Na podlagi 5., 6. in 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 – ZGO-1 in 126/03 – ZVPOPKD) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 28. seji dne 24. 4. 2006 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine:
– Ljubljana – Ruševine Starega gradu Osterberg (EŠD 17319).
Enota se zaradi svojega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena ter poudarjenih krajinskih vrednot razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arheološkega, umetnostnozgodovinskega in zgodovinskega spomenika (v nadaljevanju: spomenik).

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenika lokalnega pomena:
Strateška lega Starega gradu je omogočala nadzor nad Ljubljanskim poljem s pomembnima rečnima potema Ljubljanico in Savo. J. V. Valvasor gradnjo gradu postavlja v leto 1015. Danes zgodovinarji domnevajo, da je bil grad pozidan v sredini 12. stoletja. Prvi ohranjen arhivski dokument z omembo gradu sodi v leto 1256.
Kamnolom mlinskih kamnov leži na južnem pobočju Starega gradu, nedaleč od ruševin gradu Stari grad. Omenja se že leta 1611. Sledovi intenzivnega izsekavanja kamnov so dobro vidni še danes.

Spomenik obsega naslednje parcelne številke: 3203/1, 3203/2, 3203/3, 3203/4, 3204, 3207 (del), 3208 (del), vse k.o. Kašelj.
Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:2880.
Vplivno območje spomenika je identično z območjem spomenika.
Izvirnika načrtov, ki sta sestavna dela tega odloka, hranijo Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo RS za kulturo in Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arheoloških, umetnostnozgodovinskih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– prepoved vseh posegov v plasti arheološkega spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda;
– podrejanje vsake rabe in posegov v območje ter okoliški prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in posameznih elementov te enote;
– sanacija in prezentacija morata potekati po konservatorskem programu in koservatorskem projektu;
– znotraj območja je prepovedano postavljanje novih objektov z nadzemno in podzemno infrastrukturo trajnega ali začasnega značaja, ter nosilcev reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri zavod.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, umetnostnozgodovinskih in zgodovinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine,
– znanstveno raziskovalnemu delu,
– učno predstavitvenemu delu.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, je potrebno pridobiti predhodne pisne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstvena soglasja zavoda.

Mestna uprava Mestne občine Ljubljana mora v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu za spomenik v skladu z zakonom.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.