila je preverjanje poročila glede izpolnjevanja osnovnih zahtev za poročanje v skladu z 9. členom tega pravilnika;
5. poročevalec je oseba, ki poroča o neželenem učinku zdravila ali sumu nanje;
6. sistem upravljanja tveganja (Risk Management System) je celota farmakovigilančnih aktivnosti, ukrepov za identifikacijo, opis, preprečevanje ali zmanjševanje tveganja, povezanega z zdravilom, na najmanjšo možno mero, in ocena učinkovitosti teh aktivnosti;
7. vrednotenje poročila o neželenem učinku zdravila pomeni vrednotenje povezanosti učinka z zadevnim zdravilom in njegovega morebitnega vpliva na oceno razmerja koristi in tveganja.
4. člen
(udeleženci v sistemu farmakovigilance)
Udeleženci in drugi viri informacij v sistemu farmakovigilance so:
– organ, pristojen za zdravila;
– pravna oseba, ki jo za dejavnost zbiranja in ocenjevanja neželenih učinkov zdravil na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona določi minister (v nadaljnjem besedilu: center za farmakovigilanco);
– imetniki dovoljenj za promet;
– proizvajalci, uvozniki in veletrgovci;
– zdravniki, doktorji dentalne medicine, farmacevti in drugi zdravstveni delavci;
– uporabniki zdravil oziroma bolniki;
– ostali viri informacij (pristojni organi drugih držav, združenja, Svetovna zdravstvena organizacija, pravne ali fizične osebe, ki so pri svojem delu v stiku z zdravili, literaturni podatki).
II. POROČANJE O NEŽELENIH UČINKIH ZDRAVIL
5. člen
(način poročanja zdravstvenih delavcev)
Zdravniki, doktorji dentalne medicine, farmacevti in drugi zdravstveni delavci, ki pri svojem delu ugotovijo kakršnekoli neželene učinke zdravila ali sum nanje, so dolžni čimprej, najpozneje pa v petnajstih dneh od ugotovitve, o tem poročati centru za farmakovigilanco. Še posebej morajo biti pozorni in poročati:
– o resnih neželenih učinkih zdravila (neželeni učinki, ki imajo za posledico smrt, neposredno življenjsko ogroženost, zahtevajo stacionarno bolnišnično obravnavo ali podaljšanje obstoječe bolnišnične obravnave, imajo za posledico dolgotrajno ali izrazito nezmožnost ali nesposobnost ali prirojeno anomalijo ali okvaro ob rojstvu);
– kadar je uporaba zdravila povzročila ali se sumi, da je povzročila škodljivo medsebojno delovanje z drugim zdravilom;
– o nepričakovanih neželenih učinkih zdravila (neželeni učinek, katerega narava, resnost ali posledica niso v skladu s povzetkom glavnih značilnosti zdravila);
– o kakršnemkoli sumu na povečanje pogostosti pojavljanja neželenih učinkov zdravila.
6. člen
(način poročanja proizvajalcev zdravil, uvoznikov in veletrgovcev)
Proizvajalci zdravil, uvozniki in veletrgovci z zdravili so dolžni najpozneje v petnajstih dneh od prejema poročila o resnih neželenih učinkih zdravila obvestiti center za farmakovigilanco oziroma so dolžni takoj obvestiti center za farmakovigilanco in organ, pristojen za zdravila, o resnih neželenih učinkih zdravila, ki zahtevajo nujno ukrepanje zaradi neposrednega ogrožanja javnega zdravja.
7. člen
(način poročanja uporabnikov zdravil oziroma bolnikov)
Uporabniki zdravil oziroma bolniki, ki ugotovijo kakršnekoli neželene učinke zdravil, lahko o tem poročajo centru za farmakovigilanco sami ali v sodelovanju z izbranim zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem.
8. člen
(neželeni učinki cepiv)
(1) O neželenih učinkih cepiv ali sumu nanje pravne ali fizične osebe iz 5., 6. in 7. člena tega pravilnika poročajo centru za farmakovigilanco in tudi instituciji, ki je po predpisih o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva odgovorna za vodenje registra neželenih učinkov po cepljenju.
(2) Institucija iz prejšnjega odstavka o neželenih učinkih cepiv ali sumu nanje poroča organu, pristojnemu za zdravila.
9. člen
(oblika in vsebina poročila o neželenem učinku zdravila)
(1) Poročilo o neželenem učinku zdravila ali sumu nanj se posreduje na obrazcu za poročanje o neželenih učinkih zdravil, ki je objavljen na spletni strani organa, pristojnega za zdravila (http://www2.gov.si/mz/mz-splet.nsf).
(2) Poročilo o neželenem učinku zdravila ali sumu nanj mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– podatke o zadevnem zdravilu (ime, oblika, jakost, indikacijsko področje, način aplikacije, trajanje terapije),
– opis neželenega učinka zdravila,
– podatke, ki omogočajo identifikacijo poročevalca (lahko v kodirani obliki) in
– podatke o uporabniku zdravila oziroma bolniku v kodirani obliki (začetnice imena in priimka, starost ali datum rojstva, spol).
(3) Poročevalec je dolžan zagotoviti morebitne dodatne informacije, potrebne za vrednotenje neželenega učinka zdravila.
10. člen
(zaupnost podatkov)
Podatki iz prejšnjega člena tega pravilnika se morajo obravnavati kot zaupni in se smejo uporabljati le za izvajanje zakona, tega pravilnika, potrebnih ukrepov za povečevanje varnosti in učinkovitosti zdravil ter za sporočanje in obdelavo v sistemu farmakovigilance Evropske unije.
III. OBVEZNOSTI IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET
11. člen
(odgovornost)
(1) Imetnik dovoljenja za promet mora zaradi varovanja javnega zdravja vzpostaviti sistem farmakovigilance in ga nenehno dopolnjevati v skladu z znanstveno-tehničnim napredkom.
(2) Za zdravila, ki so na trgu na podlagi dovoljenja za uvoz oziroma vnos zdravil, ima obveznosti imetnika dovoljenja za promet glede vzpostavitve in dopolnjevanja sistema farmakovigilance uvoznik zdravila.
12. člen
(oseba, odgovorna za farmakovigilanco)
(1) Imetnik dovoljenja za promet mora imeti določeno odgovorno osebo za farmakovigilanco, ki je odgovorna:
– za vzpostavitev in vzdrževanje sistema farmakovigilance na način, ki zagotavlja zbiranje in primerjavo podatkov o vseh neželenih učinkih zdravila ali sumu nanje, z namenom, da so dostopni vsaj na enem mestu v Evropski uniji;
– za pripravo periodičnih poročil o varnosti zdravila v skladu s tem pravilnikom;
– da se na vse zahteve organa, pristojnega za zdravila, za predložitev dodatnih informacij, potrebnih za vrednotenje koristi in tveganj, povezanih z zdravilom, odgovori v celoti in takoj, vključno s predložitvijo podatkov o obsegu prodaje;
– da predloži organu, pristojnemu za zdravila, vse druge informacije, ki so pomembne za oceno razmerja med tveganjem in koristjo, povezanih z zdravilom, vključno z ustreznimi informacijami iz kliničnih preskušanj o varnosti zdravila po pridobitvi dovoljenja za promet.
(2) Imetnik dovoljenja za promet mora organ, pristojen za zdravila, sproti obveščati o spremembah glede odgovorne osebe za farmakovigilanco in o spremembah podatkov glede njene dosegljivosti.
13. člen
(zbiranje podatkov o neželenih učinkih)
Imetnik dovoljenja za promet vodi podrobno dokumentacijo o vseh neželenih učinkih zdravil ali sumu nanje, ki se pojavijo v Evropski uniji ali v tretjih državah.
14. člen
(neželeni učinki zdravil, ki so se pojavili na ozemlju Republike Slovenije)
(1) Imetnik dovoljenja za promet vodi dokumentacijo o vseh neželenih učinkih zdravil ali sumu nanje ne glede na vrsto postopka pridobitve dovoljenja za promet, ki so se pojavili na ozemlju Republike Slovenije, na katere ga opozorijo zdravstveni delavci ali drugi udeleženci v sistemu farmakovigilance. O resnih neželenih učinkih zdravila poroča takoj, najpozneje pa v 15 dneh po prejetju informacije organu, pristojnemu za zdravila, v skladu s prvim odstavkom 18. člena tega pravilnika.
(2) Imetnik dovoljenja za promet vodi dokumentacijo in poroča takoj, najpozneje pa v 15 dneh po prejetju informacije o vseh drugih resnih neželenih učinkih zdravila, ki izpolnjujejo merila o poročanju v skladu s smernicami iz 2. člena tega pravilnika, ki so se pojavili na ozemlju Republike Slovenije in za katere se utemeljeno pričakuje, da je o njih obveščen, organu, pristojnemu za zdravila, v skladu s prvim odstavkom 18. člena tega pravilnika.
(3) Imetnik dovoljenja za promet takoj poroča o resnih neželenih učinkih zdravila, ki zahtevajo nujno ukrepanje zaradi neposrednega ogrožanja javnega zdravja, organu, pristojnemu za zdravila, v skladu s prvim odstavkom 18. člena tega pravilnika.
15. člen
(neželeni učinki zdravil, ki so se pojavili na ozemlju tretjih držav)
Imetnik dovoljenja za promet poroča organu, pristojnemu za zdravila, v skladu s prvim odstavkom 18. člena tega pravilnika o vseh resnih in nepričakovanih neželenih učinkih zdravila ter o vsakem sumu na prenos katerekoli nalezljive bolezni z zdravilom, ki se pojavijo na ozemlju tretje države, takoj oziroma najpozneje v 15 dneh po prejetju informacije.
16. člen
(neželeni učinki zdravil, ki so vključena v neintervencijska klinična preskušanja o varnosti zdravil po pridobitvi dovoljenja za promet)
Imetnik dovoljenja za promet zbira in poroča o neželenih učinkih zdravil, ki so vključena v neintervencijska klinična preskušanja o varnosti zdravil po pridobitvi dovoljenja za promet, v skladu s 13., 14. in 15. členom tega pravilnika ter smernicami iz 2. člena tega pravilnika.
17. člen
(poročanje, kadar je Republika Slovenija referenčna država)
(1) Za zdravila, za katera je dovoljenje za promet izdano v postopku z medsebojnim priznavanjem ali v decentraliziranem postopku in je Republika Slovenija v tem postopku referenčna država, imetnik dovoljenja za promet dodatno zagotovi, da so poročila o vseh resnih neželenih učinkih zdravila ali sumu nanje, vključno s poročili o vsakem sumu na prenos katerekoli nalezljive bolezni z zdravilom, ki se pojavijo na ozemlju Evropske unije, dostopna organu, pristojnemu za zdravila.
(2) Imetnik dovoljenja za promet v primeru iz prejšnjega odstavka poroča o vseh neželenih učinkih zdravila ali sumu nanje v obliki periodičnih poročil o varnosti zdravila v skladu z 19. členom tega pravilnika.
18. člen
(način poročanja)
(1) Imetnik dovoljenja za promet poroča o neželenih učinkih zdravil iz 14., 15., 16. in 17. člena tega pravilnika elektronsko v skladu s smernicami iz 2. člena tega pravilnika.
(2) Pri poročanju mora uporabljati mednarodno dogovorjeno terminologijo za poročanje o neželenih učinkih zdravil in obliko poročila v skladu s smernicami iz 2. člena tega pravilnika.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko imetnik dovoljenja za promet izjemoma po predhodni odobritvi organa, pristojnega za zdravila, o neželenih učinkih zdravil poroča na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani organa, pristojnega za zdravila (http://www2.gov.si/mz/mz-splet.nsf).
19. člen
(periodično poročilo o varnosti zdravila)
(1) Poročila o vseh neželenih učinkih zdravila imetnik dovoljenja za promet predloži organu, pristojnemu za zdravila, v obliki periodičnih poročil o varnosti zdravila, in sicer:
– takoj, če to zahteva organ, pristojen za zdravila;
– najmanj vsakih šest mesecev po izdaji dovoljenja za promet v obdobju pred dajanjem zdravila na trg;
– najmanj vsakih šest mesecev v prvih dveh letih po začetku dajanja zdravila na trg;
– enkrat letno v naslednjih dveh letih;
– po preteku štirih let po začetku dajanja zdravila na trg v triletnih intervalih.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so lahko v dovoljenju za promet določene drugačne zahteve za predložitev periodičnih poročil o varnosti zdravila.
(3) Periodična poročila o varnosti zdravila morajo biti predložena v obliki in vsebini v skladu s smernicami iz 2. člena tega pravilnika in vsebovati znanstveno oceno razmerja med tveganjem in koristjo, povezanega z zdravilom.
20. člen
(nujni varnostni ukrep)
(1) Če imetnik dovoljenja za promet v primeru tveganja za javno zdravje predlaga nujni varnostni ukrep, mora o tem takoj obvestiti organ, pristojen za zdravila. Če organ, pristojen za zdravila, v 24 urah od prejema obvestila temu ne nasprotuje, se nujni varnostni ukrep lahko uvede.
(2) Nujni varnostni ukrep mora biti uveden v časovnih okvirih, dogovorjenih z organom, pristojnim za zdravila.
(3) Predlog za spremembo dovoljenja za promet, ki je posledica nujnega varnostnega ukrepa, mora biti predložena, organu, pristojnemu za zdravila, takoj oziroma najpozneje v 15 dneh od uvedbe nujnega varnostnega ukrepa in v skladu s predpisi o zdravilih.
21. člen
(načrt upravljanja tveganja)
Imetnik dovoljenja za promet mora na zahtevo organa, pristojnega za zdravila, predložiti načrt upravljanja tveganja v obliki in vsebini, kot to določajo smernice iz 2. člena tega pravilnika, vključno z oceno učinkovitosti sprejetega načrta.
22. člen
(obveščanje)
(1) Imetnik dovoljenja za promet lahko strokovno javnost obvešča o farmakovigilanci zdravila v skladu s smernicami iz 2. člena tega pravilnika oziroma jo mora obveščati, če tako zahteva organ, pristojen za zdravila.
(2) Imetnik dovoljenja za promet v širši javnosti ne sme objavljati informacij o zadevah v zvezi s farmakovigilanco zdravila, ne da bi o tem predhodno ali istočasno obvestil organ, pristojen za zdravila. To informacijo mora predstaviti objektivno in nezavajajoče.
IV. CENTER ZA FARMAKOVIGILANCO
23. člen
(pogoji)
(1) Center za farmakovigilanco mora imeti zadostno število zaposlenih kadrov z univerzitetno izobrazbo medicinske ali farmacevtske smeri, ustrezne prostore in opremo za opravljanje nalog iz 82. člena zakona.
(2) Minister določi center za farmakovigilanco v izbirnem postopku po opravljenem javnem razpisu.
24. člen
(naloge)
Center za farmakovigilanco je odgovoren za:
– zbiranje in ocenjevanje poročil o neželenih učinkih zdravil, pridobljenih od udeležencev v sistemu farmakovigilance, vključno s podatki o nepravilni uporabi, zlorabi, neučinkovitosti zdravil, ponarejenih zdravilih in ostalih pomembnih podatkih za varno uporabo zdravil;
– sprotno posredovanje zbranih podatkov in ocen poročil o neželenih učinkih zdravil organu, pristojnemu za zdravila;
– posredovanje drugih pomembnih podatkov, ki zadevajo varnost zdravil, organu, pristojnemu za zdravila;
– obveščanje organa, pristojnega za zdravila, v primeru potrebe po takojšnjem ukrepanju, najpozneje v 24 urah po prejemu obvestila;
– strokovno podporo organu, pristojnemu za zdravila, pri vrednotenju neželenih učinkov zdravil in drugih podatkov o varnosti zdravil.
V. VLOGA ORGANA, PRISTOJNEGA ZA ZDRAVILA
25. člen
(vloga organa, pristojnega za zdravila)
Organ, pristojen za zdravila, z namenom vzpostavljanja in vodenja sistema farmakovogilance izvaja naslednje naloge:
– ob strokovni podpori centra za farmakovigilanco ovrednoti neželene učinke zdravil, periodična poročila o varnosti zdravil in druge podatke o varnosti zdravil;
– obvešča imetnike dovoljenj za promet o neželenih učinkih zdravil na podlagi obvestil, pridobljenih iz drugih virov, v skladu s smernicami iz 2. člena tega pravilnika;
– vzpostavlja in vzdržuje bazo podatkov o neželenih učinkih zdravil;
– preverja izvajanje sistema farmakovigilance pri imetnikih dovoljenj za promet;
– o resnih neželenih učinkih zdravil, ki so na trgu na podlagi dovoljenja za uvoz in, ki so se pojavili na ozemlju Republike Slovenije, poroča v bazo podatkov farmakovigilance Evropske unije v skladu s smernicami iz 2. člena tega pravilnika;
– deluje v mednarodnem sistemu farmakovigilance;
– vzpodbuja zdravstvene delavce k poročanju o neželenih učinkih zdravil.
26. člen
(ukrepi)
Organ, pristojen za zdravila, lahko na podlagi podatkov o varnosti zdravila, pridobljenih od udeležencev v sistemu farmakovigilance, ter podatkov o oceni razmerja med tveganjem in koristjo:
– odvzame dovoljenje za promet z zdravilom oziroma dovoljenje za promet s paralelno uvoženim zdravilom;
– začasno odvzame dovoljenje za promet z zdravilom oziroma dovoljenje za promet s paralelno uvoženim zdravilom;
– uvede spremembe določil dovoljenja za promet z zdravilom;
– prepove promet zdravila, ki je na trgu na podlagi dovoljenja za uvoz oziroma vnos.
27. člen
(razveljavitev)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o farmakovigilanci (Uradni list RS, št. 94/00).
28. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0220-1/2006
Ljubljana, dne 4. maja 2006
EVA 2006-2711-0037
Andrej Bručan l.r.
Minister
za zdravje
