Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 6. in 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 55/05 – UPB), 2. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 40/01, 11/02 in 31/05) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01, 44/02 in 72/05) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 27. seji dne 20. 4. 2006 sprejel

Ta odlok ureja na območju Mestne občine Novo mesto (v nadaljevanju: občina) način opravljanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda (v nadaljnjem besedilu: javna služba) tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja gospodarske javne službe,
– vrsto in obseg javnih dobrin javne službe in njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– pravice in obveznosti uporabnikov javne službe,
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
– druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.

Namen odloka je:
– zagotavljanje in upravljanje javne dobrine,
– uveljavljanje zakonov in ostalih predpisov, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda,
– smotrno planiranje, gradnja in uporaba javne kanalizacije,
– razporejanje stroškov obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije,
– varovanje okolja.

(1) Javna kanalizacija je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na javno kanalizacijo in pretočne ter nepretočne greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.
(2) Priključek stavbe na javno kanalizacijo je kanalski vod ter z njim povezane tehnološke naprave, kot so peskolov, lovilec olj in črpališče za prečrpavanje odpadne vode, ki je namenjen odvajanju odpadne vode v omrežje javne kanalizacije. Kanalizacijski priključek po tem odloku je del interne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti.
(3) Uporabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, priključenega na javno kanalizacijo oziroma koristi storitve javne službe.
(4) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih prepisih.

Javno službo na celotnem območju občine izvaja JP Komunala Novo mesto, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).

(1) Izvajalec mora opravljati javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja in s programom oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (v nadaljnjem besedilu: program), ki ga izdela izvajalec, potrdi pa ga Občinski svet Mestne občine Novo mesto.
(2) Izvajalec javne službe ima pri upravljanju javne kanalizacije predvsem naslednje naloge:
– skrbi za razvoj in izgradnjo javne kanalizacije in za njeno nemoteno obratovanje,
– vodi kataster javne kanalizacije,
– vzdržuje javno kanalizacijo,
– izdaja smernice in soglasja v skladu z odlokom, Tehničnim pravilnikom in drugimi predpisi,
– nadzira odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
– izvaja in nadzira priključke na javno kanalizacijo,
– obračunava storitve kanalščine, čiščenja in drugih pristojbin, določenih s predpisi.
(3) Izvajalec mora vsako leto najkasneje do 31. marca poslati organu, pristojnemu za gospodarske javne službe, poročilo o izvajanju programov iz prejšnjega odstavka tega člena.

Javna služba obsega:
– upravljanje in vzdrževanje javne kanalizacije,
– čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– praznjenje greznic in obdelava njihove vsebine, prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč in prevzem blata malih čistilnih naprav ter njegova obdelava,
– izvajanje obratovalnega monitoringa za komunalne čistilne naprave.

Čiščenje odpadne vode na območju občine se prostorsko zagotavlja:
– v centralni čistilni napravi Novo mesto za komunalne odpadne in padavinske vode, ki se odvajajo preko centralnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so nanj priključena,
– v lokalnih komunalnih čistilnih napravah za komunalne odpadne in padavinske vode, ki se odvajajo preko lokalnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so priključene nanje,
– v malih čistilnih napravah, ki niso v upravljanju javne službe.

Pogoji za zagotavljanje storitev javne službe so:
– zgrajeno sekundarno, primarno in magistralno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
– zgrajene komunalne čistilne naprave.

(1) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev ali preureditev obstoječega priključka na javno kanalizacijo obvezna za vse objekte v naselju in zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunano na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je potrebno zgraditi za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE ter pri tem ni potrebno premagovati več kot 5 m negativne višinske razlike.
(2) V primeru izgradnje lastnega črpališča so gospodinjstva oproščena plačila prispevka pred priključitvijo pri izvajalcu. Stroške izgradnje lastnega črpališča nosi v celoti uporabnik.
(3) Izvajalec mora v roku 30 dni od pridobitve uporabnega dovoljenja oziroma pričetka poskusnega obratovanja javne kanalizacije obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora opraviti v roku 6 mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(4) Uporabnik ali lastniki stavbe, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, mora stavbo priključiti neposredno na javno kanalizacijo. Greznico ali malo komunalno čistilno napravo je potrebno po izločitvi iz uporabe očistiti.

(1) Kadar je s projektno dokumentacijo določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občine.
(2) Prevzem obstoječih lokalnih sistemov kanalizacije, ki obratujejo, se lahko preda v last občine in upravljanje izvajalcu na podlagi pregleda in pisnega strokovnega mnenja izvajalca. Mnenje izvajalca lahko nadomesti manjkajoče dokumente za tak lokalni sistem kanalizacije. Postopek prevzema po pooblastilu občine opravi izvajalec. Prevzem se opravi s pogodbo.
(3) Za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega in drugega odstavka tega člena mora biti predložena dokumentacija, izračunani stroški obratovanja in določena cena, in sicer:
1. dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– potrdilo o vnosu v kataster,
– zapisnik o opravljenih preskusih vodotesnosti,
– poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overovljene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javne kanalizacije;
2. stroški obratovanja javne kanalizacije, ki se predaja, in stroški, povezani s prevzemom;
3. cena, ki bo izvajalcu omogočala nemoteno upravljanje prevzete javne kanalizacije.

(1) Priključitev na javno kanalizacijo je dovoljena samo na podlagi pismenega soglasja izvajalca.
(2) Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da ne nastane škoda na priključeni stavbi. V primeru, ko je v omrežju javne kanalizacije na mestu priključitve tlak, mora biti onemogočena možnost vdora vode iz kanalizacijskega omrežja v priključeno stavbo.

Največja dovoljena količina odpadne vode iz stavbe, ki se odvaja v javno kanalizacijo, je odvisna od prevodnosti javne kanalizacije.

(1) Vsaka stavba je praviloma priključena na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka.
(2) V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več stavb preko enega – skupinskega kanalizacijskega priključka, vendar pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka.

Nadzor nad deli priključitve na javno kanalizacijo izvede izvajalec na stroške uporabnika.

Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen neposredno ob parcelni meji zemljišča, ki meji na javno površino. Izvajalcu mora biti omogočen dostop.

(1) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika stavbe, mora lastnik za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu dovoljenje lastnika zemljišča, kjer je možno postaviti revizijski jašek.
(2) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je lastnik dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.

V javno kanalizacijo se lahko odvaja tudi tehnološka voda ob predpisanih pogojih. V takih primerih mora biti interna kanalizacija izvedena ločeno za tehnološko vodo in komunalno odpadno vodo. Združitev internih kanalizacij je možna le za merilnim mestom za tehnološko vodo.

Kanalizacijski priključek se lahko ukine na podlagi utemeljenega pismenega zahtevka uporabnika. Stroške ukinitve krije uporabnik.

(1) Izvajalec javne službe lahko na podlagi odločbe pristojnih inšpekcijskih služb na stroške uporabnika brez odjave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, najprej prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda, in sicer tako, da se uporabniku prekine odtok iz notranje kanalizacije v javno kanalizacijo in nato dobavo vode iz javnega vodovoda, kadar:
– je zaradi stanja interne kanalizacije stavbe ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi;
– se z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo vode;
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev.
(2) Izvajalec na podlagi odločbe pristojnih inšpekcijskih služb na stroške uporabnika brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, najprej prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda, in sicer tako, da se uporabniku prekine odtok iz notranje kanalizacije v javno kanalizacijo in nato dobavo vode iz javnega vodovoda predvsem v naslednjih primerih, kadar:
– če je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca,
– če uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave,
– če uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in stopnje onesnaženosti odpadne vode ali pregled na kanalizacijskem priključku,
– če uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka,
– če uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu, niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden.
(3) Prekinjeno odvajanje odpadne in padavinske vode velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve plača uporabnik.

(1) Izvajalec ima pravico prekiniti odvod odpadne vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji, vendar mora organizirati ustrezen začasen način odvajanja odpadne vode in o vzrokih ter času trajanja prekinitev ter z navodili za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno primeren način.
(2) V primeru višje sile ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti odvajanje odpadne vode, mora pa postopati skladno z načrtom ukrepanja v primeru višje sile, ki ga pripravi organ, pristojen za zaščito in reševanje.
(3) Višja sila po tem odloku so potres, požar, poplave, izpad energije in velike okvare na javni kanalizaciji.

Obveznosti izvajalca po tem odloku so:
– zagotavljanje obratovanja javne kanalizacije v okviru razpoložljivih zmogljivosti,
– planiranje obnov, širitev, dopolnitev in avtomatizacije javne kanalizacije,
– obveščanje uporabnikov o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in času trajanja prekinitve,
– vodenje katastra javne kanalizacije in predpisanih evidenc,
– redno obračunavanje storitev javne službe,
– izvajanje rednih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji,
– vodenje investicijskih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji,
– izdajanje smernic in mnenj k prostorskim izvedbenim aktom v zvezi z javno kanalizacijo,
– izdajanje projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter soglasij k uporabnim dovoljenjem za posege, povezane z javno kanalizacijo,
– priključevanje stavb uporabnikov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom in obveščanjem o tem,
– kontroliranje ustreznosti kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije uporabnika pred priključitvijo stavbe na javno kanalizacijo na njegove stroške,
– ravnanje v skladu z določbami tehničnega pravilnika in z njimi seznanjati uporabnike,
– kontroliranje stanja kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v stavbo uporabnika na njegove stroške.

Izvajalec izdaja smernice in mnenja skladno s predpisi o urejanju prostora, projektne pogoje, mnenja in soglasja pa skladno s predpisi o graditvi objektov.

Za izdajo projektnih smernic, mnenj, pogojev in soglasij je treba predložiti:
1. za mnenja k prostorskim izvedbenim aktom:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora;
2. za projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– projekt za gradbeno dovoljenje z načrtom zunanje ureditve;
3. za soglasje za pridobitev uporabnega dovoljenja:
– zapisnik o tehničnem pregledu stavbe in izjavo o odpravljenih pomanjkljivostih, če so bile ugotovljene na tehničnem pregledu;
4. za soglasje za priključitev obstoječe stavbe:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– projekt za izvedbo interne kanalizacije stavbe,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za tehnološke odpadne vode oziroma izvor odpadne vode če niso iz gospodinjstva,
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje odpadne vode (če je predviden),
– soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal priključni kanal oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje;
5. za soglasje za priključitev začasnega objekta:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500,
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
– opis dejavnosti, za katero bo objekt služil, z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal priključni kanal,
– soglasje lastnikov, po katerih bo potekal priključni kanal oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje;
6. za soglasje za ukinitev priključka:
– utemeljen zahtevek za ukinitev priključka;
7. za soglasja k spremembam:
– tiste projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.

Izvajalec ne odgovarja za škodo v stavbah zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru:
– poplav,
– ko priključitev stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem,
– višje sile in drugih izrednih dogodkih.

Izvajalec mora zagotoviti informacije o:
– praznjenju greznic,
– prevzemu blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– obratovalnem monitoringu za komunalne čistilne naprave,
– pogojih in času izvajanja storitev javne službe.

Uporabniki javne kanalizacije so fizične ali pravne osebe, ki so lastniki stavbe ali zemljišča, ki so priključena na javno kanalizacijo.

Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo v količinah in z lastnostmi, ki so določene s predpisi in soglasjem za priključitev.

(1) Uporabnik ne sme odvajati ali zlivati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzročajo motnje pri odvajanju odpadne vode ali pri postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi.
(2) V primeru, da izvajalec ugotovi, da je uporabnik odvajal ali zlil v javno kanalizacijo odpadno vodo iz prvega odstavka tega člena, izvajalec obvesti o dogodku pristojno inšpekcijsko službo, opravi preiskave in tehnološke meritve, ugotovi zmanjšanje učinkovitosti čiščenja na komunalni čistilni napravi ter druge posledice, skladno s postopkom, predvidenim za takšne primere. Izvajalec nastalo škodo oceni in od uporabnika zahteva povrnitev nastale škode.

(1) Na območjih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena ali se tudi po operativnem programu ne predvideva in se odpadna voda iz stavb odvaja v greznice ali male čistilne naprave, je lastnik stavbe dolžan z izvajalcem skleniti pogodbo o praznjenju greznice oziroma odvozu blata iz male čistilne naprave in o izvajanju obratovalnega monitoringa. Pogodbo je dolžan skleniti v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
(2) V primeru, ko izvajalec ugotovi, da vsebina greznice, ki je bila pripeljana na centralno čistilno napravo, ne ustreza pogojem za sprejem, naredi potrebne analize ter uredi obdelavo in odstranitev neustrezne vsebine na stroške uporabnika.
(3) Vsebine greznic, blata iz malih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij ni dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo.
(4) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, ni dovoljena gradnja greznic, ampak le malih čistilnih naprav. Obstoječe greznice so dolžni lastniki odstraniti iz uporabe najkasneje do 31. 12. 2010, če je stavba na vodovarstvenem območju. Na ostalem območju občine pa najkasneje do 31. 12. 2018. Greznice je potrebno nadomestiti z malimi čistilnimi napravami, ki imajo ustrezen cetrifikat.

(1) Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja tehnološko odpadno vodo, mora letno poročilo o emisijskem monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o emisijskem monitoringu za odpadno tehnološko vodo, posredovati izvajalcu v pisni ali elektronski obliki do 28. februarja za preteklo leto.
(2) Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih uporabnika, morajo biti izvajalcu vedno na razpolago.

Uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količine tehnološke odpadne vode, do katerih je prišlo zaradi sprememb tehnoloških postopkov, sprememb obsega proizvodnje, prenehanja določene dejavnosti, načina predčiščenja odpadne vode ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti soglasje izvajalca.

Uporabniki, ki imajo objekte priključene na javno kanalizacijo oziroma jih priključujejo, morajo:
– pridobiti projektne pogoje in soglasja kot to določa 23. člen tega odloka,
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo,
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do merilnih mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
– dovoliti dostop in opravljanje del na svoji lastnini ali posesti, kadar gre za kontrolo kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali ugotavljanje količin in lastnosti odpadne vode,
– javljati izvajalcu vse okvare na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vse pojave, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvod odpadne vode in obračun stroškov,
– plačevati stroške za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode,
– urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun na osnovi enega obračunskega vodomera in sporočiti izvajalcu naslov upravitelja stavbe ali pooblaščenega prejemnika računa,
– obveščati izvajalca o vseh spremembah količine in lastnosti tehnološke odpadne vode,
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.

Javna služba se financira iz:
– plačila uporabnikov za storitve javne službe,
– proračuna občine,
– takse in drugih virov.

Infrastrukturni objekti in naprave javne kanalizacije na območju Mestne občine Novo mesto so v lasti Mestne občine Novo mesto.

Naprave in oprema, ki so potrebne za izvajanje javne službe, so v lasti izvajalca.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

(1) Z globo 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec, če:
– ravna v nasprotju z 21. členom,
– ravna v nasprotju z 22. členom,
– ravna v nasprotju s sprejetimi akti na osnovi tega odloka.
(2) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba izvajalca.

(1) Z globo 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba – uporabnik, če:
– ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 9. člena,
– ravna v nasprotju s 17. členom,
– ravna v nasprotju z 27. členom,
– ravna v nasprotju z prvim, tretjim in četrtim odstavkom 29. člena,
– ravna v nasprotju z 28. členom,
– ravna v nasprotju z 32. členom,
– ravna v nasprotju s sprejetimi akti na osnovi tega odloka.
(2) Z globo 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če:
– ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 9. člena,
– ravna v nasprotju s 27. členom,
– ravna v nasprotju s 28. členom,
– ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 29. člena,
– ravna v nasprotju z 32. členom,
– ravna v nasprotju s sprejetimi akti na osnovi tega odloka.

Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji in Pravilnik o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije sprejme Občinski svet Mestne občine Novo mesto in se objavita v Uradnem listu Republike Slovenije. Le-ta določata podrobnejša navodila in tehnične normative delovanja z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivost delovanja in s katerimi se uredi zlasti:
– smernice za projektiranje in gradnja javne kanalizacije,
– tehnične normative za priključevanje na javno kanalizacijo,
– normative o sestavi odpadne vode, ki se smejo odvajati v javno kanalizacijo,
– način ugotavljanja stopnje onesnaženosti odpadnih voda,
– način obračunavanja stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda,
– način zagotavljanja obratovanja, vzdrževanja in nadzora javne kanalizacije, soglasij za gradnjo javne kanalizacije in priključitev nanjo,
– način ravnanja z odpadnimi vodami na območjih, kjer ni javne kanalizacije.

Pravilnika iz 40. člena tega odloka mora Občinski svet sprejeti najkasneje v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 76/00).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.