Na podlagi četrtega odstavka 29. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US, 56/99-ZON, 67/02 in 110/02-ZGO-1) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

V Pravilniku o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 92/00) se besedilo 1. člena spremeni tako, da se glasi:
»Ta pravilnik ureja pogoje za sonaravno, trajnostno in večnamensko gospodarjenje in rabo gozdov (izkoriščanje funkcij gozdov), ohranjanje biotskega ravnovesja gozdnega ekosistema, načrtovanje ukrepov za preprečevanje škodljivih vplivov na gozd, ter spremljanje poškodovanosti gozdov in varstvo gozdov pred požari.«.

V 4. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»V gozd se ne dovoli vnašati rastišču neprilagojenih oziroma tujerodnih drevesnih, grmovnih in zeliščnih vrst ter glivnih in živalskih vrst.«.

V 6. členu se drugi stavek tretjega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»V starejših gozdovih v razvojni fazi drogovnjakov, debeljakov in raznodobnih sestojih z lesno zalogo do 200m3/ha, se načrtno pušča večji delež od navedenega.«.

V 8. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Pri prostoživečih živalih se spremlja zlasti stanje in razvoj populacij prosto živečih živali, ki predstavljajo vrh prehranjevalnih verig oziroma so indikatorske vrste.«.

Besedilo 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Stanje populacij prosto živečih živali iz prejšnjega člena se sistematično spremlja na podlagi navodil, ki jih izda minister pristojen za gozdarstvo.
Stanje za gozdni ekosistem pomembnih biotopov se ugotavlja na podlagi sprotnega sistematičnega opazovanja pri nadzoru gozda in evidentiranja ugotovljenih sprememb.
Javna gozdarska služba izdela o stanju iz prejšnjih odstavkov tega člena letno poročilo, ki je sestavni del poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih (v nadaljnjem besedilu: poročilo o gozdovih).«.

V 10. členu se v tretjem odstavku beseda »lovskogojitvenih« nadomesti z besedama »lovsko upravljavskih«.

V 15. členu se v tretjem odstavku besedilo »najmanj 50 m« nadomesti z besedilom »najmanj 100 m«.

V 16. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Sanacijo poškodb mora zagotoviti lastnik gozda.«.

V 17. členu se za prvim stavkom v prvem odstavku doda nov stavek, ki se glasi:
»Uporabljajo se lahko le olja, ki imajo dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji«.

V 24. členu se v prvem stavku prvega odstavka besedilo »oziroma drug uporabnik« črta.

V 25. členu se v drugem odstavku besedilo »poročila o stanju gozdov« nadomesti z besedilom »poročila o gozdovih«.

Besedilo 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z gozdnogojitvenim načrtom se lastniku gozda lahko dovoli paša živine v gozdu, v katerem poudarjenost ekoloških in socialnih funkcij ne dosega 1. stopnje in je hkrati izpolnjen eden od naslednjih kriterijev:
– nizkoproduktiven gozd, ki predstavlja celoto z obstoječo pašno površino;
– zaraščujoča negozdna površina porasla z gozdnim drevjem in grmovjem, ki je v gozdonogospodarskem načrtu določena kot gozd in predstavlja funkcionalno nadaljevanje pašnikov ali se vklaplja v celoto pašnih planin;
– gozd v razvojni fazi debeljaka, ki obdaja pašno površino in v njem ni predvideno izvajanje ukrepov za pomlajevanje za obdobje najmanj naslednjih 10 let.
Površina za pašo določenega gozda sme doseči največ trikratno površino obstoječe pašne površine, s katero oblikuje zaokroženo celoto, v območjih tradicionalnih pašnih površin v planinah pa petkratno površino pašne površine izven gozda.
Z gozdnogojitvenim načrtom se na 10 ha travnate površine izven gozda lahko izloči 0,5 ha gozda, ki ne izpolnjuje kriterijev iz prvega odstavka tega člena, kot funkcionalna površina pašnika, potrebna za naravno senco.«.

V 32. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
» Spremljanje posegov v gozd in gozdni prostor je dejavnost javne gozdarske službe in se uvršča v nalogo zbiranja podatkov o stanju in razvoju gozdov. Na podlagi evidence iz prejšnjega odstavka izdela javna gozdarska služba letno poročilo o posegih v gozd in gozdni prostor v skladu s prilogo PVG-VI/1. To poročilo je sestavni del poročila o gozdovih«.
Prilogi PVG-VI/1 in PVG-VI/2 se nadomestita z novo prilogo PVG-VI/1, ki je sestavni del tega pravilnika.

V 33. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Dejavnost varstva gozdov se opravlja v okviru dejavnosti javne gozdarske službe v skladu s predpisi o gozdovih in predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin.«.

V 34. členu se četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– poroča ministrstvu pristojnem za gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvu) o pojavih in dejavnostih iz prejšnjih alinej«.
Za četrto alinejo se doda peta alineja, ki se glasi:
»– prenos novih metod iz tretje alineje v gozdarsko prakso«.

V 35. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Stanje biotskih in abiotskih dejavnikov v gozdu, ki so ali lahko postanejo gozdu škodljivi, se spremlja v skladu s prilogama PVG-VII/1, PVG-VII/2 in prilogama I. in II. Direktive Sveta št. 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti.«.

V 37. členu se tretja alineja prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»– ukrepe za varstvo pred divjadjo;«.

V 38. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»O stanju in razvoju vseh biotskih in abiotskih dejavnikov, ki povzročajo poškodbe gozdov, ter o izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja škodljivih dejavnikov in ukrepov za zatiranje škodljivih dejavnikov javna gozdarska služba izdela letno poročilo, ki je sestavni del poročila o gozdovih.«.

Prilogi PVG-VII/2 in PVG-VII/3 iz poglavja VII. Program varstva gozdov, se nadomestita z novima prilogama PVG-VII/2 in PVG-VII/3, ki sta sestavni del tega pravilnika.

39. člen se spremeni tako, da se glasi:

Javna gozdarska služba spremlja stanje razvrednotenja in poškodovanosti gozdov v skladu z določili Uredbe (ES) št. 2152/2003 (UL L št. 324 z dne 11. 12. 2003, str. 1-8; v nadaljnjem besedilu: spremljanje stanja).
Namen spremljanja stanja je:
– spremljanje stanja razvrednotenja in poškodovanosti gozdov;
– ugotavljanje vplivov atmosferskega onesnaževanja na gozdne ekosisteme;
– spremljanje vgradnje ogljika, vpliva podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti v gozdovih;
– stalno preverjanje, ocenjevanje učinkovitosti in razvoj metodologij za spremljanje stanja;
– priprava podlag za načrtovanje ukrepov za ohranitev in obnovo poškodovanih gozdov.«.

40. člen se spremeni tako, da se glasi:

Na 1. ravni se spremljanje stanja izvaja na sistematični mreži stalnih vzorčnih ploskev, ki zajema celotno področje Slovenije in obsega:
1. popis poškodovanosti dreves, ki se opravi vsako leto na način, kot je določen v prilogi PVG-VIII/1;
2. popis stanja tal, ki se opravi vsakih 10 let na način, kot je določen v prilogi PVG-VIII/2;
3. popis preskrbljenosti gozdnega drevja z mineralnimi hranili, ki se opravi vsakih 10 let na način, kot je določen v prilogi PVG-VIII/3.
Popis se opravi na mreži sistematično porazdeljenih stalnih vzorčnih ploskev z gostoto 16x16 km, enkrat v 10 letih pa na mreži z gostoto 4 x 4 km. V primeru večjih sprememb poškodovanosti gozdov se opravi popis, na 4 x 4 km mreži, tudi pogosteje, če tako odloči minister pristojen za gozdarstvo na predlog inštituta.
Na 2. ravni se spremljanje stanja izvaja na izbranih stalnih opazovalnih ploskvah, ki se izberejo na način kot je določeno v prilogi PVG-VIII/5. Spremljanje stanja na 2. ravni obsega:
1. popis stanja dreves, ki se opravi vsako leto na način, kot je določen v prilogi PVG-VIII/6;
2. popis tal, ki se opravi vsakih 10 let na način, kot je določen v prilogi PVG-VIII/7;
3. foliarni popis, ki se opravi vsaki dve leti na način, kot je določen v prilogi PVG-VIII/8;
4. spremljanje rasti in prirastka, ki se opravi vsakih 5 let na način, kot je določen v prilogi PVG-VIII/9;
5. meritve usedlin, ki se jih spremlja stalno na način, kot je določen v prilogi PVG-VIII/10;
6. spremljanje meteoroloških razmer, ki se izvaja stalno na način, kot je določen v prilogi PVG-VIII/11;
7. spremljanje talne raztopine, ki se izvaja stalno 10 let na način, kot je določen v prilogi PVG-VIII/12;
8. popis pritalne vegetacije, ki se opravi vsako leto na način, kot je določen v prilogi PVG-VIII/13;
9. fenološka opazovanja, ki se opravijo vsako leto na način, kot je določen v prilogi PVG-VIII/14«.

41. člen se spremeni tako, da se glasi:

Ministrstvu se, najkasneje do 31. decembra tekočega leta, posreduje letna poročila o spremljanju stanja gozdov.
Vsebina letnih poročil je določena za 1. raven v prilogi PVG-VIII/4, za 2. raven v prilogah PVG-VIII/15, PVG-VIII/15a in PVG-VIII/15b.«.

V 42. členu se v prvem odstavku beseda »monitoringa« nadomesti z besedama »spremljanja stanja«.
Drugi odstavek se črta.

Besedilo 43. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Usmerjanje in strokovno vodenje spremljanja stanja je:
– oblikovanje in posodabljanje/prilagajanje metodologije spremljanja,
prenos metode v prakso,
– izvedba popisa na vzorčnih ploskvah,
– analiza vzorcev,
– kontrola kakovosti spremljanja,
– vnos in obdelava podatkov,
– upravljanje podatkovnih baz,
– priprava in posredovanje nacionalnega programa ter letnih poročil.
Zbiranje podatkov za spremljanje stanja vključuje:
– izvedbo popisa na vzorčnih ploskvah,
– zagotavljanje kakovosti snemanja.«.

Priloge PVG-VIII/1, PVG-VIII/2, PVG-VIII/3, PVG-VIII/4, PVG-VIII/5, iz poglavja VIII. Ugotavljanje poškodovanosti gozdov, se nadomestijo z novimi prilogami PVG-VIII/1, PVG-VIII/2, PVG-VIII/3, PVG-VIII/4, PVG-VIII/5, PVG-VIII/6, PVG-VIII/7, PVG-VIII/8, PVG-VIII/9, PVG-VIII/10, PVG-VIII/11, PVG-VIII/12, PVG-VIII/13, PVG-VIII/14, PVG-VIII/15 PVG-VIII/15a, PVG-VIII/15b, ki so sestavni del tega pravilnika.

Prilogi PVG-IX/1 in PVG-IX/3, iz poglavja IX. Varstvo gozdov pred požarom, se nadomestita z novima prilogama PVG-IX/1 in PVG-IX/3, ki sta sestavni del tega pravilnika.

V 46. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Načrti varstva gozdov pred požarom se obvezno izdelajo za gozdove oziroma območja gozdov zelo velike, velike in srednje stopnje požarne ogroženosti. Izdelajo se praviloma za obdobje 10 let za področje krajevne enote zavoda oziroma za funkcionalno zaključene površine gozdov, ki se glede varstva pred požarom enotno obravnavajo, to je na ravni občine. Notranja strukturiranost načrtov varstva gozdov pred požarom je prilagojena možnostim načrtovanja varstva pred požarom na ravni občine.«.

V 49. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Vodenje evidence o gozdnih požarih in drugih naravnih ujmah v gozdovih ter izdelava letnega poročila v zvezi z njimi se šteje za opravljanje nalog zbiranja podatkov o stanju in razvoju gozdov.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Gozdni požari se evidentirajo na obrazcu PVG-IX/1. Navodilo za izpolnjevanje obrazca pripravi Zavod v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Sestavni del evidence o gozdnem požaru je pregledna karta z vrisanim požariščem v merilu od 1:5.000 do 1:25.000, ki se mora izdelati najpozneje v treh dneh po pogasitvi požara.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Prvo oceno neposredne škode, ki jo je povzročil gozdni požar, ali je nastala kot posledica naravne ujme v gozdovih, zavod izdela na podlagi meril, ki jih uporabljajo organi pristojni za oceno neposredne škode po naravnih ujmah in cenika, ki ga določi njegov svet.«.

V 50. členu se 3. točka tretjega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»3. način obnove požarišča z izračunom potrebnih sadik gozdnega drevja in njihove vrednosti, organizacijo sadnje in setve z upoštevanjem udeležbe lastnikov gozdov in izračunom skupnih stroškov za sajenje oziroma setev ter prikaz tistih del, ki se financirajo oziroma sofinancirajo iz javnih sredstev«.
5. točka tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»5. prikaz požarišča in njegove obnove na pregledni karti v merilu od 1:5.000 do 1:25.000, ki mora vsebovati vse sestavine gozdnogojitvenega načrta«.

V 52. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Gozdne prometnice, ki se uporabljajo za namene varstva gozdov pred požarom so protipožarne preseke, ki se delijo na protipožarne gozdne ceste, protipožarne poti in protipožarne steze.«.
V tretjem odstavku se beseda »preseka« nadomesti z besedo »pot«.

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.