Na podlagi 23., 73. in 171. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 29. seji dne 15. 5. 2006 sprejel

S tem odlokom se sprejme Občinski lokacijski načrt za dele območij urejanja ŠP 4/1-1 Avtotehna in ŠP 4/1-2 Avtohiša (v nadaljevanju: občinski lokacijski načrt), ki vsebuje:
– ureditveno območje lokacijskega načrta,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
– zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo,
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta.

Z občinskim lokacijskim načrtom se predvidi prostorska ureditev delov območij urejanja ŠP 4/1-1 Avtotehna in ŠP 4/1-2 Avtohiša: določijo se pogoji za odstranitev objektov, za gradnjo oziroma dozidavo in nadzidavo objektov trgovskega centra, za ureditev odprtih površin ter za gradnjo prometne, energetske in druge komunalne infrastrukture.

+------+--------------------------------------------------------+------------+
|I.    |Besedilo odloka                                         |            |
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|II.   |Kartografski del, ki obsega naslednje načrte:           |            |
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|1.    |Načrt namenske rabe prostora:                           |            |
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|1.1   |Lega prostorske ureditve v širšem območju -             |            |
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|      |Izsek iz Dolgoročnega plana (PKN)                       |    M 1:5000|
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|1.2   |Načrt namenske rabe prostora (prikaz na katastru)       |    M 1:1000|
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|1.3   |Načrt namenske rabe prostora (prikaz na geodetskem      |    M 1:1000|
|      |načrtu)                                                 |            |
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|      |                                                        |            |
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|2.    |Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije:       |            |
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|2.1   |Načrt ureditvenega območja na geodetskem načrtu         |    M 1:1000|
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|2.2   |Načrt vplivnega območja                                 |    M 1:2000|
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|2.3   |Načrt obodne parcelacije in gradbenih parcel            |            |
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|      |(prikaz na geodetskem načrtu)                           |    M 1:1000|
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|2.4   |Načrt obodne parcelacije in gradbenih parcel            |            |
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|      |(prikaz na katastrskem načrtu)                          |    M 1:1000|
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|      |                                                        |            |
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|3.    |Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom|            |
|      |vplivov in povezav s sosednjimi območji                 |            |
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|3.1   |Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin           |    M 1:1000|
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|3.2   |Zazidalna situacija – kletna parkirna etaža             |    M 1:1000|
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|3.3   |Značilni prerezi in pogledi                             |    M 1:1000|
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|3.4   |Prometno tehnična situacija in višinska regulacija      |    M 1:1000|
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|3.5   |Načrt intervencijskih poti                              |    M 1:1000|
+------+--------------------------------------------------------+------------+
|3.6   |Zbirni načrt komunalno energetskih napeljav             |    M 1:1000|
+------+--------------------------------------------------------+------------+

Priloge občinskega lokacijskega načrta so:
– povzetek za javnost,
– izvleček iz strateškega prostorskega akta,
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov,
– spis postopka priprave in sprejemanja lokacijskega načrta,
– program opremljanja zemljišč za gradnjo.

Občinski lokacijski načrt je izdelalo podjetje LUZ d.d., Verovškova 64, Ljubljana v oktobru 2004 pod številko projekta 5552.

Meja
Meja območja občinskega lokacijskega načrta poteka v katastrski občini Dravlje in v katastrski občini Šentvid nad Ljubljano in zajema dele območij urejanja ŠP 4/1-1 in ŠP 4/1-2.
Meja poteka od severozahodnega dela območja v točki št. 222, ki leži na Celovški cesti na parceli št. 1183/2 (k.o. Šentvid nad Ljubljano) od koder poteka proti vzhodu po varovalnem pasu predvidene prometne ureditve ceste Ulica Jožeta Jame preko parcel št. 1183/2, 862, 864/3, 864/2, 865/1, 880/1, 879/1, 879/3, 878/1, 877/4, 866/1, 866/2 in 1181/10 (vse k.o. Šentvid nad Ljubljano) do točke 0 št. 97.
Od točke št. 97 do točke št. 109 meja ureditvenega območja poteka po meji LN za II. tir železniške proge Ljubljana – Vižmarje, po vzhodni meji parcel št. 1181/10, 1799, 849/2, 850/4, 850/6, 850/8, 852/4, 853/3 (vse k.o. Šentvid nad Ljubljano) in po vzhodni meji parcel št. 75/2, 1653/14, 1650/3, 1651/3 in 1653/15 (vse k.o. Dravlje).
V točki št. 109 meja spremeni smer, prečka Cesto Ljubljanske brigade, parcela št. 1653/15 (k.o. Dravlje) in od točke št. 219 do točke št. 137 poteka po zunanjem robu predvidene prometne ureditve, preko parcel št. 1653/15, 1651/3, 84/1, 1650/3 (vse k.o. Dravlje).
Od točke št. 137 do točke št. 49 meja poteka po robu funkcionalne enote F9, po južni meji parcele št. 1650/1, po vzhodni meji parcele št. 85/1 in po južni meji parcel št. 85/32 in 85/1 (obe k.o. Dravlje).
V točki št. 49 meja spremeni smer in poteka po vzhodnem robu funkcionalne enote F10 in preko parcel št. 85/16, 85/25, 85/21, 85/2, 85/19, 84/1 (vse k.o. Dravlje) do točke št. 51.
Od točke št. 51 do točke št. 61 meja poteka po severnem robu obstoječega hodnika za pešce Ceste v Kleče preko parcele št. 84/1 in se nadaljuje do točke št. 218, ki leži na osi Celovške ceste na parceli št. 1658/1 (k.o. Dravlje).
Od točke št. 218 do točke št. 222 meja poteka po osi Celovške ceste preko parcele št. 1658/1 (k.o. Dravlje) in parcele št. 1183/2 (k.o. Šentvid nad Ljubljano).
Potek meje ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta je razviden v kartografskem delu Načrt parcelacije, list 2.4.
Območje občinskega lokacijskega načrta je analitično obdelano s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije. Površina območja občinskega lokacijskega načrta znaša 8ha 07ar 89m2.
Površina območja lokacijskega načrta je sestavljena iz površine območja funkcionalnih enot in znaša 6ha 25ar 76m2 ter iz površine cestnih odsekov, ki znaša 1ha 82ar 13m2.
Obseg
Občinski lokacijski načrt obsega zemljišča s parc. številkami: 75/2, 75/3, 84/1, 85/1, 85/2, 85/3, 85/13, 85/15, 85/16, 85/19, 85/21, 85/23, 85/24, 85/25, 85/32, 86/1, 87/1, 89/1, 89/2, 89/4, 90/1, 90/2, 90/3, 90/6, 90/8, 91/1, 91/3, 91/6, 91/7, 91/8, 91/10, 92/2, 93/2, 93/4,1650/1, 1650/3, 1651/3, 1653/14, 1653/15, 1658/1, 1780/2, 1781/2, 1782/2, 1783/2, 1785/2, 1786, 1787/2, 1788/1, 1788/2, 1788/3, 1791/1, 1791/2, 1791/3, 1791/4, 1791/6, 1791/8, 1791/9, 1791/10, 1791/11, 1794, 1795/1, 1795/2, 1795/3, 1795/4, 1796/1, 1796/2, 1796/3, 1796/4, 1796/5, 1796/6, 1797/1, 1797/2, 1797/3, 1798, 1799, vsa k.o. Dravlje, in zemljišča s parc. številkami 849/2, 849/3, 850/4, 850/6, 850/8, 852/4, 853/3, 854/3, 860/2, 860/3, 862, 864/2, 864/3, 864/4, 864/5, 864/7, 864/8, 865/1, 865/2, 866/1, 866/2, 877/2, 877/4, 878/1, 878/2, 879/1, 879/2, 879/3, 880/1, 880/2, 1181/10, 1183/2, 1183/4, vsa k.o. Šentvid nad Ljubljano.

Vplivno območje občinskega lokacijskega načrta bo v času gradnje zajemalo vsa zemljišča znotraj ureditvenega območja, ki so navedena v 6. členu tega odloka.
Po izgradnji prostorske ureditve bo vplivno območje občinskega lokacijskega načrta obsegalo ista zemljišča.

Namembnost območja
Območje je namenjeno gradnji objektov trgovskih dejavnosti s spremljajočimi skladiščnimi, servisnimi in poslovnimi dejavnostmi, ureditvi parkovne površine ob Celovški cesti ter prometnim in komunalnim ureditvam.
Zasnova
Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta je razdeljeno na 11 funkcionalnih enot, ki tvorijo zaključene celote in se urejajo enotno. Funkcionalne enote F1, F2, F10, F11 so namenjene gradnji objektov, funkcionalne enote F3, F7, F8 ureditvi odprtih površin, funkcionalne enote F4, F5, F6, F9 ureditvi parkirnih in manipulacijskih površin, enoti Cf1, Cf2 cestnim priključkom in enote C1, C2, C3 in C4 cestnim odsekom, kjer se bodo izvedle rekonstrukcije obstoječih cest.
Namembnost in kapacitete objektov ter dopustni posegi
– Funkcionalna enota F1: v tej enoti je obstoječi objekt ob Celovški. V funkcionalni enoti F1 je predvidena nadzidava objekta za dve etaži to je za 1992 m2, nove površine bodo poslovno-trgovske. Skupna bruto etažna površina v tej funkcionalni enoti bo 4980 m2. Dovoljene so tudi nadomestne gradnje, rekonstrukcije objekta in investicijsko-vzdrževalna dela.
– Funkcionalna enota F2: v tej enoti je trgovski center z veleblagovnico in specializiranimi trgovskimi in gostinskimi lokali, v skupni bruto površini 14.905 m2. Predvideni sta dozidavi k obstoječemu objektu, in sicer na zahodni strani (oznaka v situaciji A1 in A2) ter na vzhodni strani (oznaka C). V zahodnem delu (A1 in A2) je predviden program specializiranih trgovin v več etažah (moda, šport, programi za mlade, trgovina s pohištvom; gostinski lokal in storitvene dejavnosti – banka, pošta, predstavništva itd.). V obstoječem objektu so dovoljene rekonstrukcije, nadomestne gradnje in investicijsko-vzdrževalna dela. Dovoljene so spremembe rabe. V vzhodnem delu (C) je predvidena dopolnitev in povečava trgovine z živili in lokalov. Bruto površina predvidenih novogradenj (skupaj z nadomestnimi gradnjami) je 17.040 m2. Površina celotne funkcionalne enote F2 (obstoječe in novo) bo 31.945 m2.
– V funkcionalni enoti F10 ni predvidenih dodatnih gradenj. V funkcionalni enoti F10 so dovoljena investicijsko-vzdrževalna dela, rekonstrukcije, nadomestna gradnja, spremembe namembnosti za trgovske, gostinske, poslovne in storitvene dejavnosti.
– V funkcionalni enoti F11 so dovoljene novogradnje, nadomestne gradnje, prizidave, nadzidave, rekonstrukcije, spremembe rabe in spremembe namembnosti v poslovno, trgovsko, gostinsko in storitveno namembnost.
Podzemna raba je predvidena v funkcionalnih enotah F1, F2, F8, F9 in Cf2. Kletne etaže so namenjene parkiranju in servisno-tehničnim prostorom objektov in avtopralnici.
Parkiranje
Za novo pridobljene trgovske površine je predvidena gradnja parkirnih mest v kletnih etažah in na terenu.
Kapacitete

Predvideni faktor izrabe
funkcionalna enota F1              FSI = 3,2 max
funkcionalna enota F2              FSI = 1,2 max
funkcionalna enota F10             FSI = 0,9 max
funkcionalna enota F11             FSI = 1,0 max

Faktor izrabe je količnik med bruto etažno površino objekta in površino gradbene parcele objekta. V bruto etažno površino se šteje površina objekta nad terenom brez kleti.
Skupna bruto etažna površina (brez F11) bo 38.173 m2.
Elementi umestitve načrtovane ureditve v prostor
Pomen oznak grafičnega dela občinskega lokacijskega načrta:
– RL – regulacijska linija razmejuje javne površine od drugih površin,
– F – funkcionalna enota je površina, ki se ureja z enotnimi merili in pogoji, vsebuje eno ali več gradbenih parcel, razdeljena je na enega ali več lastnikov,
– C – cesta, cestni odsek je površina namenjena prometu.

Zasnova odprtih in zelenih površin
Ob Celovški cesti se bo pas v širini 30-50m preoblikoval v odprti javni prostor z različnimi vsebinami, kot del odprtih prostorov trgovskega centra.
Predvidena je ureditev parka, trga z vodnimi površinami, postavitev letnih vrtov lokalov, otroških igrišč, poligonov za rolkanje / drsanje, prostor za koncerte. V ureditev je vključena tudi skupina dreves na jugovzhodnem robu območja – park platan.
V funkcionalni enoti F7 in v funkcionalni enoti F2 (Mercator center) se bo ob Celovški cesti uredila odprta tlakovana površina – trg. V ureditev trga je vključena tudi sanacija podhoda pod Celovško cesto. Vhod v podhod je dopustno razširiti in urediti v večnamensko površino, ki bo namenjena tako prehodu kot tudi druženju obiskovalcev (počitek, ulične predstave). Dopustno je rekonstruirati ali prestaviti stopnišče skladno z ureditvijo načrtovanega trga. V primeru rekonstrukcije podhoda se rekonstruirani del podhoda in 1.5 m širok pas ob njem opredeli kot grajeno javno dobro. Preureditev podhoda je dovoljena pod pogojem, da ne posega na površino pločnika. Dovoljena je postavitev ograj za zavarovanje višinskih razlik in ograjevanje posameznih delov območja iz varnostnih razlogov. Pešpot, ki poteka od Celovške ceste do Ceste Ljubljanske brigade, se v F2 in F7 razširi v tlakovane peš površine. Na trgu, ob južni fasadi objekta v funkcionalni enoti F1, se bo izvedla kovinska večetažna konstrukcija ob fasadi z odprtimi terasami ali arkadami in vrtovi – podesti za počitek in razgledovanje. Konstrukcija bo transparentna, obraščena z zelenjem in grafično poudarjena s poltransparentnimi polnili. Višina konstrukcije sega največ do višine 11 m.
V obcestnem prostoru Celovške ceste in Ceste Ljubljanske brigade se ohranijo obstoječa drevesa in dopolnijo z novimi zasaditvami oziroma parkovnimi ureditvami. Ob Celovški cesti se dopolni obstoječi drevored.
Manipulacijske površine v funkcionalni enoti F2 (trgovski center Mercator) se bodo ohranile na severni strani objekta, kjer so že urejene nakladalne rampe in površine za zbiranje odpadkov.
Manipulacijske površine za objekt v funkcionalni enoti F1 so urejene na izteku severne dovozne poti ob severni strani objekta.
V funkcionalni enoti F8 se ohrani skupina platan, ki se lahko zgosti z novimi zasaditvami oziroma parkovno uredi. Kletna etaža pod parkovno površino mora biti zasnovana tako, da je na terenu možno zagotoviti pogoje za rast grmovnic. Novo lokacijo vrtin za kontrolo kvalitete podzemnih voda se določi na podlagi raziskovalnih vrtin v funkcionalni enoti F8. Dopustna je odstranitev ene platane zaradi izvedbe podzemne garaže, kot je prikazano na grafičnem načrtu št. 3.1 Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin.
V funkcionalnih enotah F3 in F4 se teren preoblikuje tako, da se omogoči neoviran dovoz za intervencijska vozila.
Vse glavne poti v območju, dostopi do objektov in objekti morajo biti oblikovani tako, da so omogočeni dostopi funkcionalno oviranim ljudem.
V funkcionalnih enotah F1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 in C4 so dopustne postavitve enostavnih objektov, opredeljenih v 13. členu odloka.

Vodoravni gabariti
Funkcionalna enota F1:
Nadzidava objekta v tlorisnih dimenzijah obstoječega objekta (60 m x 23 m).
Funkcionalna enota F2:

    Tlorisne dimenzije novih objektov:
    A1:  70m x 56m
    A2:  60m x 58m
    C:   95m x 10m

V dimenzijah ni upoštevana kovinska konstrukcija ob južni fasadi objekta.
Vodoravni gabarit objekta se bo spreminjal po etažah znotraj določenega gabarita objekta.
Velikost objektov je razvidna iz grafičnega načrta št. 3.1 Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin.
Dimenzija kletne etaže je 152 m / 76 m.
Predvidena je gradnja ene kletne etaže. Kletne etaže v posameznih funkcionalnih enotah so lahko med seboj povezane.
Dovoljena je sprememba gabarita kletne etaže v primeru, da je zasnovana v funkcionalnih enotah in cestnih odsekih, kjer je dovoljena gradnja podzemne garaže, da je vsaj 1m odmaknjena od regulacijskih linij, da ne posega v trase komunalnih vodov in da omogoča predvidene ureditve zelenih površin. Gabarit se ne sme povečati v območje obstoječih platan v funkcionalni enoti F8. Izjemoma je zaradi gradnje podzemne garaže dovoljena odstranitev ene platane, kot je prikazano v grafični prilogi Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin.
Navpični gabariti
Funkcionalna enota F1:

+--------------------------+---------------------------------------+
|– obstoječi objekt:       |h = maksimalno 25.00 m.                |
|                          |                                       |
+--------------------------+---------------------------------------+
|Funkcionalna enota F2:    |                                       |
|                          |                                       |
+--------------------------+---------------------------------------+
|– objekt A1:              |h = maksimalno 20.00 m,                |
|                          |                                       |
+--------------------------+---------------------------------------+
|– objekt A2:              |h = maksimalno 15.00 m,                |
|                          |                                       |
+--------------------------+---------------------------------------+
|– objekt B:               |h = obstoječe stanje,                  |
|                          |                                       |
+--------------------------+---------------------------------------+
|– objekt C:               |h = enaka višini obstoječega objekta B,|
|                          |                                       |
+--------------------------+---------------------------------------+
|– terase in nadstreški N1:|h = maksimalno 11.00 m,                |
|                          |                                       |
+--------------------------+---------------------------------------+
|– terase in nadstreški N2:|h = maksimalno 15.00 m,                |
|                          |                                       |
+--------------------------+---------------------------------------+
|– terase in nadstreški N3:|h = maksimalno 10.00 m.                |
|                          |                                       |
+--------------------------+---------------------------------------+
|Funkcionalna enota F10:   |                                       |
|                          |                                       |
+--------------------------+---------------------------------------+
|– obstoječi objekt:       |h = obstoječe stanje.                  |
|                          |                                       |
+--------------------------+---------------------------------------+
|Funkcionalna enota F11:   |                                       |
|                          |                                       |
+--------------------------+---------------------------------------+
|– objekt:                 |h = P+2.                               |
|                          |                                       |
+--------------------------+---------------------------------------+

Maksimalni višinski gabarit objekta nad terenom je določen z najvišjo točko venca objekta, nad to koto je dovoljena le izvedba strešne konstrukcije, tehničnih naprav, strojnih inštalacij in telekomunikacijskih naprav.
Idejna višinska regulacija
Kota tlaka v pritličju trgovin bo 311.50 m.
Višinska regulacija terena je idejna.
Idejna višinska regulacija terena in določitev višinskih kot objektov je razvidna iz načrta 3.1. Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin, iz načrta 3.2. Zazidalna situacija kletna parkirna etaža in iz načrta 3.4. Prometno-tehnična situacija in višinska regulacija.
Tolerance
Dovoljene so naslednje tolerance:
– vodoravni gabarit +-2 m,
– navpični gabarit +-1 m,
– kota tlaka v pritličju +-0,5 m,
– dopustna je gradnje več kletnih etaž,
– dopustno odstopanje pri bruttoetažnih površinah je +-10%.

Oblikovanje objektov
Fasade morajo biti obložene s kvalitetnimi trajnimi oblogami, ki morajo biti skladne z že obstoječimi objekti.
Strehe novih objektov in nadzidav v funkcionalnih enotah F1 in F2 so lahko ravne ali eno ali večkapne z naklonom do 6°. Ravne strehe se lahko oblikujejo kot pohodne, nepohodne ali zelene površine ali kot parkirišča.
Predvidena je zaščita vhodov z nadstreški. Strehe nadstreškov so lahko ravne, eno ali večkapne z naklonom do 6°. Nadstreški morajo biti enotno oblikovani.
Odprte terase se izvedejo v lahki kovinski konstrukciji, lahko so večetažne, ozelenjene in delno zapolnjene z grafično oblikovanimi polnili.
V kartografskem delu je na karti št. 3.1 – Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin – označena gradbena meja nadstreškov in teras in posebej gradbena meja vhodov in zimskih vrtov. Objekti gradbene meje ne smejo presegati, lahko pa so od nje umaknjeni proti osnovnemu objektu.
V primeru nadzidave objekta v F1 je potrebno rekonstruirati celotno fasado objekta. Nadzidava je dovoljena ob pogoju, da se poseg izvede celovito v tlorisnem gabaritu večetažnega objekta na parcelah št. 1791/1 in 90/3 k.o. Dravlje. Dostopi do etaž nad pritličjem morajo biti urejeni v gabaritih obstoječega objekta. Ohranja se obstoječi dostavni vhod za F1 iz funkcionalne enote F2 preko F7. Obstoječi dostopi za stranke in zaposlene za F1 se ohranjajo iz funkcionalnih enot F3 in F1.
Objekt v F2 mora biti enovito oblikovan.

V ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta se za potrebe gradnje lahko odstrani objekte na parcelah št. 91/6, 91/7, 1791/3, 1791/6, 1791/11, vse k.o. Dravlje.
V F1 je predvidena odstranitev obstoječega vodnjaka za vodni monitoring.

Dovoljena je postavitev naslednjih enostavnih objektov:
Funkcionalna enota F1:
– nadstreški nad vhodi v objekt,
– javna telefonska govorilnica, pritrjena ob steni.
Funkcionalna enota F2:
– ob objektu C postavitev ograje za omejevanje dostopa,
– bazna postaja mobilnega telefonskega omrežja na skrajnem jugovzhodnem delu strehe objekta,
– javna telefonska govorilnica, pritrjena ob steni.
– objekt za oglaševanje.
Funkcionalne enote F3, F7, F8:
– sezonski gostinski vrt,
– igrišča za šport in rekreacijo na prostem,
– sprehajalna pot,
– reklamni stolp za oglaševanje,
– skulptura in druga prostorska inštalacija,
– vodnjak ali okrasni bazen,
poleg naštetega samo v F7 in F8:
– postavitev ograj za omejevanje dostopa do območja otroških igrišč in za zavarovanje višinskih razlik pri podhodu za pešce,
– prostostoječi nadstrešek.
Funkcionalna enota F6:
– nadstreški,
– oporni zid oziroma škarpa,
– ekološki otok,
– tipski kiosk,
– kolesarnica z nadstreškom.
Funkcionalna enota F9:
– oder z nadstreškom,
– tribuna za gledalce na prostem,
– igrišče za šport in rekreacijo na prostem,
– kolesarnica z nadstreškom,
– nadstreški,
– objekt za oglaševanje,
– skulptura ali druga prostorska inštalacija,
– pokrit razstavni prostor in pokrit prireditveni prostor.
Funkcionalna enota F10, F11:
– nadstreški,
– tipski kiosk,
– kolesarnica z nadstreškom,
– objekt za oglaševanje.
Cestni odsek C4:
– postavitev ograj, dovoljena je le za zavarovanje višinskih razlik pri podhodu za pešce,
– vodnjak ali okrasni bazen,
– skulptura in druga prostorska inštalacija.

Obodne ceste in križišča
Na cesti C1 se preuredijo križišča:
– v križišču s Celovško se predvidi dodatni desni zavijalni pas, ki se mimo semaforja naveže na Celovško cesto, semaforizacijo se preuredi,
– v križišču s cesto Cf1 se predvidi dodatni levi pas na vzhodnem in južnem kraku, križišče je potrebno semaforizirati,
– v križišču s cesto C2 se podaljšajo pasovi za desne na zahodnem in za leve na južnem kraku, vozna smer cesta C2 – cesta C1 je prednostna.

    Normalni profil ceste C1:
    –   vozišče                              2 x 3,50 m
    –   pas za zavijanje                     1 x 3,00 m
    –   varovalni pas med kolesarsko stezo
        in voziščem                          1 x 1,00 m
    –   dvosmerna enostranska kolesarska
        steza                                1 x 2,00 m
    –   hodnik                               1 x 1,80 m
    –   zelenica z drevoredom                1 x 2,00 m
-------------------------------------------------------
        skupaj                               16,80 m.

Na cesti C2 se preoblikujejo trikraka T križišča:
– preuredi se vzhodni uvoz v funkcionalno enoto F9,
– križišče s cesto C3 se semaforizira, na zahodnem kraku se uredi dodatni pas za levo zavijanje,
– vsa križišča imajo leve zavijalne pasove.
Uvoz v funkcionalno enoto F6 s ceste C2 se ohrani kot dvosmerni uvoz oziroma izvoz.

    Normalni profil ceste C2:
    –   vozišče                              2 x 3,50 m
    –   pas za zavijanje                     1 x 3,25 m
    –   dvosmerna enostranska
        kolesarska steza                     1 x 2,00 m
    –   hodnik                               1 x 2,00 m
-------------------------------------------------------
        skupaj                                 14,25 m.
 
    Normalni profil ceste C3:
    –   vozišče                              2 x 3,25 m
    –   pas za leve zavijalce                1 x 3,00 m
    –   hodnik                               2 x 2,00 m
-------------------------------------------------------
        skupaj                                 13,50 m.

Normalni profil ceste C4 se ohrani v obstoječem stanju.
Notranje prometne površine
Območje se napaja preko dveh uvozov z obodne ceste C2 in dveh internih dovoznih cest – severne Cf1 in južne Cf2.
Na severno dovozno cesto Cf1 se priključujejo funkcionalne enote F1, F2, F3, F4, F5 in F6.

    Normalni profil ceste Cf1:
    –   hodnik                               1 x 1,60 m
    –   vozišče                              2 x 3,25 m
    –   pas za leve zavijalce                1 x 3,25 m
-------------------------------------------------------
        skupaj                                 11,35 m.

Dostopni krak do funkcionalnih enot F1, F3 in F4 je dvosmerna cesta širine 6 m. Dostopni krak do objektov in pripadajočega parkirišča v funkcionalni enoti F5 je širok 6.00m.
Na severni strani funkcionalne enote F2 se predvidi rampa v kletno garažo, te se preko severne dovozne ceste Cf1 naveže na cesto C1.
V funkcionalni enoti F6 se uredi dvosmerna cesta minimalne širine 7 m, z dvosmernim priključkom na cesto C2 in enosmernim priključkom na severno dovozno cesto Cf1. Priključek na Cf1 se preoblikuje v enosmerno rampo širine 4 m v vzdožnem sklonu 5%, ki služi izvozu iz dostavnega in manipulacijskega platoja F6. Dostop do manipulacijskih površin, ki ležijo višje od ostalih površin manipulacijskega dvorišča, se uredi neposredno s ceste Cf1 preko poglobljenega robnika.
Južna dostopna cesta Cf2, ki napaja funkcionalne enote F8, F9 in F10, se ohrani v obstoječem stanju.
Parkirna ploščad F9 se preoblikuje:
– na vzhodni strani območja F9 se spremeni navezava na cesto C2,
– zaradi preureditve zahodnega roba parkirne ploščadi v parkovno površino se delno preuredi priključek na cesto Cf2.
Kolesarski in peš promet
Ob zahodni strani ceste C2 in ob severni strani ceste C1 se predvidi dvosmerna enostranska kolesarska steza širine 2,0 m.
Dodatni hodniki za pešce se izvedejo ob južni strani ceste C1 širine 1,8 m.
Mestni potniški promet
Avtobusno postajališče na zahodni strani ceste C2 se prestavi. Na vzhodni strani ceste C2 se uredi nov peron za potnike širine 2,50 m.
Mirujoči promet
Glede na rabo površin je potrebno zagotoviti naslednje minimalne parkirne kapacitete:

    –   za trgovine, storitvene, servisne
        dejavnosti s številnim obiskom        1 PM / 30m2 NEP,
    –   za trgovine, storitvene, servisne
        dej. z maloštevilnim obiskom          1 PM / 50m2 NEP,
    –   za poslovne dejavnosti                1 PM / 40m2 NEP,
    –   za skladišča                         1 PM / 90 m2 NEP,
    –   za gostinske lokale                 1 PM / 10 sedežev.

Za funkcionalno enoto F1 je potrebno v primeru nadzidave zagotoviti dodatnih 32 parkirnih mest v ureditvenem območju.
V funkcionalni enoti F2 je treba za predvidene posege zagotoviti dodatnih 257 parkirnih mest. Za potrebe obstoječega in predvidenega dela Mercator centra je treba zagotoviti min. 767 PM. Za območje funkcionalne enote F2 je predvideno skupaj 900 parkirnih mest.
Zagotoviti je treba zadostno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, po normativu eno parkirno mesto za funkcionalno ovirane osebe na 20 parkirnih mest.

Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– dopustne so novogradnje posameznih komunalnih vodov, ki niso predvidene s tem zazidalnim načrtom in so potrebne za opremljanje zemljišč za gradnjo v tem in sosednjih območjih. Vse nove ureditve morajo upoštevati obstoječe in načrtovane objekte, vode in naprave v tem območju in biti z njimi usklajene;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– javna komunalna infrastruktura mora potekati v javno dostopnih površinah;
– obstoječe komunalne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pogojev upravljavcev;
– upoštevana morajo biti vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki za posamezno komunalno infrastrukturo ali področje.
Kanalizacijsko omrežje
Odpadne komunalne vode iz predvidenih objektov in padavinske vode iz utrjenih površin se spelje v obstoječo javno kanalizacijo mešanega sistema prek interne kanalizacije. Za priključitev se lahko uporabi tudi obstoječe priključke, če so dovolj zmogljivi ter prej ustrezno pregledani in po potrebi sanirani.
Ob rekonstrukciji ceste Jožeta Jame se ob smiselnem upoštevanju projektne naloge št. 2046V, 2726K: Ureditev vodovoda in kanalizacije zaradi izgradnje Metro servisa, april 2000, JP Vodovod – Kanalizacija, na delu Ceste Jožeta Jame od Ceste Ljubljanske brigade do ceste Cf1 ter po cesti Cf1 zgradi kanal dimenzij 400 do 500 mm za odvajanje padavinske vode z območja cestišča in za potrebe programov severno od Ceste Jožeta jame. Novi kanal se priključi na obstoječi kanal dimenzije 700 mm severno od objekta Mercator. Pri načrtovanju novega kanala je treba upoštevati zadnje stanje načrtovanih gradenj na območju severno od Ceste Jožeta Jame ter ustrezno novelirati projektno nalogo za to območje.
Priključitev objektov na javno kanalizacijo je možna z direktnim priključkom samo za odtoke iz pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je možen le prek črpališč.
Padavinske vode s streh je treba odvesti v podtalje preko drenažnega ponikovalnega sistema. Drenažni ponikovalni sistem padavinskih vod z objektov A1 in A2 se izvede v funkcionalni enoti F2b Ureditvenega načrta za ŠP 4/1-1 Avtotehna.
Tehnološke odpadne vode, ki vsebujejo mastne, strupene ali agresivne snovi, se morajo pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do dovoljene stopnje onesnaževanja po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 47/05) ter po Uredbah za posamezne dejavnosti.
Vodovodno omrežje
Interna vodovodna instalacija za predvidene objekte v funkcionalni enoti F2 se navezuje na interno instalacijo obstoječega objekta. Obstoječi vodovodni priključek DN 150 za objekte v funkcionalni enoti F2 na vzhodni strani območja zadošča za povečano porabo vode zaradi prizidav objektov. Obstoječi vodomer in vodomerni jašek se ohranita. Na interni vodovodni instalaciji za predvideno avtopralnico je treba izvesti odštevalni števec.
Obstoječi vodovodni priključek za objekt Emona Diskont na severni strani objekta A1 se ukine in odstrani.
Ob rekonstrukciji ceste Jožeta Jame se ob smiselnem upoštevanju projektne naloge št. 2046V, 2726K: Ureditev vodovoda in kanalizacije zaradi izgradnje Metro servisa, april 2000, JP Vodovod – Kanalizacija, obstoječi vodovod dimenzije 400 mm prestavi na severno stran tega vodovoda tako, da na delu od Ceste Ljubljanske brigade do ceste Cf1 poteka v južnem pločniku Ceste Jožeta Jame od tam pa po prečkanju ceste tik ob obstoječem vodovodu 400 mm do jaška na Celovški cesti. Pri prestavitvi vodovoda je treba upoštevati zadnje stanje načrtovanih gradenj na območju severno od Ceste Jožeta Jame ter ustrezno novelirati projektno nalogo za to območje.
V primeru prestavitve in razširitve vhoda v podhod pod Celovško cesto je treba prestaviti obstoječi javni vodovod dimenzije 200 mm po izdelani projektni nalogi št. 2341V: Prestavitev vodovoda na Celovški cesti pri Mercator Centru, november 2005, JP Vodovod – Kanalizacija tako, da bo ohranjena njegova funkcija in da bo potekal v javno dostopni površini.
Eventualni novi priključki na obstoječe vodovodno omrežje se izvedejo po pogojih upravljavca vodovodnega omrežja.
V parku na jugovzhodnem robu območja se izvedejo nadomestne vrtine za kontrolo kvalitete podzemnih voda. Obstoječo vrtino ob objektu Emona Diskont se ob gradnji objektov A1 in A2 odstrani.
Vročevodno omrežje
Zaradi dozidave predvidenega objekta je potrebno trasno prilagoditi in povečati obstoječi vročevodni priključek. Priključek se izvede v tlaku kletne etaže.
Obstoječa toplotna postaja Mercator ostane na isti lokaciji, toplotno postajo Emona BC pa se odstrani. Nova toplotna postaja bo locirana v sklopu tehničnih prostorov objekta A1.
Omrežje zemeljskega plina
Predvidena gradnja se nahaja v nadzorovanem pasu prenosnega plinovoda M3, MMRP Šempeter NG – odcep Ljubljana (premer 500 mm, tlak 67 bar) in varnostnem pasu plinovoda 30000, MRP Ljubljana – MRP Koseze (premer 250 mm, tlak 12 bar).
Pri nadaljnji projektni obdelavi in gradnji je treba upoštevati oba plinovoda z omejitvami v pripadajočem nadzorovanem oziroma varnostnem pasu in projektne pogoje ter na izdelani projekt za gradbeno dovoljenje pridobiti soglasje upravljavca plinovoda.
V 2 x 5 m širokem pasu plinovoda se lahko dela izvajajo le pod posebnimi pogoji upravljavca plinovoda. Za poseganje v nadzorovani pas plinovoda M3 je treba upoštevati pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov, za poseganje v varnostni pas plinovoda 30000 pa je treba upoštevati pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov.
Objekti ne bodo priključeni na distribucijsko plinovodno omrežje.
Elektroenergetsko omrežje
V objektu A1 je treba zgraditi novo kombinirano transformatorsko postajo z dvema transformatorjema. 630 kVA transformator se vgradi za javne in splošne potrebe, 1000 kVA transformator pa za potrebe objektov v funkcionalni enoti F2. Obstoječa transformatorska postaja TP Emona – Jožeta Jame 4 se ukine. Do izgradnje objekta se postavi začasno nadomestno transformatorsko postajo, obstoječe elektroenergetske vode, ki potekajo severno od objekta A1, je treba med gradnjo ustrezno zavarovati in po potrebi prestaviti.
Pri postavitvi TP je treba upoštevati zakonska določila, TP pa se locira v servisni del objekta. V nobenem primeru se TP ne sme nahajati v neposredni bližini prostora, v katerem se dalj časa zadržujejo ljudje. Pri postavitvi transformatorske postaje in vodenju visokonapetostnih kabelskih tras je treba upoštevati določila Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
V kolikor bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano elektroenergetsko napravo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti distributerja omrežja.
Del obravnavanega območja se nahaja v varovalnem pasu daljnovoda 2 x 35 kV RTP Kleče – ENP Vič, zato je treba za vse posege v tem pasu upoštevati Pravilnik o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1kV do 400 kV in uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju ter zanje pridobiti soglasje upravljavca daljnovoda.
Telekomunikacijsko omrežje
Predvideni objekt se prek kabelskega priključka za 100 novih naročnikov vključi na LC Šiška. Za telefonijo in ostalo tehniko se zgradi optični kabel.
V primeru večjih potreb po TK priključkih je treba povečati obstoječe kapacitete TK omrežja, kar zajema povečavo obstoječih tras kabelske kanalizacije na nekaterih mestih v skladu s projektnimi rešitvami priključitve na TK omrežje.
Omrežje mobilne telefonije
Predvidena je postavitev bazne postaje mobilnega telefonskega omrežja moči največ 1,5 kW na skrajni jugovzhodni strani funkcionalne enote F2 na strehi objekta.
Javna razsvetljava
Vse javne povozne, pohodne in manipulativne površine je treba opremiti z javno razsvetljavo.
Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
Zaradi ureditve desnega kraka križišča Celovške ceste in Ceste Jožeta Jame je treba ustrezno prilagoditi obstoječi sistem javne razsvetljave in semaforizacije. Na celotni trasi rekonstrukcije Ceste Ljubljanske brigade in Ceste Jožeta Jame se uredi novo omrežje javne razsvetljave.
Za izvedbo javne razsvetljave se uporabijo tipski in odobreni elementi, kar omogoča enostavno vzdrževanje.
Razsvetljava mora ustrezati zahtevam podanim v priporočilih SDR PR 5/2 ter smernicam glede varovanja okolja v smislu preprečevanja vsiljene svetlobe.

Pri izvedbi posega iz lokacijskega načrta se mora upoštevati omilitvene ukrepe in druga okoljevarstvena priporočila, navedena v Celovitem poročilu o vplivih na okolje št. CPVO-2-1/2004 za izdelavo Občinskega lokacijskega načrta za del območja urejanja ŠP 4/1-1 Avtotehna, ki ga je februarja 2005 izdelalo podjetje TEPOS, d.o.o., tehnično, poslovno in okoljsko poslovanje, Žiganja vas 42, 4294 Križe.
V postopku izdaje uporabnega dovoljenja je potrebno določiti čas poskusnega obratovanja, v času njegovega trajanja pa je potrebno skladno s predpisi izvesti meritve ravni hrupa.
V času trajanja poskusnega obratovanja je potrebno sklano s predpisi izvesti tudi prve meritve tehnološke odpadne vode iz avtopralnice.
V primeru ugotovitve čezmernih obremenitev okolja v času poskusnega obratovanje je potrebno določiti in izvesti ustrezne dodatne okoljevarstene ukrepe.
Varstvo vode in podtalnice
Območje občinskega lokacijskega načrta leži v IIb. varstvenem pasu vodnih virov. Pri gradnji objektov je treba upoštevati Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS 120/2004).
Objekti in zunanje površine morajo biti zasnovani tako, da ni možno nikakršno onesnaženje podtalnice.
Povozne površine morajo biti utrjene, neprepustne in obrobljene z robniki. Meteorne vode s teh površin se odvajajo preko lovilcev olj v obstoječo kanalizacijo mešanega sistema.
Čiste meteorne vode s streh in zelenic se odvajajo v ponikovalnico. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vplivnih območij povoznih poti.
Za vse kanalizacijske sisteme in lovilce olj in maščob je potrebno zagotoviti neprepustno izvedbo z opravljenim preizkusom in atestom.
Ni dovoljen direkten izliv požarnih vod v podtalje. Predlaga se uporaba gasilne pene ali drugih gasilnih sredstev.
Vse površine avtopralnice morajo biti izvedene tako, da se onemogoči pronicanje ali odtok odpadnih vod v podtalje. Vse odpadne vode, ki bodo nastajale v avtopralnici, se odvajajo preko čistilne naprave v javno kanalizacijo. Vsi usedalniki in lovilci olj avtopralnice morajo biti zgrajeni vodotesno.
V primeru izvedbe kletnih prečrpališč mora biti osnovna posoda nameščena v dodatno revizijsko posodo, obe posodi morata biti izvedeni vodotesno in med posodama mora biti dovolj prostora za nemoteno kontrolo.
Za shranjevanje neuporabljenih in iztrošenih tehničnih tekočin je potrebno zagotoviti posebno kovinsko omaro za varno skladiščenje, opremljena mora biti z dvojnim dnom oziroma z lovilno posodo. Skladišči se lahko le sprotne količine za delo.
Prostor za dieselski agregat mora biti izveden v obliki lovilne sklede. Rezervoar za gorivo mora biti dvoplaščen ali nameščen v posebnem betonskem lovilnem bazenu. Tla prostora z agregatom in lovilni bazen morata biti olje in vodotesna. Talnih odtokov in neposredne povezave s kanalizacijo ne sme biti. Dieselski agregat ne sme biti lociran na nivoju druge kleti.
Stene in dno jaškov hidravličnih dvigal morajo biti vodotesni in izvedeni iz materialov, ki so odporni na olja.
Odpadne vode iz restavracij se odvajajo v javno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranega lovilca maščob, ki mora biti dimenzioniran skladno s standardom DIN 4040 in glede na število pripravljenih obrokov v kuhinji na dan.
Nevarni odpadki se lahko do odvoza skladiščijo v ustreznih posodah, ki so postavljene v lovilni posodi. Lovilna posoda mora imeti prostornino največje embalaže, ki se skladišči v lovilni posodi.
Pri ureditvi transformatorskih postaj in namestitve transformatorjev z oljem je potrebno vsako trafo postajo opremiti z lovilno jamo. Volumen jame mora zadoščati zajemu največje možne količine olja, ki jo transformator vsebuje, jama mora biti izvedena olje in vodotesno, hladilno olje mora biti biološko razgradljivo. Predlaga se namestitev suhih transformatorjev.
Potrebno je pripraviti poseben projekt rušitvenih del in poseben projekt varovanja podtalnice pri izvajanju izkopnih in gradbenih del, v katerem se bodo zagotovili vsi potrebni ukrepi za preprečitev izlitja nevarnih snovi v podtalje. V kolikor bo potrebno pri izvedbi rušitvenih in gradbenih del prestaviti del kanalizacijskega in vodovodnega sistema, se je potrebno pri pripravi projektov za ta del posega posvetovati s pristojnim upravljavcem.
Varstvo zraka
Novi objekti ne smejo prekomerno onesnaževati zraka.
Prezračevanje objektov se spelje nad strehe objektov. Prezračevanje podzemnih garaž se izvede z odvodnimi kanali ali prezračevalnimi odprtinami za odvod dima in toplote z izpustom nad teren.
Varstvo pred hrupom
Skladno z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju se območje občinskega lokacijskega načrta uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom.
Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
Skladno z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju se območje občinskega lokacijskega načrta uvršča v I. stopnjo varstva pred elektromagnetnim sevanjem. Sevanje z bazne postaje mobilnega telefonskega omrežja mora biti v zakonsko določenih okvirih za to področje.
Odstranjevanje odpadkov
Investitorji so dolžni ravnati z odpadki, ki nastanejo v času gradnje in obratovanja objektov, v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki.
Odpadki se zbirajo in odvažajo ločeno.
Zbirno in odjemno mesto za odpadke za objekt v funkcionalni enoti F2 je urejeno na manipulacijskem dvorišču v funkcionalni enoti F6. Urejeno je na tlakovani površini, zaščiteno z nadstreškom in locirano tako, da je omogočen neoviran dostop komunalnega vozila in odvoz odpadkov.
Zbirno in odjemno mesto za odpadke za objekt v funkcionalni enoti F1 je urejeno v objektu v funkcionalni enoti F1 ali v delu objekta v funkcionalni enoti F2, ki se v pritličju navezuje na objekt v funkcionalni enoti F1. Mesto za odpadke mora biti urejeno tako, da je omogočen neoviran odvoz odpadkov.
Razmestitev zbirnih in odjemnih mest za odpadke je razvidna iz grafičnega načrta št. 3.1 Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin.

Merila in pogoji za obrambo
Plošča nad prvo kletjo mora biti dimenzionirana tako, da prenese porušitev nadzemnega dela objekta.
Merila in pogoji za zaščito pred požarom
V fazi izdelave projektne dokumentacije mora biti izdelana študija požarne varnosti. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varovanje ljudi in premoženja in za omejevanje širjenja požara.
Intervencijske poti in površine
Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom SIST DIN 14090. Intervencijske poti izven vozišč morajo biti izvedene na način, ki dopušča ozelenitev. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10t osnega pritiska.
Hidrantno omrežje
Požarna zaščita obstoječih in predvidenih objektov se zagotovi z zunanjim hidrantnim omrežjem v skladu s študijo požarne varnosti.

Parcelacija zemljišča je določena na grafičnih načrtih št. 2.3 in 2.4 Načrt obodne parcelacije in gradbenih parcel.
Zemljišče sestavljajo gradbene parcele:

F1    P= 1561 m2
F2    P= 26088 m2
F3    P= 681 m2
F4    P= 2172 m2
F5    P= 1988 m2
F6    P= 3243 m2
F7    P= 784 m2
F8    P= 3866 m2
F9    P= 9786 m2
F10   P= 1358 m2
F11   P= 9414 m2
Cf1   P= 1329m2
Cf2   P= 299m2.

Mejne točke gradbenih parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka.

Kot površine, namenjene javnemu dobru, se obravnavajo zemljišča, ki jih razmejuje regulacijska linija.
V primeru rekonstrukcije podhoda se rekonstruirani del podhoda in 1.5 m pas ob njem opredeli kot grajeno javno dobro.
Površine, namenjene javnemu dobru, so prikazane na grafičnih načrtih št. 2.3 Načrt obodne parcelacije in gradbenih parcel na geodetskem načrtu in 2.4 Načrt obodne parcelacije in gradbenih parcel na katastrskem načrtu.

Posegi znotraj ureditvenega območja se lahko izvajajo fazno po posameznih funkcionalnih enotah.
Objekti A1, A2, B, C in II. nadstropje objekta A1 v funkcionalni enoti F2 so lahko ločene etape gradnje.
Sočasno z izgradnjo pritličnega dela objektov A1 in A2 je treba rekonstruirati prometne površine – cesto C1, C2, C3, Cf1 in Cf2, razen:
– varovalnega pasu med kolesarjem in voziščem, dvosmerne enostranske kolesarske steze in zelenice z drevoredom na severni strani ceste C1,
– avtobusnih postajališč s peroni za pešce ob cesti C2, ki sta lahko ločeni etapi.
Sočasno z izgradnjo pritličnega dela objektov A1 in A2 je treba izvesti načrtovane posege v funkcionalnih enotah F8 in F9, razen:
– gradnje merilnih vrtin za analizo kvalitete podzemnih voda v funkcionalni enoti F8,
– zaprtja obstoječega merilnega mesta za kontrolo kvalitete podzemnih voda v funkcionalni enoti F2,
– preureditve vhoda v podhod v funkcionalni enoti F7, ki so lahko ločene etape.
Sočasno z izvajanjem novogradenj in urejanjem zunanjih površin v funkcionalnih enotah F1, F2, F7, F8, F9 in Cf1 je dovoljeno obratovanje obstoječega dela trgovskega centra v funkcionalni enoti F2 in obstoječega objekta v F1.
Za vse ločene etape gradnje je treba sočasno zagotoviti pripadajočo komunalno energetsko infrastrukturo in zunanjo ureditev.

Investitor objekta v F2 je pred začetkom del dolžan zagotoviti:
– zaprtje vodnjaka »Dekorativna« v funkcionalni enoti F2 skladno z določili rudarskega projekta ter izgradnjo novih vrtin in merilnega mesta za kontrolo kvalitete podzemnih voda skladno s pogoji Agencije RS za okolje – MOPE in določili rudarskega načrta, nadomestne vrtine se morajo aktivirati vsaj šest mesecev pred odstranitvijo in sanacijo starega vodnjaka,
– sočasno z gradnjo v F2 je potrebna izvedba prometnih ureditev na cestnih odsekih C1, C2 in C3, razen ureditve varovalnega pasu med kolesarjem in voziščem ter dvosmerne enostranske kolesarske steze na severni strani ceste C1.
V času gradnje je treba zagotoviti geotehnični nadzor in reden nadzor stanja objektov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini.
Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bodo posegale na zemljišča zunaj ureditvenega območja.
Investitor sodeluje pri izvedbi tiste javne infrastrukture, ki je potrebna za realizacijo objektov v ureditvenem območju v skladu s programom opremljanja zemljišča.
Investitorji morajo v času gradnje zagotoviti nemoteno delovanje in uporabo sosednjih objektov in zemljišč.
Investitorji so sočasno z izgradnjo objektov dolžni zagotoviti gradnjo oziroma prestavitev vseh infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, potrebnih za nemoteno delovanje objektov v času med in po gradnji.

Po prenehanju veljavnosti občinskega lokacijskega načrta so v ureditvenem območju dovoljena investicijsko-vzdrževalna dela, rekonstrukcije in nadomestne gradnje v gabaritih objektov, in spremembe rabe.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š4 Dravlje (Uradni list SRS, št. 20/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 78/94, 22/98, 46/00, 85/02-4175 – odločba US) v delu, ki se nanaša na dele Celovške ceste, Ceste Jožeta Jame in Ceste Ljubljanske brigade, ki so obdelani v tem odloku, del tekstualnih in grafičnih določil za pas ob Ulici Jožeta Jame Ureditvenega načrta za območje urejanja ŠP4/1-2 Avtohiša (Uradni list RS, št. 71/94), del določil Ureditvenega načrta za območje urejanja ŠP 4/1-1 Avtotehna (Uradni list RS, št. 6/94) in sicer v delih, ki se nanašajo na:
– tekstualna in grafična določila za funkcionalne enote F1b, F2a, F2c,Cf1, Cf2 in Cf3,
– tekstualna in grafična določila za cestne odseke C1-del, C12, C13, C14, C15-del, C16 – del,
– potek severne meje in površina funkcionalne enote F2b.

Občinski lokacijski načrt je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelek za urbanizem,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostava Šiška in
– Četrtni skupnosti Dravlje.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.