Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) in 17. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 29/06 – UPB) je Občinski svet Občine Medvode na 31. seji dne 16. 5. 2006 sprejel

V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š9 Medvode (Uradni list SRS, št. 19/89, in Uradni list RS, št. 58/92, 4/94, 72/95, 88/98, 50/01, 31/03) se naslov odloka spremeni tako, da se glasi: »Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto 9 Medvode«.

1. člen odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š9 Medvode (Uradni list SRS, št. 19/89, in Uradni list RS, št. 58/92, 4/94, 72/95, 88/98, 50/01, 31/03) se spremeni tako, da se glasi:
»S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto 9 Medvode (Uradni list SRS, št. 19/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 4/94, 72/95, 88/98, 50/01, 31/03) spremenjeni in dopolnjeni leta 2006.«

Za 1. členom se doda novi 1.a člen, ki se glasi:

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
● v tekstualnem delu
– soglasja pristojnih organov
– seznam območij in objektov naravne in kulturne dediščine
● v grafičnem delu
– prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Medvode na načrtih DKN v merilu 1:5000 in TOPO 5 v merilu 1:5000
– območja in objekti naravne in kulturne dediščine
– območja vodnih virov.«

2. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Prostorski ureditveni pogoji iz prvega člena tega odloka določajo merila in pogoje za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij z naslednjimi oznakami območij urejanja:

+--------+------------------+
|S 9/1   |Preska            |
|        |                  |
+--------+------------------+
|S 9/1-1 |Preska            |
|        |                  |
+--------+------------------+
|S 9/1-2 |Preska            |
|        |                  |
+--------+------------------+
|S 9/2   |Vaše              |
|        |                  |
+--------+------------------+
|S 9/3   |Goričane          |
|        |                  |
+--------+------------------+
|S 9/4   |Rakovnik          |
|        |                  |
+--------+------------------+
|S 9/5-1 |Sora              |
|        |                  |
+--------+------------------+
|S 9/5-3 |Sora              |
|        |                  |
+--------+------------------+
|S 9/6   |Dol               |
|        |                  |
+--------+------------------+
|S 9/7-1 |Svetje            |
|        |                  |
+--------+------------------+
|S 9/7-2 |Svetje            |
|        |                  |
+--------+------------------+
|S 9/8   |Vaše              |
|        |                  |
+--------+------------------+
|S 9/9   |Seničica          |
|        |                  |
+--------+------------------+
|S 9/10  |Seničica          |
|        |                  |
+--------+------------------+
|SK 9/1-1|Preska            |
|        |                  |
+--------+------------------+
|SK 9/10 |Seničica          |
|        |                  |
+--------+------------------+
|P 9/1   |Preska            |
|        |                  |
+--------+------------------+
|PI 9/2  |Preska            |
|        |                  |
+--------+------------------+
|PD 9/3-2|Tekstilna         |
|        |                  |
+--------+------------------+
|PD 9/4  |Donit             |
|        |                  |
+--------+------------------+
|PD 9/5  |Medvode           |
|        |                  |
+--------+------------------+
|PD 9/6  |Vaše              |
|        |                  |
+--------+------------------+
|D 9/1   |Svetje            |
|        |                  |
+--------+------------------+
|D 9/7   |Svetje            |
|        |                  |
+--------+------------------+
|DI 9/1  |Sora              |
|        |                  |
+--------+------------------+
|DC 9/5  |Sora              |
|        |                  |
+--------+------------------+
|M 9/5   |Rakovnik          |
|        |                  |
+--------+------------------+
|MS 9/3  |Svetje            |
|        |                  |
+--------+------------------+
|MS 9/4  |Medno             |
|        |                  |
+--------+------------------+
|MS 9/1  |Medvode           |
|        |                  |
+--------+------------------+
|MS 9/2  |Medvode           |
|        |                  |
+--------+------------------+
|MS 9/5  |Sora              |
|        |                  |
+--------+------------------+
|MP 9/4  |Na klancu         |
|        |                  |
+--------+------------------+
|MP 9/5  |Sora              |
|        |                  |
+--------+------------------+
|MP 9/5-1|Goričane          |
|        |                  |
+--------+------------------+
|MB 9/3  |Svetje            |
|        |                  |
+--------+------------------+
|ZS 9/2-2|Goričane          |
|        |                  |
+--------+------------------+
|ZS 9/3-1|RC Sora           |
|        |                  |
+--------+------------------+
|ZS 9/3-2|RC Sora           |
|        |                  |
+--------+------------------+
|ZD 9/1-1|Preska            |
|        |                  |
+--------+------------------+
|ZD 9/2-2|Medno             |
|        |                  |
+--------+------------------+
|ZD 9/3-1|Goričane          |
|        |                  |
+--------+------------------+
|ZD 9/3-2|Goričane          |
|        |                  |
+--------+------------------+
|ZK 9/1  |Pokopališče Sora  |
|        |                  |
+--------+------------------+
|ZK 9/1-1|Pokopališče Preska|
|        |                  |
+--------+------------------+
|I 9/1   |Območje ŽG        |
|        |                  |
+--------+------------------+

Oznake pretežno gozdnih G in pretežno kmetijskih K območij so določene na grafičnih kartah TOPO 5, ki so sestavni del tega odloka.«

3. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Meje planske celote in posameznih območij urejanja so določene v grafičnem delu sprememb prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto 9 Medvode, izdelanih leta 2006 in prikazanih v načrtih DKN in TOPO 5 v merilu 1:5000.«

4. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»1. Veljavnost skupnih meril in pogojev
Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti, če ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
1.a Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
Bruto etažna površina (BEP) stavbe je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena s svetlo višino nad 2,20 m.
Dozidava objekta je dozidava do največ 50% obstoječe tlorisne površine objekta k obstoječemu objektu, ob upoštevanju drugih določb tega odloka. Dozidava površine, ki je večja od 50% obstoječe tlorisne površine ali dozidava površin z drugo namensko rabo, kakor jo ima osnovni objekt pomeni gradnjo novega objekta.
Enodružinska hiša je objekt, ki obsega največ dve stanovanji in z do 50% bruto etažnih površin, ki so namenjene za okolje nemoteči poslovni dejavnosti in je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih hiš.
Dvojček je stanovanjski objekt. V vsaki enoti dvojčka je lahko največ eno stanovanje.
Mansarda je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem pod poševno, praviloma dvokapno streho in ima višino obodnega zidu v najnižjem delu visoko največ 1.50 m.
Morfološka enota je območje, ki ima skupne oblikovne značilnosti in skupno pretežno namensko rabo. Za posamezno morfološko enoto veljajo skupna določila glede dovoljenih gradenj.
Nadzidava objektov je nadzidava obstoječega objekta do maksimalne višine objekta določene v pogojih za oblikovanje objektov za posamezno morfološko enoto.
Samostojno stoječi stanovanjski objekt je objekt, ki se ne stika z nobeno stranico s sosednjim objektom.
Regulacijska linija je črta, ki označuje koridor ceste, železnice ali druge pomembne infrastrukture, v katerega stavbe ne smejo segati. Regulacijska linija označuje rob posameznega varovalnega pasu.
Stanovanjski objekt je objekt, kjer je vsaj 50% BEP namenjene koristnim stanovanjskim površinam.
Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
Večstanovanjski objekt je objekt, ki obsega dve in več stanovanj s skupnimi prostori in je več kot 50% BEP namenjen za stanovanjsko dejavnost.
Izrazi uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostora ter drugi predpisi.
 
2. Namenska raba prostora
Posamezne oznake območij urejanja imajo naslednjo namensko rabo:

S    – območja stanovanj
SK   – stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi
P    – območja proizvodnih dejavnosti
PI   – industrijska območja
PD   – druga proizvodna območja
D    – območja javne infrastrukture
DI   – območja vzgoje in izobraževanja
DK   – območja kulture
DC   – območja čaščenja in opravljanja verskih dejavnosti
M    – mešana območja
MS   – območja urbanih središč
MP   – območja storitvenih, proizvodnih in drugih dejavnosti
MB   – posebna območja
MT   – turistična območja z nastanitvijo
Z    – območja športno rekreacijskih in zelenih površin
ZS   – območja za šport in rekreacijo
ZD   – druge zelene površine
ZK   – pokopališča
I    – območja prometne infrastrukture
R    – območja razpršene gradnje
OB   – območja za potrebe obrambe
IR   – območja pristanišč
OC   – območje čistilne naprave
G    – gozdne površine
K    – kmetijske površine

 
3. Morfološke enote
Območja urejanja so glede vrste posegov v prostor in glede na njihovo oblikovanje razčlenjena na morfološke enote.
Glede vrste posegov v prostor imajo morfološke enote naslednje oznake:
1 – območja za blokovno gradnjo
2 – območja za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš
3 – območja za osrednje dejavnosti in stanovanja
4 – območja za mešane dejavnosti (stanovanja, poslovne dejavnosti, drobno gospodarstvo)
5 – območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo
6 – območja za obrtno-podjetniške, proizvodne in poslovne dejavnosti
7 – območja za komunalne dejavnosti
8 – parkovna, športna in rekreacijska območja
9 – zelene površine in pokopališča
10 – stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi
Glede oblikovanja posegov imajo morfološke enote naslednje oznake:
A – prostostoječa zazidava
B – strnjena zazidava
C – kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo
D – vaška jedra
E – hale in paviljoni
F – tehnološki objekti
 
4. Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor
4.1. Območja za blokovno gradnjo
V morfoloških enotah z oznako 1 so dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija večstanovanjskih objektov
– gradnja objektov dopolnilnih dejavnosti, ki so dovoljene v območju družinske stanovanjske gradnje (točka 4.2).
4.2. Območja za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš
V morfoloških enotah z oznako 2 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja enodružinskih hiš in dvojčkov,
– gradnja objektov osnovne preskrbe,
– gradnja objektov storitvenih dejavnosti,
– gradnja objektov zdravstva, šolstva in varstva,
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev,
– gradnja objektov za šport in rekreacijo,
– gradnja sakralnih objektov,
– gradnja kmetijskih gospodarskih objektov in hlevov v vaških naseljih oziroma zaselkih.
Parcela mora zagotavljati zadostne odmike od sosednjih objektov in dovolj veliko zemljišče za dovoz in manipulacijo. Površine, ki so usmerjene proti stanovanjskim objektom morajo biti intenzivno ozelenjene. Okna in ventilacijske odprtine hlevov in gnojišč ne smejo biti usmerjene proti bivalnim pogojem sosedov in proti sosednjim dvoriščem, razen če iz presoje vplivov na okolje izhaja, da vplivi niso moteči za okolje.
– gradnja posamičnih poslovnih, obrtnih, servisnih in gostinskih objektov, kadar gre za stanovanjsko območje mešanih dejavnosti in ko se na podlagi strokovne presoje ugotovi, da nova dejavnost ne poslabšuje pogojev bivanja in ima na voljo dovolj veliko gradbeno parcelo, na kateri zagotovi potrebna parkirna mesta in ostale pogoje.
V območju strnjene zazidave vrstnih in atrijskih hiš oziroma 2B je preureditev podstrešij v bivalne prostore, ki zahteva spremembo gabarita, naklona strešin in izvedbo okenskih odprtin izven ravnine strešin dovoljena le, če je tak poseg višinsko in oblikovno skladen s sosednjimi objekti ali se izvede na celotnem nizu ali skupini objektov istočasno.
4.3. Območja za osrednje dejavnosti
V morfoloških enotah z oznako 3 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja poslovnih objektov,
– gradnja objektov za osnovno oskrbo in specializirano trgovino,
– gradnja objektov za storitvene in servisne dejavnosti, gostinstvo, šport in rekreacijo,
– gradnja objektov družbenih dejavnosti,
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev,
– gradnja sakralnih objektov,
– gradnja parkirnih in garažnih objektov,
– gradnja stanovanjskih objektov,
– gradnja poslovno stanovanjskih objektov.
4.4. Območja mešanih dejavnosti
V morfoloških enotah z oznako 4 je poleg posegov, ki so dopustni v morfoloških enotah z oznako 2, dovoljena tudi:
– gradnja objektov za poslovno-storitvene dejavnosti,
– gradnja poslovno-servisnih objektov.
4.5. Območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo
V morfoloških enotah z oznako 5 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo
– gradnja objektov za šport in rekreacijo.
Na meji objektov in območij šolstva, inštitutov, zdravstva in varstva ni dovoljeno locirati obrtnih, gostinskih, gospodarskih ter drugih objektov oziroma dejavnosti, ki lahko motilno vplivajo na osnovno dejavnost.
Novozgrajeni objekti morajo biti odmaknjeni od objektov šolstva, inštitutov, zdravstva in varstva vsaj 15 m in najmanj 5 m od parcelne meje.
4.6. V morfoloških enotah z oznakami 1, 2, 3, 4, 5 in 10 je dovoljena tudi:
– postavitev enostavnih objektov,
– postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– postavitev ograj,
– ureditev parkirišč,
– gradnja garaž,
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igrišča, športna igrišča, pešpoti in ploščadi,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
4.7. Območje za obrtno-podjetniške in proizvodne dejavnosti
V morfološki enoti z oznako 6 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja obrtno-podjetniških, servisnih, proizvodnih in poslovnih dejavnosti ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti,
– postavitev enostavnih objektov,
– postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– postavitev ograj,
– ureditev parkirišč,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
Za obstoječe in nove objekte, ki imajo lahko negativne vplive na okolje, je treba pridobiti predhodne pogoje pristojnih služb.
4.8. Območje za komunalne dejavnosti
V morfološki enoti z oznako 7 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, prodajni servisi, bencinske črpalke in podobno,
– urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih, gradnja, rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških in sakralnih objektov,
– postavitev enostavnih objektov,
– postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– postavitev ograj,
– ureditev parkirišč,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
Za obstoječe in nove objekte, ki imajo lahko negativne vplive na okolje, je treba pridobiti predhodne pogoje pristojnih služb.
4.9. Parkovna, športna in rekreacijska območja
V morfoloških enotah z oznako 8 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter naprav in urejanje površin za šport in rekreacijo,
– gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali),
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– urejanje zelenih površin,
– postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak,
– postavitev enostavnih objektov,
– postavitev mikrourbane opreme,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
4.10. Zelene površine
V morfoloških enotah z oznako 9 so ob pogoju, da se ne prizadenejo objekti naravne in kulturne dediščine, dovoljeni naslednji posegi:
– urejanje zelenih površin,
– urejanje utrjenih površin in rekreacijskih poti,
– postavitev mikrourbane opreme,
– postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak,
– urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih, gradnja, rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških in sakralnih objektov,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
4.11. Stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi
V morfoloških enotah z oznako 10 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih kmetijskih objektov (hlevi, gospodarska poslopja, skednji, silosi, sušilnice, strojne lope, shrambe, kašče, kozolci, rastlinjaki in steklenjaki, ograje, obore in drugi pomožni objekti namenjeni kmetijski dejavnosti) za opravljanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti kmetij,
– gradnja izključno stanovanjskih objektov v morfološki enoti 10 ni dovoljena.
Parcela mora zagotavljati zadostne odmike od sosednjih objektov in dovolj veliko zemljišče za dovoz in manipulacijo. Površine, ki so usmerjene proti stanovanjskim objektom, morajo biti intenzivno ozelenjene. Okna in ventilacijske odprtine hlevov in gnojišč ne smejo biti usmerjene proti bivalnim pogojem sosedov in proti sosednjim dvoriščem, razen če iz presoje vplivov na okolje izhaja, da vplivi niso moteči za okolje.
4.12. Novogradnje, prizidave, nadzidave in nadomestne gradnje v ureditvenih območjih naselij
Novogradnje objektov so dopustne na podlagi splošnih in posebnih določil odloka. Prizidave, nadzidave, rekonstrukcije in adaptacije objektov so dopustne samo pod pogojem, da so objekti zgrajeni z gradbenim dovoljenjem oziroma da so bili zgrajeni pred letom 1967, če so le-te skladne z določili tega odloka.
Nadomestni objekti se lahko gradijo na površinah, kjer so dovoljene novogradnje objektov. Za objekt, ki se ruši, je treba izdelati posnetek obstoječega stanja tako, da se ugotovi koristna površina in namembnost zgradbe, namenjene za rušenje. Prvotni objekt je treba po izgradnji nadomestnega objekta obvezno v skladu z rešitvijo v projektni dokumentaciji v celoti ali delno porušiti.
4.13. Sprememba namembnosti obstoječih objektov v ureditvenih območjih naselij
Sprememba namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov je dovoljena v skladu z namembnostjo morfološke enote:
– če je nova dejavnost skladna z morfološkim vzorcem in pretežno namembnostjo morfološke enote,
– če so zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno funkcioniranje nove dejavnosti,
– če funkcionalno zemljišče po velikosti ustreza zahtevam nove dejavnosti.
 
5. Območja urejanja z oznakami K in G
5.1. Najboljša kmetijska in varovana gozdna zemljišča
V območjih urejanja z oznakami K in G, ki vključujejo najboljša kmetijska in varovana gozdna zemljišča, so dovoljeni naslednji posegi:
– kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije,
– melioracija zemljišč,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov in naprave za potrebe komunale, prometa in zvez, ki bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih zemljišč (podzemni vodi, daljnovodi do napetosti 20 kV, vodna črpališča, vodohrani, lokalne čistilne naprave, lokalne ceste do širine 5,5 m, kolesarske poti in drugi za občino pomembni infrastrukturni objekti, ki jim zaradi posebnih lokacijskih zahtev ni možno določiti druge lokacije),
– postavitev spominskih objektov, reklamnih znamenj in turističnih oznak,
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
– postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa,
– sanacija peskokopov in gramoznic,
– postavitev enojnih kozolcev,
– v območju kmetije so dopustne tudi gradnje dvojnih kozolcev,
– na obstoječih legalno zgrajenih objektih so dovoljena tekoča vzdrževalna dela, adaptacije in nujne funkcionalne dopolnitve, pri čemer je treba ohranjati značilne arhitektonske elemente.
Nadomestne gradnje dotrajanih legalno zgrajenih objektov so dovoljene pod pogojem, da se stari objekt v celoti ali delno poruši in nadomesti z novim v enakih ali manjših gabaritih. Namembnost objektov se praviloma ne sme spreminjati. Ustreznost eventualne spremembe namembnosti presodi občinska služba za urbanizem v postopku izdelave projektne dokumentacije.
Podlaga za ugotavljanje upravičenosti posegov, razen za posege v že zgrajene objekte, je mnenje strokovnih služb s področja kmetijstva oziroma gozdarstva, varstva narave in po potrebi vodnega gospodarstva.
5.2. Drugo kmetijsko območje in gospodarski gozd
V ostalih kmetijskih zemljiščih (drugo območje) in v gospodarskem gozdu so dovoljeni tile posegi:
– ureditev zelenih in parkovnih površin, trim steze, smučišča in podobno,
– gradnja lovskih, ribiških, planinskih domov in gozdarskih objektov,
– urejanje ribnikov in akumulacij za namakanje kmetijskih površin,
– kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije,
– melioracija zemljišč,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov in naprave za potrebe komunale, prometa in zvez, ki bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih zemljišč (podzemni vodi, daljnovodi do napetosti 20 kV, vodna črpališča, vodohrani, lokalne čistilne naprave, lokalne ceste do širine 5,5 m, kolesarske poti in drugi za občino pomembni infrastrukturni objekti, ki jim zaradi posebnih lokacijskih zahtev ni možno določiti druge lokacije),
– postavitev spominskih objektov, reklamnih znamenj in turističnih oznak,
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
– postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa,
– sanacija peskokopov in gramoznic,
– dvojni kozolec,
– izkoriščanje in sanacija črpališč mineralnih surovin na podlagi presoje vplivov na okolje,
– na zemljiščih, ki niso posebej zavarovana in kjer obstajajo pogoji za rekreacijsko dejavnost, je dovoljena gradnja oziroma urejanje posameznih športnih naprav in spremljajočih objektov (garderobe, parkirišča in podobno),
– na obstoječih legalno zgrajenih objektih so dovoljena tekoča vzdrževalna dela, adaptacije in nujne funkcionalne dopolnitve, pri čemer je treba ohranjati značilne arhitektonske elemente.
Nadomestne gradnje dotrajanih legalno zgrajenih objektov so dovoljene pod pogojem, da se stari objekt v celoti ali delno poruši in nadomesti z novim v enakih ali manjših gabaritih.
Namembnost objektov se praviloma ne sme spreminjati. Ustreznost eventualne spremembe namembnosti presodi občinska služba za urbanizem v postopku izdelave projektne dokumentacije.
Izjemoma se lahko gradijo:
– objekti, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji kot hlevi, silosi, strojne lope, če za to ni možno uporabiti zemljišč znotraj območij naselij oziroma zaselkov, če prosilec izpolnjuje pogoje, določene v zakonu o kmetijskih zemljiščih. Pod enakimi pogoji, ob upoštevanju meril in pogojev tega odloka, se lahko gradijo enostanovanjski objekti za potrebe kmetov, vendar mora stanovanjski objekt predstavljati strnjeno celoto z ostalimi objekti kmetije;
– objekti za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– širitev pokopališč.
5.3. Pogoji za lociranje izjemnih posegov
Lokacija kmetijskih in spremljajočih objektov, ki jih je izjemoma dopustno graditi na ostalih kmetijskih zemljiščih, mora poleg zahtev, ki jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, izpolnjevati tudi tele lokacijske pogoje:
– čim bližje naselja oziroma zaselka,
– ne sme posegati v strnjeni kompleks nepozidanih zemljišč,
– ne sme posegati v krajinsko izpostavljeno območje in v območje posebne krajinske vrednosti ter v druga zavarovana območja (vodni viri ipd.),
– zagotavljati mora minimalno komunalno opremljenost zemljišča (dostopna cesta, pitna voda, elektrika, primerno urejeno odvajanje odplak).
Kot podlago za presojo ustreznosti lokacije je treba za vse navedene izjemne posege izdelati strokovno gradivo s krajinsko oceno sprejemljivosti posega. Odločitev sprejme občinska služba za urbanizem na podlagi mnenj strokovnih služb.
Strokovno gradivo za presojo ustreznosti lokacije mora vsebovati tudi organizacijsko shemo kmetije v merilu 1:1000 oziroma 1:500 ter podatke o kapacitetah in namembnosti objektov ter velikosti zemljišča, ki pripada novi kmetiji. Parcele, ki pripadajo novi kmetiji, morajo biti označene na kopiji katastra. Priložen mora biti tudi posestni list.
Izjemni posegi za potrebe kmetov, za katere je bila izdana lokacijska informacija pred sprejetjem tega odloka, se dokončajo na podlagi določil lokacijske informacije.
5.4. Gradnja na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih, ki so v zemljiški knjigi vpisana kot stavbišče
Na parcelah, ki se nahajajo izven stavbnih zemljišč in predstavljajo v naravi kmetijsko oziroma gozdno zemljišče, v zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, je dovoljena gradnja objektov le v skladu s pogoji, ki so navedeni v 4. členu v točki 5.1 in 5.2 tega odloka. Dejstvo, da zemljiški kataster ni bil ažuriran, ne pomeni pravice do uveljavljanja nadomestne gradnje na posameznem kmetijskem oziroma gozdnem zemljišču.
5.5. Gozdni rob
Za vse posege v 25 m širok pas ob gozdnem robu je treba pridobiti predhodno mnenje pristojne gozdarske službe.
 
6. Razpršena gradnja
Na območjih razpršene gradnje (R), ki so določena z dolgoročnim planom, so dovoljene: novogradnje, nadomestne gradnje, prizidave in nadzidave, ki so skladne z morfološkim vzorcem območja.
Spremembe namembnosti obstoječih objektov so dopustne, če so skladne s pretežno namembnostjo območja in ne poslabšujejo osnovnih pogojev bivanja. Pretežna namembnost območja razpršene gradnje se določi na podlagi podatkov obstoječega stanja v skladu z merili 2. in 3. točke 4. člena tega odloka.
Za posege v prostor veljajo splošna določila tega odloka.
 
7. Enostavni objekti
Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam in podobno, je dovoljeno postaviti na podlagi splošnih določil odloka na zemljiščih, ki so prometno dostopna.
Enostavne objekte je dopustno graditi v skladu z določili Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04).
 
8. Splošna obramba in družbena zaščita
Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo nove stanovanjske, proizvodne in poslovne površine, je dovoljeno zgraditi ustrezne objekte za zaščito prebivalcev in materialnih dobrin pred učinki sodobnih vojnih sredstev.
V območjih izključne rabe za potrebe obrambe in zaščite so dovoljene gradnje in ureditve objektov namenjenih za razmestitev in delo obrambnih sil ali za izvajanje aktivnosti zaščite in reševanja. V območju izključne rabe za potrebe obrambe so dopustne tudi gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov gospodarske javne infrastrukture, če se zanje pridobi soglasje Ministrstva za obrambo.
 
9. Varstvo pred požari
Urgentne poti za gasilska vozila je treba urediti krožno, njihova oddaljenost od objektov in širina morata znašati po 5 m, minimalni radij obračanja pa 11,5 m. Poti morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
Odmiki med objekti morajo biti v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih.
Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti, zagotovljena mora biti zadostna količina vode.
 
10. Merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor
10.1. Oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor
Pri novogradnjah, nadzidavah, prizidavah, postavitvi pomožnih in začasnih objektov ter pri drugih posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja ter se prilagajati ureditvam po:
– zasnovi izrabe zemljišč,
– odmiku od sosednjih objektov,
– sestavi stavbnih mas,
– višinskim gabaritom in gradbeni črti,
– naklonu streh in smereh slemen,
– razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji,
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad,
– načinu ureditve odprtega prostora,
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.
Oblikovanje objektov v vaških jedrih in v območjih morfoloških enot 2D mora slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeno okoliškim objektom in ureditvam po:
– legi objektov, ki mora biti praviloma usklajena s tipično parcelno razdelitvijo;
– funkcionalnemu zaporedju objektov na parceli;
– ohranjanju gradbene linije in obstoječe zazidave;
– smereh slemen, materialih in barvi kritine in naklonu strešin;
– merilu in razporeditvi stavbnih odprtin, tloris objektov je podolgovat, razmerje stranic je v skladu z okoliškimi objekti. Novi objekti ne smejo presegati višinskega gabarita naselja.
V območjih vaških jeder (2D) je treba za posege v prostor pridobiti predhodne pogoje službe za varovanje naravne in kulturne dediščine.
Gradnja kleti pod nivojem terena je dovoljena pri vseh objektih, če je temelj kleti najmanj 2 m nad najvišjim nivojem talne vode.
10.2. Oblikovalski kontrasti
Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni:
– kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja,
– kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.
Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi projektne dokumentacije. Stroške presoje krije investitor.
Gradnja stanovanjskih objektov, ki predstavljajo oblikovno posebnost je dovoljena v morfoloških enotah 2B, 2C, 3 in 4, v morfološki enoti 2A pa le pod pogojem, da se zgradijo kot večji zazidalni kompleks s svojstveno oblikovno zasnovo, da se ustrezno ozeleni in za nameravano gradnjo pridobi potrjeno urbanistično rešitev s strani občinske službe za urbanizem. V morfološki enotah z oznako 2D pa ni dovoljena.
10.3. Odmiki
Odmik novozgrajenega objekta mora biti:
– minimalno 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali minimalno 7 m od roba cestišča,
– minimalno 4 m od parcelne meje soseda,
– enostavni objekti morajo biti od roba cestišča odmaknjeni minimalno 2 m.
Novozgrajeni objekt ne sme motiti sosednje posesti. Pri določanju odmikov med objekti je treba upoštevati tudi pogoje svetlobnotehnične ocene, višino in namembnost načrtovanih objektov.
Če so odmiki manjši od zgoraj določenih (7 m, 5 m, 4 m oziroma 2 m), je treba v projektni dokumentaciji izdelati podrobno utemeljitev posega in predložiti predhodno soglasje mejašev oziroma upravljavca ceste.
10.4. Ograje in oporni zidovi
Višinske razlike na zemljišču morajo biti praviloma premoščene s travnatimi brežinami in le izjemoma z opornimi zidovi.
Ograje in oporne zidove je dopustno graditi v skladu z določili Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04).
Kadar gre za oporni zid vzdolž ceste, je treba poleg mejašev pridobiti tudi soglasje upravljavca ceste.
Izgradnja opornega zidu višjega od 1,5 metra je dopustna le takrat, kadar pristojna služba s področja geotehnike ugotovi nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od dveh metrov, je treba izvedbo zidu izpeljati v kaskadah. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen.
 
11. Urbana oprema
Urbana oprema, ki jo določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04) mora biti praviloma oblikovana enotno. Pri uporabi tipiziranih elementov je treba enotnost zagotoviti z njihovo razmestitvijo.
 
12. Urbanistična rešitev
Če namerava investitor graditi objekt na večjem nepozidanem stavbnem zemljišču, ki nima dostopa z javne ceste oziroma če novogradnja ovira nadaljnjo parcelacijo gradbenih parcel, občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se pred izdelavo projektne dokumentacije za načrtovani objekt pridobi:
– geodetski posnetek obstoječega stanja za obravnavano območje,
– urbanistično rešitev območja, ki določi: gradbene parcele, prometno ureditev z dostopi do parcel in regulacijskimi pogoji, ter pogoje za oblikovanje objektov,
– predlog komunalne opremljenosti gradbenih parcel.
Velikost območja, za katero je treba izdelati urbanistično rešitev, določi občinska služba za urbanizem.
Urbanistično rešitev lahko potrdi občinski svet na predlog službe za urbanizem občine.
Urbanistična rešitev je strokovna podlaga za izvedbo parcelacije gradbenih parcel in za izdelavo projektne dokumentacije.
Stroške izdelave urbanistične rešitve krijejo lastniki gradbenih parcel. Pri pripravi urbanistične rešitve lahko sodeluje tudi občina.
 
13. Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
13.1. Velikost gradbene parcele
Velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč se določi s projektno dokumentacijo oziroma v posebnem postopku.
Pri tem je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov,
– konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč,
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje: pri javnih objektih tudi zelenice in zelene ureditve, pri družinskih stanovanjskih objektih zelenjavni vrt),
– sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje – proste površine, intervencijske poti).
Na strnjenih območjih, namenjenih za pozidavo, s površino večjo od 500 m2, je minimalna velikost gradbene parcele za novogradnjo 500 m2.
Izjemoma je lahko gradnja novega objekta možna tudi na gradbeni parceli velikosti od 300 m2 do 500 m2, če se gradbena parcela določa na nezazidanem stavbnem zemljišču, ki je manjše od 500 m2 in to v vaškem jedru ali na robu naselja ali v območju obstoječe domačije ali da gre za gradnjo enega objekta.
13.2. Pozidanost gradbene parcele
Gradbena parcela je lahko pozidana največ 40%, kar vključuje tako glavni objekt in enostavne objekte, razen v morfoloških enotah 2A in 2D, kjer je lahko gradbena parcela pozidana največ 30%. Najmanj 10% gradbene parcele mora biti ozelenjene, kar se prikaže v načrtu zunanje ureditve v projektni dokumentaciji. Površine za otroška igrišča, določene v točki 4.2. tega člena, niso vključene v navedeni odstotek zelenih površin.
Gradbena parcela objekta oziroma njegovo funkcionalno zemljišče mora biti v celoti vključeno v območje, kjer je gradnja v skladu z določili tega odloka dopustna.
 
14. Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine
14.1. Merila in pogoji za ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev se upoštevajo usmeritve iz Naravovarstvenih smernic za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev Občine Medvode (ZRSVN, OE Ljubljana, april 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Medvode.
Za gradnjo objektov in prostorske ureditve v območjih naravnih vrednot je, v skladu s 105. členom Zakonom o ohranjanju narave, predhodno potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojnega Ministrstva za okolje in prostor.
Zavarovana območja, naravne vrednote, ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja (območja Natura 2000) so razvidna iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev in seznama zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij na območju občine Medvode, ki je priloga tega odloka.
14.2. Merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine
Kulturna dediščina je opredeljena v strokovnih zasnovah za varstvo kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Medvode, ki jih je v maju 2003 izdelal, dopolnil pa januarja 2005 Zavod za varstvo kulturne dediščine v Ljubljani.
Enote kulturne dediščine so razvidne iz grafičnega dela PUP in seznama enot kulturne dediščine na območju občine Medvode, ki je priloga temu odloku.
Pred vsakim posegom v objekt ali območje kulturne dediščine je v skladu s členi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine.
Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
Prostorsko se varujejo tudi vse kapelice, znamenja in kozolci v krajini, čeprav območja niso posebej zarisana.
14.3. Posegi v naravne prvine prostora
Pri posegih na naravnih prvinah prostora je treba ohraniti:
– krajinske prvine območja in značilno podobo krajine,
– značilne poglede (silhueta posamičnih objektov in panoramski razgledi),
– naravni relief (če to ni mogoče, morajo biti različni nivoji premoščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene),
– krajinsko tipiko vodotokov in obrežnega prostora (meandriranje, oblikovanje sipin in tolmunov ter brzic, ohranjevanje obrežnih dreves).
Pri posegih v prostor se morajo uporabljati naravni materiali.
 
15. Merila in pogoji glede prometnega urejanja
15.1. Prometne površine
Ceste oziroma cestni objekti se lahko gradijo in prenavljajo v rezervatih oziroma v varovalnih pasovih cest na podlagi splošnih določil odloka.
V varovalnem pasu ceste je znotraj zazidljivih površin, določenih v merilu DKN 5000, dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov, sprememba namembnosti, dovoljena so investicijsko vzdrževalna dela, urejanje parkirišč, hortikulturno urejanje in gradnja enostavnih objektov le s soglasjem upravljavca ceste in v skladu z osnovno namembnostjo območja.
Za vse posege v cestno omrežje glavnih in regionalnih cest ter v njihov varovalni pas, je potrebno pridobiti dovoljenje oziroma soglasje Direkcije RS za ceste po postopku ter na osnovi dokumentacije, kot je navedno v Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) in Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno preč. bes.).
15.2. Širina varovalnih pasov cest
Širine varovalnih pasov cest se merijo od zunanjega roba cestnega sveta in znašajo:
– 40 m varovalni pas za avtocesto
– 25 m varovalni pas za hitro cesto
– 15 m varovalni pas za glavno cesto
– 5 m varovalni pas za regionalno cesto
– 5 m varovalni pas za državne kolesarske poti
– 5 m varovalni pas za lokalne ceste
– 4 m varovalni pas za lokalne zbirne ceste
– 4 m varovalni pas za krajevne ceste
– 4 m varovalni pas za javne poti.
15.3. Rezervati prometnic
V rezervatih cest ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela.
Bodoče nove ali obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti v projektni dokumentaciji, imajo rezervat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem.
Skupne širine rezervatov so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditve obcestnega prostora naslednje:
– 50 m rezervat ceste za regionalno štiripasovnico;
– 30 m rezervat ceste z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet s kolesarskima stezama, hodnikom za pešce in postajališči za javni potniški promet izven vozišča;
– 10 m rezervat za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z enostranskim hodnikom za pešce;
– 6 m rezervat za lokalne dovoze.
Rezervati cest so razvidni iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.
15.4. Širine lokalnih cest:
Zasebni dovozi do objektov so široki najmanj 3 m.
Lokalni dovozi oziroma interne ceste v naselju s preglednimi izogibališči so široke najmanj 3,5 m.
Lokalne dvopasovne ceste z enostranskim hodnikom za pešce so široke praviloma 6,7 m (cestišče 5,5 m, enostranski hodnik za pešce 1,2 m).
Lokalni dovoz do gospodarskih in kmetijskih objektov mora biti širok najmanj 5 metrov.
15.5. Javna infrastruktura
Vse ceste in poti, ki so bile zgrajene oziroma se uporabljajo kot javna infrastruktura, morajo ostati javno dobro, dokler se za posamezno cesto oziroma pot ne zagotovi drugačna rešitev.
15.6. Dovozi in priključki
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljavcem ceste. Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče.
Vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V projektni dokumentaciji se določi tehnična rešitev dostopa od objekta do javne ceste. V primeru, če dovoza na parcelo ni možno zagotoviti neposredno z javne ceste, je treba v projektni dokumentaciji opredeliti najprimernejši dostop preko sosednjih zemljišč. Možnost uporabe dostopa preko sosednjih zemljišč investitor dokaže z vpisom služnostne pravice oziroma s pogodbo. Dvorišča morajo biti za urgentni dovoz dostopna neposredno z javne ceste ali posredno preko sosednjih zemljišč.
15.7. Parkirne površine
Pri javnih in zasebnih objektih morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine na gradbeni parceli uporabnika.
Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z veljavnimi normativi in pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa.
Potrebno število garažnih oziroma parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
– enodružinska stanovanjska hiša z enim stanovanjem 2 PM na stanovanje in 1 PM za obiskovalce,
– enodružinska stanovanjska hiša z dvema stanovanjema 2 PM na stanovanje in 1 PM za obiskovalce,
– večstanovanjska hiša 1,5 PM na stanovanje in 1 PM na deset stanovanj
– poslovni prostori (pisarne) 1 PM na 30 m2 neto površine,
– poslovni prostori z obiskom strank 1 PM na 20 m2 neto površine,
– gostilna 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na 1 tekoči meter točilnega pulta,
– za ostale dejavnosti se določi potrebno število parkirnih mest v projektni dokumentaciji skladno s predpisi.
15.8. Vodne površine
Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in njihova poplavna območja (inundacijska območja poplavne vode 100 l pogostnosti) predstavljajo območja varovalnega režima. Za poseg v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje in soglasje službe, pristojne za vodno gospodarstvo.
Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja ali ga prečkajo, je treba urediti tako, da se zagotovi varnost stanovanjskih in drugih objektov pred 100-letnimi poplavnimi vodami. Zbrane vode je treba speljati vse do naravnega recipienta, ki jih je sposoben sprejeti brez škode za dolvodna območja.
15.9. Zunanja meja priobalnih zemljišč celinskih voda
Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah I. reda (Sava in Sora) 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda (ostali vodotoki, potoki, hudourniki, suhe struge, ribniki, mlake, močvirja s stalnim ali občasnim pritokom ali odtokom tekočih ali podzemnih voda) pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
– gradnjo objektov javne infrastrukture,
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) ali drugih zakonih,
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovil in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
15.10. Gradnja objektov na vodnih in priobalnih zemljiščih
Na vodnih in priobalnih zemljiščih je dovoljeno graditi objekte, vezane na vodotok (ribogojnica, mlin, žaga, mala hidrocentrala ipd.) le na podlagi predhodne pozitivne presoje vplivov na okolje in soglasja pristojnih služb.
15.11. Regulacije vodotokov
Regulacije vodotokov z izključno gradbenimi posegi niso dopustne. Tak poseg ne sme prizadeti ekološke vrednosti ter krajinske tipike vodotokov. Oblikovanje brežin in struge mora izhajati iz podobnosti glede na prvotno stanje.
Regulacije vodotokov, izsuševanje močvirij, gradnja ribnikov in spreminjanje rastiščnih pogojev so dopustne le ob soglasju pristojne službe za varstvo vode.
15.12. Varovalni pas železnice
Širina varovalnega pasu železniške proge je 200 m od skrajnega tira. V območjih postaj se varovalni pas ustrezno razširi, glede na število tirov in območje ostalih železniških naprav in objektov. Prav tako se varovalni pas ustrezno razširi, če v skupnem varovalnem pasu potekata cesta in železnica. Posege v varovalnem pasu železniške proge je dovoljeno izvajati le v soglasju z upravljavcem železniške proge.
 
16. Merila in pogoji glede komunalnega in energetskega urejanja ter telekomunikacij
16.1. Splošna določila
Komunalne, energetske in prometne objekte in naprave je dovoljeno obnavljati in graditi na celotnem območju planske celote. To določilo velja tudi za urejanje in ev. širitev obstoječih pokopališč.
Gradnja objektov je dopustna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, rešeno oskrbo z vodo in odvajanje odpadnih vod.
Obstoječe in predvidene objekte je treba obvezno priključiti na zgrajeno komunalno in energetsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje, plinsko omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda.
Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.
Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki ipd., morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
16.2. Kanalizacijsko omrežje
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodotesna kanalizacija.
Načeloma je treba izvajati sistem ločene kanalizacije.
Komunalne odpadne vode je treba speljati do čistilne naprave, tehnološko onesnažene vode pa je možno priključiti le, če so predhodno očiščene do mere, kot to določa Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/1996, 21/03 in 47/05) ter po uredbah za posamezne dejavnosti.
Do izgradnje kanalizacije je možno odpadne komunalne in tehnološke vode začasno zadržati v vodotesnih nepretočnih, triprekatnih greznicah, ki jih je treba redno čistiti. Vsebino greznic je treba odvažati na ustrezno opremljeno čistilno napravo.
Po izgradnji kanalizacijskega omrežja se morajo objekti obvezno priključiti na kanalizacijo mimo greznic, ki jih je potrebno izprazniti in dezificirati.
Območja organizirane gradnje ni dovoljeno priključevati na greznice.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko maščobnikov v kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico.
Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico oziroma v odprte jarke.
Upoštevati je potrebno obstoječo projektno dokumentacijo za predvideno sanacijo obstoječega kanalizacijskega sistema ter dograditev javnega kanalizacijskega omrežja ter pogoje upravljavca.
Pred priključitvijo objekta na kanalizacijsko omrežje je potrebno pridobiti soglasje upravljavca kanalizacijskega omrežja.
16.3. Vodovodno omrežje
Pri gradnjah in drugih posegih v prostor je potrebno upoštevati:
– Odlok o oskrbi s pitno vodo (Uradni list SRS, št. 11/1987)
– Odlok o varstvu lokalnih virov pitne vode v občini Medvode (Uradni list RS, št. 61/01)
– Tehnični pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega omrežja v upravljanju Komunale Kranj.
Poleg navedenih odlokov in pravilnikov se upošteva še:
– v rezervatih obstoječih in predvidenih vodovodnih koridorjev ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav. Varovalni pas magistralnega in primarnega vodovoda je 3,0 m od osi vodovoda na vsako stran cevi,
– vse novogradnje se morajo priključiti na javno vodovodno omrežje, kjer je to zgrajeno.
Kjer je vodovodno omrežje samo delno zgrajeno:
– je pred novogradnjo ali sočasno z njo potrebno graditi manjkajoče javno vodovodno omrežje,
– poslovni objekti, za katere je potrebna dodatna požarna varnost, si morajo zagotoviti interno hidrantno omrežje, priključeno preko kombiniranega merilnega mesta vode
– vodovodne naprave naj se projektirajo v javnih površinah ali v površinah, ki so v skupni lasti, uporabniki tehnološke vode morajo zagotoviti zaprte sisteme.
16.4. Električno omrežje
Treba je ščititi rezervate daljnovodov in kablovodov. Posege v koridorjih obstoječih in predvidenih daljnovodov in kablovodov je možno izvajati le v soglasju z upravljavcem električnega omrežja.
16.5. Javna razsvetljava
Ob glavnih cestah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotovila minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi glede na gostoto prometa.
16.6. Kabelsko razdelilni sistem (KRS)
Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala se dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
Pred posegom v prostor je potrebno pridobiti pogoje oziroma soglasje upravljavca KRS.
16.7. Plinovod
Za vse gradbene posege in ureditve, ki se nahajajo v nadzorovanih in varstvenih pasovih plinovodov je potrebno pridobiti soglasje od upravljavca plinovodnega omrežja.
Za vse plinovode je potrebno upoštevati Energetski zakon (Uradni list RS, št. 26/05). Za poseganje v varnostni pas plinovoda se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02) in Pravilnik o sistemskih obratovalnih navodilih za prenos zemeljskega plina in upravljanje plinovodnega omrežja (Uradni list RS, št. 65/03).
Na vseh območjih, kjer je omrežje za ogrevanje s plinom že zgrajeno, je obvezen priklop na zgrajeno omrežje, razen če se v projektni dokumentaciji predvidi ogrevanje z obnovljivimi viri energije.
Priključitev objektov na zgrajeno plinovodno omrežje je možna pod pogoji, ki jih določi pooblaščeni upravljavec plinovoda.
16.8. Telekomunikacijsko omrežje
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja in prehodno pridobiti soglasje lastnika oziroma upravljavca k projektnim rešitvam.
Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino;
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
– na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;
Za posege mobilne telefonije na območju kmetijskih zemljišč, je potrebno pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo; za posege na območju gozdnih površin, pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnega Zavoda za gozdove.
 
17. Merila in pogoji za varovanje okolja
17.1. Splošna določila
Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja.
17.2. Varstvo zraka
Treba je:
– ustrezno locirati nove programe oziroma dejavnosti in sanirati onesnaževalce zraka.
17.3. Varstvo pred hrupom
Treba je:
– zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru,
– ustrezno locirati nove proizvodne programe oziroma dejavnosti,
– izvesti aktivno ali pasivno zaščito s protihrupnimi nasipi, s postavitvijo protihrupnih ograj ali izboljšanjem izolacijske sposobnosti objektov povsod, kjer hrup presega dovoljene ravni, predvsem pa ob cestah in železniški progi,
– spremeniti namembnosti ali dejavnosti tako, da se v posameznih območjih ne presežejo ravni hrupa, ki ustrezajo stopnji hrupne obremenjenosti po veljavnih predpisih, kadar le-ti motijo okolje.
17.4. Varstvo voda in vodnih virov
Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije), lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventuelnem razlitju snovi lahko ta v celoti prestreže.
Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi, odnosno imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno vršiti analizo odpadnih voda, ki jih spuščajo v javno kanalizacijo ali v naravni recipient. Prepovedano je odlaganje odpadkov na vodna, priobalna zemljišča, v opuščene struge – rokave potokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča.
Na območjih zajetij in vodnih črpališč v vodovarstvenih območjih je obvezno spoštovanje omejitev v izvajanju kmetijskih in drugih gospodarskih dejavnostih. Gradnja objekta in naprave, ki je namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi in, za katero je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje ter objektov in naprave za odlaganje odpadkov, je na vodovarstvenem območju prepovedana
Varstveni pasovi lokalnih vodnih virov in ukrepi za njihovo zavarovanje so določeni v Odloku o varstvu lokalnih virov pitne vode v občini Medvode (Uradni list RS, št. 61/01).
Meje varstvenih pasov vodnih virov so določene v prostorsko-katastrskem načrtu M 1:5000, ki je sestavni del tega odloka.
Dokler za območje vodnega vira ni sprejet samostojni odlok o varovanju virov pitne vode, se upoštevajo določila tega odloka.
17.5. Ukrepi za varovanje podtalnice
Za vse posege v prostor v varstvenih pasovih vodnih virov, je potrebno pridobiti soglasje MOP, Agencije RS za okolje.
17.6. Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih.
Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je treba upoštevati
– Odlok o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 136/04),
– da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi veljavnih predpisov, dobro prometno dostopna in niso na prometni površini,
– odjemno oziroma zbirno mesto mora biti praviloma na gradbeni parceli povzročitelja komunalnih odpadkov.
Posebne in nevarne odpadke je dovoljeno skladiščiti v območju proizvodnih obratov le v posebnih namensko zgrajenih skladiščih do končne dispozicije na deponijo posebnih in nevarnih odpadkov.«

5. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V območju urejanja S 9/1 Preska veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
a)
Morfološka enota 2A/l
– v območju ni dovoljena gradnja objektov za drobno gospodarstvo, gospodarskih objektov in hlevov.
Morfološka enota 2D/1
– v območju ni dovoljena gradnja objektov za drobno gospodarstvo, gospodarskih objektov in hlevov.
– Oblikovanje objektov v vaških jedrih mora slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeno okoliškim objektom in ureditvam po:
– legi objektov, ki naj bo usklajena s tipično parcelno razdelitvijo,
– funkcionalnem zaporedju objektov na parceli,
– velikosti objektov, ki naj bo sorazmerna obstoječi zazidavi,
– ohranjanju gradbene linije in merilu obstoječe zazidave,
– smereh slemen, materialih in barvi kritin ter naklonu streh,
– merilu in razporeditvi stavbnih odprtin.
Morfološka enota 3C/1
Pri oblikovanju predvidenega objekta je potrebno upoštevati izpostavljeno lego v križišču. Streha je lahko poljubno oblikovana, ravna ali z naklonom maks. 20°, višinski gabarit objekta je maks. P+l.
Morfološka enota 3C/2
– dovoljena je izgradnja večstanovanjskih objektov;
– dovoljen višinski gabarit objektov je K+VP+1 +M, z možnostjo delnega višinskega poudarka.
Morfološka enota 5C/1
– obvezna je zasaditev plezalk ali grmovnic za ozelenitev opornega zidu pod šolo.
Morfološka enota 8/1
– ureditev športnih igrišč;
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunalnega in energetskega urejanja, prometa ter zvez.
Morfološka enota 9/1
– obvezna je zasaditev z drevjem.
Morfološka enota 9/2
– dovoljeni so posegi v zvezi z urejanjem pokopališča.
Morfološka enota 9/4
– obvezna je zasaditev plezalk ali grmovnic za ozelenitev opornega zidu pod šolo.
b) Varstvo naravne in kulturne dediščine
V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino:
● naravna dediščina
– štiri drevoredno zasajene lipe v jugozahodni smeri od cerkve v Preski;
– lipa ob kapelici pod cerkvijo v Preski;
• kulturna dediščina
– zidana kapela zaprtega tipa ob ograji župnišča v Preski;
– zidani križ na cestni škarpi nasproti hiš Preška cesta št. 2 in št. 4;
– lesen križ z zaslonjalom na drevesu ob poti na Čerenu;
• zgodovinski spomeniki in dediščina iz obdobja NOV
– doprsni kip narodnega heroja Franca Bukovca - Ježovnika v avli osnovne šole v Preski.
c) Komunalno urejanje
Dopolniti je potrebno manjkajoče sekundarno kanalizacijsko omrežje.
Ob izgradnji vodovodnega sistema Svetje-Medvode je potrebno izvesti prevezavo povezovalnega vodovoda tako, da se s tem opusti lokalni vodni zajetji Preska in Vaše. Dopolniti je potrebno tudi sekundarno vodovodno omrežje.
Zgraditi je potrebno novo trafo postajo z visoko in nizkonapetostnimi zemeljskimi vodi.
Kablirati je potrebno visokonapetostni kablovod Seničica – Žlebe.
d) Prometno urejanje
V območju S 9/1 Preska so potrebne ureditve naslednjih cest:
– Škofjeloška cesta: dvosmerna cesta, obojestranski pločnik, avtobusno postajališče;
– Barletova cesta: dvosmerna cesta, obojestranski pločnik, obojestranski drevored;
– Bergantova ulica: dvosmerna cesta, enostranski pločnik;
– Preška cesta: dvosmerna cesta, enostranski pločnik;
– Ulica na Čerenu, Trilerjeva ulica, del Iztokove ulice, dovozi oziroma odcepi iz Škofjeloške, Bergantove, Kalanove in Bizantove ulice so stanovanjske dovozne ceste.«

6. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V območju urejanja S 9/2 Vaše veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
a)
Morfološka enota 2 D/1
Oblikovanje objektov v vaških jedrih mora slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeno okoliškim objektom in ureditvam po:
– legi objektov, ki naj bo usklajena s tipično parcelno razdelitvijo,
– funkcionalnem zaporedju objektov na parceli,
– velikosti objektov, ki naj bo sorazmerna obstoječi zazidavi,
– ohranjanju gradbene linije in merilu obstoječe zazidave,
– smereh slemen, materialih in barvi kritin ter naklonu streh,
– merilu in razporeditvi stavbnih odprtin.
b) Prometno urejanje
Po vzhodni in južni meji morfološke enote 2A/4 je deloma po obstoječi cesti predvidena nova trasa krožne zbirne stanovanjske ceste.«

7. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V območju urejanja S 9/3 Goričane veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
a)
Morfološka enota 3 A/1
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja lokalov za osnovno oskrbo in specializirano trgovino,
– gradnja objektov za storitve dejavnosti in gostinstvo,
– gradnja objektov za potrebe delovanja družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev,
– gradnja parkirnih in garažnih objektov,
–.gradnja enostavnih objektov,
– postavitev kioskov, reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice in ploščadi,
– sprememba namembnosti in dejavnosti za potrebe osrednjih dejavnosti, če ne povzročajo motenj v okolju.
b) Varstvo naravne in kulturne dediščine
V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino:
• naravna dediščina
– reka Sora z bregovoma, obrežno vegetacijo, izviri, podtalnico, močvirskimi travniki in logi ob nekdanjih meandrih;
• arheološka dediščina
– arheološko območje s prazgodovinskimi in srednjeveškimi ostanki v Goričanah;
• kulturna dediščina umetnostnega namena
– lesen križ pred mostom čez Soro v Goričanah;
c) Prometno urejanje
V morfoloških enotah z oznakami 2 A/1, so do posameznih parcel izjemoma dovoljeni dostopi preko pogreznjenega robnika z lokalne ceste Medvode-Škofja Loka.«

8. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V območju urejanja S 9/4 Rakovnik veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
a) Varstvo naravne in kulturne dediščine:
V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino.
• naravna dediščina
– lipa ob hiši Rakovnik št. 18;
• kulturna dediščina umetnostnega pomena
– lesen križ v Zg. Rakovniku ob hiši št. 18,
– lesen križ v Središču Rakovnika;
b) Prometno urejanje
Potrebna je razširitev ceste z izogibališči.
c) Komunalno urejanje
V območju je potrebno zgraditi sekundarno kanalizacijsko omrežje.
Zgraditi je potrebno tudi napajalni vodovod in sekundarno omrežje za potrebe požarne in sanitarne vode ter novo trafo postajo z visoko in nizkonapetostnimi zemeljskimi vodi.«

9. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V območju urejanja S 9/5-1 Sora veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
a)
Morfološka enota 3 A/1
K obstoječemu kulturnemu domu je dovoljena dozidava objekta. Prizidek mora biti enake višine ali nižji od osnovnega objekta, streha prizidka pa oblikovno in v izvedbi enaka obstoječi.
Morfološka enota 4A/1
– parcelacija mora biti skladna z načrtovanim internim cestnim omrežjem, lahko se jo spremeni z novo urbanistično rešitvijo.
b)
V vseh območjih urejanja MP 9/5, MS 9/5, S 9/5-1, S 9/5-3 in DI 9/5 veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji glede varstva naravne in kulturne dediščine:
• naravna dediščina
– izgonski potok Ločnica;
• kulturna dediščina umetnostnega pomena
– kapela Kristusa Kralja ob cesti k cerkvi v Sori,
– zidana kapela v središču Sore,
– »Mojzesovo znamenje« ob poti na pokopališče v Sori,
– samostan Karmeličank s kapelo sv. Jožefa v Sori;
• etnološka dediščina
– osrednji del naselja Sora;
• zgodovinski spomeniki in zgodovinska dediščina iz obdobja NOV
– spominska plošča, vgrajena na Domu družbenih organizacij v Sori,
– doprsni kip Avgusta Barleta-Ambroža, vgrajen na fasadi osnovne šole.
c)
V vseh območjih urejanja MP 9/5, MS 9/5, S 9/5-1, S 9/5-3 in DI 9/5 veljajo posebna in dodatna merila in pogoji glede komunalnega urejanja, ki so navedena v 8. členu tega odloka.«

Za 9. členom se doda novi 9.a člen, ki se glasi:

V območju urejanja S 9/5-3 Sora veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
a)
Morfološka enota 3 A/1
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– manjše funkcionalne dopolnitve in tekoča vzdrževalna dela na objektih,
– urejanje površin kot so vrtovi, zelenice in ploščadi,
– postavitev nabožnih znamenj in spominskih obeležij.«

V odloku se 10. člen spremeni tako, da se glasi:
»V območju urejanja S 9/6 Dol veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
a)
Morfološka enota 2 D/1
Oblikovanje objektov v vaških jedrih mora slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeno okoliškim objektom in ureditvam po:
– legi objektov, ki naj bo usklajena s tipično parcelno razdelitvijo,
– funkcionalnem zaporedju objektov na parceli,
– velikosti objektov, ki naj bo sorazmerna obstoječi zazidavi,
– ohranjanju gradbene linije in merilu obstoječe zazidave,
– smereh slemen, materialih in barvi kritin ter naklonu streh,
– merilu in razporeditvi stavbnih odprtin.
b) Varstvo naravne in kulturne dediščine
V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino:
• kulturna dediščina umetnostnega pomena
– lesen križ v Zg. Dolu;
• etnološka dediščina
– osrednji del naselja Dol.
c) Komunalno urejanje
V območju je potrebno zgraditi primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje in lokalno čistilno napravo.
Urediti je potrebno hidrantno omrežje in zgraditi novo trafo postajo s priključnim kablovodom.«

11. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V območju urejanja S 9/7-1 Svetje veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
a)
Morfološka enota 2A/4
Občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se pred posegom v prostor izdela urbanistično rešitev, ki bo določila najmanj parcelacijo gradbenih parcel, dostopne ceste in komunalno ureditev.
Morfološka enota 2 D/1
Oblikovanje objektov v vaških jedrih mora slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeno okoliškim objektom in ureditvam po:
– legi objektov, ki naj bo usklajena s tipično parcelno razdelitvijo,
– funkcionalnem zaporedju objektov na parceli,
– velikosti objektov, ki naj bo sorazmerna obstoječi zazidavi,
– ohranjanju gradbene linije in merilu obstoječe zazidave,
– smereh slemen, materialih in barvi kritin ter naklonu streh,
– merilu in razporeditvi stavbnih odprtin.
Morfološka enota 2C/1
Območje se mora načrtovati kot celota. Koncept oblikovanja objektov in zunanje ureditve mora biti enoten z upoštevanjem naslednji meril in pogojev:
– objekti so večstanovanjski (»vila-blok«);
– etažnost: nad kletjo do P+2+M. Etažnost se stopnjuje od roba območja proti sredini pozidave, tako, da so objekti na V in Z robu pozidave pritlični z mansardo in enokapno streho, v osrednjem delu pa so dvonadstropni z mansardo in ravnimi strehami.;
– največja višina objektov je lahko 12,5 m;
– strehe so lahko ravne ali enokapne z naklonom do 38 stopinj;
– pozidanost do 40%;
– večino parkirnih mest je potrebno zagotoviti pod nivojem terena;
– dostop v območje je s ceste Svetje – Senica.
b) Varstvo naravne in kulturne dediščine
V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino:
• naravna dediščina
– trije divji kostanji na vrtu gostilne Na klancu;
• kulturna dediščina umetnostnega pomena
– zidana kapela pred hišo Svetje št. 58,
– zidana kapela pred osnovno šolo v Medvodah,
– lesen križ ob koncu vrta Svetje št. 58.
c) Komunalno urejanje
V območju S 9/7 Svetje je potrebno zgraditi sekundarno kanalizacijsko omrežje zaradi razširitve vodovodnega črpališča Svetje, sanirati obstoječe vodovodno omrežje, razširiti obstoječe nizkonapetostno omrežje in zgraditi primarno ter sekundarno plinovodno omrežje.
d) Varstvo okolja
Ob izgradnji plinovodnega omrežja je nanj potrebno priključiti vse energetske porabnike.«

12. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V območju urejanja MP 9/4 Na klancu veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
Morfološka enota 4A/1
Dovoljena je gradnja poslovno – stanovanjske namembnosti, vertikalni gabarit P+1+M, v pritličju je javni program. Pred nizom objektov vzdolž regionalne ceste je treba, sočasno z zunanjo ureditvijo prostora ob novogradnjah, zasaditi enojni drevored in z zasaditvijo visoke vegetacije vzpostaviti zeleno bariero v smeri proti območju 2A/1.
Ob pripravi projektne dokumentacije, ki bo podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, je treba upoštevati LN krožišča Na klancu, vzhodno od bencinskega servisa tudi pešpot za naselje Žeje.
Morfološka enota 7F/1
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– dopolnilna gradnja in prizidave objektov bencinskega servisa, skladišča naftnih derivatov in pretakališča,
– postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču,
– postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– gradnja parkirišč,
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice in ploščadi,
– gradnja objektov in naprav za potrebe prometa, komunalne in zvez.«

Za 12. členom se doda novi 12.a člen, ki se glasi:

V območju urejanja MP 9/5 Sora veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
a)
Morfološka enota 4 A/1
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja individualnih stanovanjskih objektov skupno z objekti poslovno – storitvene dejavnosti,
– urejanje odprtih površin kot so zelenice in peš poti,
– postavljanje vrtnih in zaščitnih ograj ter nadstreškov,
– postavljanje večjih reklamnih znamenj in spominskih obeležij.
Gradnja objektov za drobno gospodarstvo je dovoljena če dejavnost ne povzroča motenj v bivalnem okolju. Posamezne skupine objektov morajo imeti zagotovljeno skupno manipulacijsko površino in dostop z načrtovane ceste pod hribom.
Zazidalna zasnova mora upoštevati zgoščeni zazidalni sistem.
Povprečna velikost gradbenih parcel s stavbnim zemljiščem mora biti praviloma 1000 m2. Gradbena linija mora biti ob lokalni cesti Medvode-Škofja Loka enotna in mora sovpadati z njenim varovalnim pasom.
b)
Morfološka enota 4B/1
Območje morfološke enote 4B/1 se mora načrtovati kot celota. Koncept oblikovanja objektov in zunanje ureditve mora biti enoten.
Proizvodni objekt tlorisne dimenzije 75 x 23 m naj bo lociran ob J meji območja, njegova maksimalna višina je 15 m, streha je lahko ravna ali v naklonu do 15 stopinj. Višina V in Z fasade naj se vizualno zmanjša.
Razvojni objekti tlorisnih dimenzij 60 x 16 m je lociran ob proizvodnem, njegova največja višina je 12,5 m, strešnina naj bo enaka kot na proizvodnem objektu.
Pri oblikovanju ostalih objektov, ki so locirani vzdolž ceste Sora – Škofja Loka je potrebno upoštevati:
Etažna višina P+1+M, objekti so lahko podkleteni, višina kapi je največ 8 m nad terenom, pri upravnem pa do 9,5 m.
Strehe so dvokapnice v naklonu nad 25 stopinj, vendar največ 35 stopinj, smeri slemen so vzporedne ali pravokotno na cesto Sora–Škofja Loka.
Čelne fasade objektov naj se vizualno zniža s strešnimi čopi.
Oblikovanje vseh objektov v morfološki enoti naj sledi funkcionalnim zahtevam in v največji meri upošteva avtohtone arhitekturne značilnosti širšega prostora (arhitektonski elementi, materiali, barve in teksture).
Največja stopnja pozidanosti je 60% upoštevajoč bruto tlorisne površine glavnih in pomožnih objektov in skupno površino območja.«

Za 12.a členom se doda novi 12.b člen, ki se glasi:

V območju urejanja MP 9/5-1Goričane Medvode veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
Morfološka enota 4A/1
– dovoljena je gradnja stanovanjskih objektov s spremljajočimi dejavnostmi, vključno s poslovno-storitvenimi dejavnostmi,
– dovoljene so novogradnje, rekonstrukcije, prizidave, nadzidave in nadomestne gradnje,
– Vertikalni gabarit objektov je lahko max 6 m, etažnost P+1,
– maksimalni faktor zazidanosti gradbene parcele je 0,4,
– oblikovanje objektov se mora skladati z morfološkim oblikovanjem starega vaškega naselja Ladja oziroma se prilagoditi sosednjim kvalitetno oblikovanim objektom,
– v SV delu morfološke enote je treba zaradi pričakovane arheološke dediščine pred vsakim posegom v prostor pridobiti strokovno mnenje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine,
– pred posegi v prostor, ki so namenjeni malemu gospodarstvu, je treba pridobiti pozitivno oceno vplivov načrtovane dejavnosti na okolje.
Morfološka enota 9/1
V morfološki enoti je oblikovan obvodni naspi jalovine iz proizvodnje celuloze, ki ostaja nezazidljiv. Celotni nasip je treba zazeleniti na podlagi načrta hortikulturne ureditve, ki vključuje tudi izgradnjo obrežne peš poti.
V obrežnem pasu Sore je treba upoštevati pogoje obvodne ureditve – zasaditve z avtohtono vegetacijo.«

13. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V območju urejanja MS 9/1 Medvode veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
– gradbene parcele so lahko pozidane največ 60%, kar vključuje tako glavni objekt in pomožne objekte.
a)
Morfološka enota 3B/1
– pri novogradnjah, ki predstavljajo zapolnitev vrzeli med obstoječimi objekti, se ti oblikujejo v skladu z okoliškimi objekti (razmerje tlorisa 1:2, etažnost P+1+M, smer slemena vsporedna z daljšo stranico tlorisa objekta, naklon strehe 38 do 42 stopinj, kritina opečnata). Če predstavlja novi objekt z vidika oblikovanja kvalitetno posebnost, je streha lahko tudi ravna oziroma v naklonu do 20 stopinj,
– dovoljena je gradnja stanovanjskih objektov s poslovnim programom v pritličju,
– maksimalna etažnost novogradenj ob Medvoški cesti je P+2, na meji z morfološko enoto 9/2 pa do P+2+M, strehe so dvokapne z naklonom od 38° do 42°,
– možne so stavbe v nizu ob gradbeni liniji,
– imeti morajo ravno ali položno streho do 20°,
– niz novih poslovnih objektov ob gradbeni liniji regulirane Medvoške ceste mora biti enotno oblikovan in na obeh koncih zaključen z nekoliko dvignjeno, arhitektonsko poudarjeno dvoetažno ložo,
– niz objektov ob gradbeni liniji Ceste komandanta Staneta mora biti členjen z jasnimi cezurami. Poudariti je potrebno vstop na severni trg.
Morfološka enota 3B/2
– pri novogradnjah, ki predstavljajo zapolnitev vrzeli med obstoječimi objekti, se ti oblikujejo v skladu z okoliškimi objekti (razmerje tlorisa 1: 2, etažnost P+1+M, smer slemena vsporedna z daljšo stranico objekta, naklon strehe 38 do 42 stopinj, kritina je opečnata). Če predstavlja novi objekt z vidika oblikovanja kvalitetno posebnost, je streha lahko tudi ravna oziroma v naklonu do 20 stopinj,
– etažnost objektov, ki so locirani v nadaljevanju obstoječe knjižnice je P+2+M,
– možne so stavbe v nizu ob gradbeni liniji,
– vzhodni fasadi stavbe Cesta komandanta Staneta 12 in dopolnilnega objekta severno od nje morata ležati v isti liniji, v 10-metrskem pasu do gradbene meje pa je vsaki od obeh stavb lahko prizidan pritlični paviljon v velikosti do 120 m2,
– zunanje ureditve na vzhodni strani objektov morajo biti intenzivno zazelenjene in skladne s parkovno ureditvijo obrežnega pasu.
Morfološka enota 3B/3
– pri novogradnjah, se streha oblikuje kot dvokapnica naklona 38 do 42 stopinj, smer slemena je vsporedna z daljšo stranico, kritina je opečnata, etažnost P+1+M,
– dovoljena je gradnja stanovanjskih objektov,
Morfološka enota 3B/4
– možna je gradnja poslovnih ali poslovno stanovanjskih objektov z javnim programom v pritličju,
– etažnost objektov ob Cesti komandanta Staneta je P+2 +M,
– možne so hiše v delno odprtem kareju,
– strehe novih objektov so dvokapne pod naklonom od 38 do 42 stopinj in so vzporedne z daljšo stranico objektov, kritina je opečnata, zaželjeni so arhitektonski poudarki vstopa na trg, vhodov in prehodov,
– del pritličja za objektom ob Cesti komandanta Staneta je možno nameniti za garažne površine, atrij kareja pa urediti na nivoju prvega nadstropja ter ga preko večjega stopnišča povezati z obvodno parkovno ureditvijo.
Morfološka enota 3C/1
novogradnje niso dovoljene razen potrebe komunale. prometa in zvez,
Morfološka enota 9/1
– pri novogradnjah, ki predstavljajo zapolnitev vrzeli med obstoječimi objekti, se streha oblikuje kot dvokapnica, v skladu z okoliškimi objekti (smer slemena, naklon strehe, kritina).Če predstavlja novi objekt z vidika oblikovanja kvalitetno posebnost, je streha lahko tudi ravna oziroma v naklonu do 20 stopinj,
– plinska postaja se mora prestaviti na novo lokacijo ob sprehajalni poti vzdolž Save, 150 m gorvodno, postavitev brvi za pešce m kolesarje preko Save pa je možna v osi med obstoječo in predvideno stavbo ob glavnem trgu,
– brežine Sore in Save morajo biti enotno parkovno urejene s sprehajalno potjo za pešce, ki služi obenem za vzdrževanje bregov, zazelenjene pa morajo biti z avtohtonimi vrstami,
– plinska postaja MRP Donit se prestavi na novo lokacijo ca 150 m gorvodno ob Savi. V ta namen mora investitor prestavitve pridobiti idejni projekt za več alternativnih možnosti, ki ga potrdi Petrol Zemeljski plin in Energetika Ljubljana,
– brv preko Save mora biti čimbolj transparentna, njen spodnji rob pa mora biti vsaj lm nad 100-letno vodo.
Morfološka enota 9/2
– pri novogradnjah, ki predstavljajo zapolnitev vrzeli med obstoječimi objekti, se streha oblikuje kot dvokapnica, v skladu z okoliškimi objekti (smer slemena, naklon strehe, kritina), etažnost do P+2+M. Če predstavlja novi objekt z vidika oblikovanja kvalitetno posebnost, je streha lahko tudi ravna oziroma v naklonu do 20 stopinj,
– cona za pešce, razpeta me zgornji trikotni trg in spodnji glavni trg, mora biti enotno tlakovana in opremljena z enotno urbano opremo,
– maksimalna etažnost poslovnega objekta ob mostu je P+l, streha je ravna ali pod naklonom do 20 stopinj, arhitektura mora upoštevati izpostavljeno lego in poglede z vseh strani,
– na trgu pred knjižnico je predvideno parkiranje, ravnotako vzdolž Ceste komandanta Staneta.
b) Komunalno urejanje
– za vse novogradnje in rekonstruirane objekte je treba zagotoviti ogrevanje s plinom. Ko je plinsko omrežje zgrajeno, je priključek nanj obvezen.
c) Prometno urejanje
Cestni promet:
– Gorenjska cesta:
v list fazi je dvopasovna z normalnim profilom: cestišče l0m, obojestranski pločnik 2 m, kjer dopušča prostor tudi obojestranski drevored,
v 2. fazi je štiripasovnica z normalnim profilom: cestišče 2x7 m, vmesni pas 3 m, obojestranski pločnik z oddeljenim pasom za kolesa 3 m, kjer dopušča prostor tudi obojestranski drevored.
– Seškova ulica ima normalni profil:
cestišče 6m, vzdolžno parkiranje ob severni strani 2 m, prečno parkiranje ob južni strani 5 m, obojestranski drevored integriran med parkirišči in obojestranski pločnik 2 m.
Seškovo ulico se lahko po ukinitvi izstopa na Gorenjsko cesto tlakuje v enem nivoju in uredi kot cono za pešce z umirjenim prometom za lokalni dovoz.
– Medvoška cesta ima normalni profil:
cestišče 6 m, obojestransko vzdolžno parkiranje 2 m, obojestranski pločnik 2 m, obojestranski drevored.
– Cesta komandanta Staneta ima normalni profil:
cestišče 6 m, obojestransko vzdolžno parkiranje 2 m, obojestranski pločnik 2 m in na desnem bregu Sore tudi obojestranski drevored.
Cesto komandanta Staneta se na levem bregu Sore lahko tlakuje v enem nivoju in uredi kot cono za pešce z umirjenim prometom za lokalni dovoz.
– Avtobusna postajališča so na Gorenjski cesti pri odcepu za Presko, pri križišču s Cesto komandanta Staneta in pri križišču z Medvoško cesto in se lahko urejajo v fazah.
– Rekonstrukcije cest se lahko izvajajo etapno, pri čemer mora biti obseg posamezne etape prilagojen prometno tehničnim pogojem in prometni varnosti.
– Pri vseh posegih ob cesti morajo investitorji zagotoviti ustrezno zaščito pred vplivi prometa.
Mirujoči promet:
– za morfološke enote 3B/2, 3B/3 in začasno za 3C/1 je parkiranje možno zagotoviti tudi v morfološki enoti 3B/1,
d) Varstvo naravne in kulturne dediščine
Morfološka enota 3B/1
– vila ob Cesti komandanta Staneta se mora kot arhitektonska značilnost starih Medvod ohraniti v prvotni obliki, brez kasnejših prizidkov, s pasom vrta na vseh štirih straneh,
• objekti naravne dediščine, ki se ohranjajo, so:
– skupina dreves v severozahodnem delu ob Medvoški cesti,
– lipe pri hiši Cesta komandanta Staneta 29,
– drevored ob cesti proti Donitu.«

Za 13. členom se doda novi 13.a člen, ki se glasi:

V območju urejanja MS 9/2 Medvode veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
Gradbene parcele so lahko pozidane največ 60%, kar vključuje tako glavni objekt in pomožne objekte.
a)
Morfološka enota 3B/4
– pri novogradnjah, ki predstavljajo zapolnitev vrzeli med obstoječimi objekti, se streha oblikuje kot dvokapnica, v skladu z okoliškimi objekti (smer slemena, naklon strehe, kritina). Če predstavlja novi objekt z vidika oblikovanja kvalitetno posebnost, je streha lahko tudi ravna oziroma v naklonu do 20 stopinj,
– maksimalna etažnost novogradenj je P+2,
– možne so prostostoječe hiše ali hiše v nizu,
– strehe novih objektov so ravne ali pod naklonom do 20°
Morfološka enota 3B/5
– pri novogradnjah, ki predstavljajo zapolnitev vrzeli med obstoječimi objekti, se streha oblikuje kot dvokapnica, v skladu z okoliškimi objekti (smer slemena, naklon strehe, kritina). Če predstavlja novi objekt z vidika oblikovanja kvalitetno posebnost, je streha lahko tudi ravna oziroma v naklonu do 20 stopinj,
– maksimalna etažnost novogradenj je P+2,
– možne so prostostoječe hiše ali hiše v nizu,
– strehe novih objektov so ravne ali pod naklonom do 20°
Morfološka enota 3B/6
– pri novogradnjah, ki predstavljajo zapolnitev vrzeli med obstoječimi objekti, se streha oblikuje kot dvokapnica, v skladu z okoliškimi objekti (smer slemena, naklon strehe, kritina). Če predstavlja novi objekt z vidika oblikovanja kvalitetno posebnost, je streha lahko tudi ravna oziroma v naklonu do 20 stopinj,
– maksimalna etažnost novogradenj je P+2,
– možne so prostostoječe hiše ali hiše v nizu,
– strehe novih objektov so ravne ali pod naklonom do 20°.
Morfološka enota 3B/7
– pri novogradnjah, ki predstavljajo zapolnitev vrzeli med obstoječimi objekti, se streha oblikuje kot dvokapnica, v skladu z okoliškimi objekti (smer slemena, naklon strehe, kritina). Če predstavlja novi objekt z vidika oblikovanja kvalitetno posebnost, je streha lahko tudi ravna oziroma v naklonu do 20 stopinj,
– dopustna je postavitev kioskov z javnim programom izven gradbene linije, tako da dopolnjujejo javni prostor, ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometa. Ob širitvi ali rekonstrukciji ceste je treba kioske odstraniti,
– je dopustno dograditi objekt Kulturnega doma Svoboda; na podlagi skupnih meril in pogojev, tudi izven gradbene linije, če to zahteva dopolnitev programa. Višina objekta naj se prilagodi funkcionalnim zahtevam dvorane. Streha je lahko dvokapnica,
– gradbena parcela je lahko pozidana največ 60%, kar vključuje tako glavni objekt in pomožne objekte,
– maksimalna etažnost novogradenj je P+2,
– možne so hiše v nizu ob gradbeni črti,
– strehe novih objektov so ravne ali pod naklonom do 20°.
Morfološka enota 3B/8
– pri novogradnjah, ki predstavljajo zapolnitev vrzeli med obstoječimi objekti, se streha oblikuje kot dvokapnica, v skladu z okoliškimi objekti (smer slemena, naklon strehe, kritina). Če predstavlja novi objekt z vidika oblikovanja kvalitetno posebnost, je streha lahko tudi ravna oziroma v naklonu do 20 stopinj,
– maksimalna etažnost novogradenj je P+2,
– možne so hiše v nizu ob gradbeni črti,
– strehe novih objektov so ravne ali pod naklonom do 20°.
Morfološka enota 3C/2
– novogradnje niso dovoljene razen za potrebe komunale. prometa in zvez,
Morfološka enota 3C/3
– pri novogradnjah, ki predstavljajo zapolnitev vrzeli med obstoječimi objekti, se streha oblikuje kot dvokapnica, v skladu z okoliškimi objekti (smer slemena, naklon strehe, kritina). Če predstavlja novi objekt z vidika oblikovanja kvalitetno posebnost, je streha lahko tudi ravna oziroma v naklonu do 20 stopinj,
– maksimalna etažnost novogradenj je P+1,
– možni so prostostoječi objekti,
– strehe novih objektov so ravne ali v naklonu do 20°,
– glavna fasada mora biti orientirana na Gorenjsko cesto.
Morfološka enota 9/1
– pri novogradnjah, ki predstavljajo zapolnitev vrzeli med obstoječimi objekti, streha oblikuje kot dvokapnica, v skladu z okoliškimi objekti (smer slemena, naklon strehe, kritina). Če predstavlja novi objekt z vidika oblikovanja kvalitetno posebnost, je streha lahko tudi ravna oziroma v naklonu do 20 stopinj,
– plinska postaja se mora prestaviti na novo lokacijo ob sprehajalni poti vzdolž Save, 150 m gorvodno, postavitev brvi za pešce m kolesarje preko Save pa je možna v osi med obstoječo in predvideno stavbo ob glavnem trgu,
– brežine Sore in Save morajo biti enotno parkovno urejene s sprehajalno potjo za pešce, ki služi obenem za vzdrževanje bregov, zazelenjene pa morajo biti z avtohtonimi vrstami,
– plinska postaja MRP Donit se prestavi na novo lokacijo ca 150 m gorvodno ob Savi. V ta namen mora investitor prestavitve pridobiti idejni projekt za več alternativnih možnosti, ki ga potrdi Petrol Zemeljski plin in Energetika Ljubljana,
– brv preko Save mora biti čimbolj transparentna, njen spodnji rob pa mora biti vsaj lm nad 100-letno vodo.
b) Komunalno urejanje
– za vse novogradnje in rekonstruirane objekte je treba zagotoviti ogrevanje s plinom. Ko je plinsko omrežje zgrajeno, je priključek nanj obvezen.
c) Prometno urejanje
Cestni promet:
– Gorenjska cesta:
v list fazi je dvopasovna z normalnim profilom: cestišče l0m, obojestranski pločnik 2 m, kjer dopušča prostor tudi obojestranski drevored,
v 2. fazi je štiripasovnica z normalnim profilom: cestišče 2x7 m, vmesni pas 3 m, obojestranski pločnik z oddeljenim pasom za kolesa 3m, kjer dopušča prostor tudi obojestranski drevored.
– Seškova ulica ima normalni profil:
cestišče 6 m, vzdolžno parkiranje ob severni strani 2 m, prečno parkiranje ob južni strani 5 m, obojestranski drevored integriran med parkirišči in obojestranski pločnik 2 m.
Seškovo ulico se lahko po ukinitvi izstopa na Gorenjsko cesto tlakuje v enem nivoju in uredi kot cono za pešce z umirjenim prometom za lokalni dovoz.
– Medvoška cesta ima normalni profil:
cestišče 6 m, obojestransko vzdolžno parkiranje 2 m, obojestranski pločnik 2 m, obojestranski drevored.
– Cesta komandanta Staneta ima normalni profil:
cestišče 6 m, obojestransko vzdolžno parkiranje 2 m, obojestranski pločnik 2 m in na desnem bregu Sore tudi obojestranski drevored.
Cesto komandanta Staneta se na levem bregu Sore lahko tlakuje v enem nivoju in uredi kot cono za pešce z umirjenim prometom za lokalni dovoz.
– avtobusna postajališča so na Gorenjski cesti pri odcepu za Presko, pri križišču s Cesto komandanta Staneta in pri križišču z Medvoško cesto in se lahko urejajo v fazah.
– rekonstrukcije cest se lahko izvajajo etapno, pri čemer mora biti obseg posamezne etape prilagojen prometno tehničnim pogojem in prometni varnosti.
– pri vseh posegih ob cesti morajo investitorji zagotoviti ustrezno zaščito pred vplivi prometa.
Železniški promet:
V 200-metrskem varovalnem pasu železnice, merjeno od osi skrajnega tira, je treba upoštevati veljavni Zakon o varnosti v železniškem prometu in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov v varovalnem progovnem pasu, glede minimalnih odmikov vseh bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje morebiti potrebne protihrupne zaščite in zaščite vseh kovinskih delov proti vplivu blodečih tokov elektrificirane železniške proge. Za vse posege v varovalnem pasu železnice je treba pridobiti k lokacijski dokumentaciji soglasje SŽ.
V morfološki enoti 3B/8 je treba zagotoviti 50 parkirnih mest za potrebe železniške postaje.
d) Varstvo naravne in kulturne dediščine
Morfološke enote 3B/4, 3B/5, 3B/6
• objekt kulturne dediščine je:
– hiša Seškova 6, ki mora ohraniti arhitekturno oblikovanje zunanjosti,
• objekti naravne dediščine so:
– parkovna ureditev z divjimi kostanji pred hišo Seškova 6,
– lipe na bregu za stavbo Seškova 2,
– divja kostanja pred hišo Cesta komandanta Staneta 6,
– divja kostanja pred hišo Gorenjska cesta 16.
Morfološka enota 3B/7
– objekt naravne dediščine so trije divji kostanji nasproti železniški postaji.
Morfološka enota 3B/8
• objekt naravne dediščine je:
– drevored lip in tisa ob tovarni Color (ob izgradnji štiripasovne Gorenjske ceste se zasadi nov drevored),
– lipa pri železniškem podhodu na Barletovi cesti.
e) Regulacijska karta
V grafičnem prikazu določil prostorskih ureditvenih pogojev se v morfološki enoti 3B/7 vzhodna gradbena linija, ki omejuje objekt na zemljišču parc. št. 397 k.o. Medvode, nadomesti z gradbeno mejo, ki se razširi tudi na jugozahodu.
Določila tega člena so grafično prikazana na regulacijski karti, ki jo je izdelal Genius loci, Inštitut za arhitekturo in urbanizem, Ljubljana, Dunajska 158, pod št.23/93 ČA, v oktobru 1995, in je sestavni del odloka.«

Za 13.a členom se doda novi 13.b člen, ki se glasi:

V območju urejanja MS 9/3 Svetje veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
Morfološka enota 4A/1
Občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se pred posegom v prostor izdela urbanistično rešitev, ki bo določila najmanj parcelacijo gradbenih parcel, dostopne ceste in komunalno ureditev.«

Za 13.b členom se doda novi 13.c člen, ki se glasi:

V območju urejanja MS 9/5 Sora veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
Morfološki enoti 2 D/1 in 2 D/2
Oblikovanje objektov v vaških jedrih mora slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeno okoliškim objektom in ureditvam po:
– legi objektov, ki naj bo usklajena s tipično parcelno razdelitvijo,
– funkcionalnem zaporedju objektov na parceli,
– velikosti objektov, ki naj bo sorazmerna obstoječi zazidavi,
– ohranjanju gradbene linije in merilu obstoječe zazidave,
– smereh slemen, materialih in barvi kritin ter naklonu streh,
– merilu in razporeditvi stavbnih odprtin.«

Za 13.c členom se doda novi 13.d člen, ki se glasi:

V območju urejanja M 9/5 Rakovnik veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
a)
Oblikovanje novogradenj in drugih posegov
Morfološka enota 4A/1
– poleg posegov, ki so dopustni v morfoloških enotah z oznako 2, je dovoljena tudi gradnja objektov za poslovno – storitvene dejavnosti in turizem.
– Proizvodnja nitro lakov in skladiščenje nevarnih snovi nista dovoljeni.
Ploskovno oblikovane fasade večjih dimenzij morajo biti prekinjene s stopnišči, odprtinami in vertikalnimi pasovi. S svetlimi barvnimi toni fasade mora biti doseženo optimalno vklopljeno z okolico.
Pred posegom v prostor je potrebno izdelati urbanistično rešitev, ki bo določila najmanj parcelacijo gradbenih parcel, dostopne ceste, komunalno ureditev in oblikovno zasnovo.
b) Prometno urejanje
V območju je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest in izvesti prometno varen priključek na lokalno cesto Medvode-Škofja Loka.«

14. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V območju urejanja PD 9/5 Medvode veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
Pozidanost gradbenih parcel je lahko 60–70%, pod pogojem, da je zagotovljen dostop na gradbeno parcelo, da je zadosti manipulativnih površin, zadostno število parkirnih površin,v skladu s predpisi za posamezno vrsto dejavnosti;
a) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov
Morfološka enota 6 E/1
Horizontalni in vertikalni gabarit novih objektov mora biti prilagojen tehnološkemu procesu in optimalni izrabi razpoložljivega prostora.
Ploskovno oblikovane fasade večjih dimenzij morajo biti prekinjene s stopnišči, odprtinami in vertikalnimi pasovi. S svetlimi barvnimi toni fasade mora biti doseženo optimalno vklopljeno z okolico.
b) Varstvo naravne in kulturne dediščine
V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine za reko Savo z bregovoma, obrežno vegetacijo in logi.
c) Komunalno urejanje
Vse tehnološke odpadne vode je potrebno pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje biološko in kemično očistiti.
Morebitne potrebe po tehnološki vodi morajo biti zagotovljene iz lastnega vira. Povečati je potrebno zmogljivost hidrantnega omrežja.«

15. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V območju urejanja PD 9/3-2 Tekstilna veljajo naslednja merila in pogoji:
Morfološka enota 6E
– dovoljene so adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov s prizidavami in nadzidavami ter sprememba namembnosti;
– dovoljena je gradnja poslovnih, trgovskih, skladiščnih, obrtnih, servisnih, proizvodnih in spremljajočih objektov na podlagi splošnih določil odloka. Pred posegi v prostor je treba izdelati urbanistično rešitev.
– Pozidanost gradbenih parcel je lahko 60-70%, pod pogojem, da je zagotovljen dostop na gradbeno parcelo, da je zadosti manipulativnih površin, zadostno število parkirnih površin,v skladu s predpisi za posamezno vrsto dejavnosti;
– višinski gabarit novozgrajenih, nadzidanih in prizidanih objektov ne sme preseči višinski gabarit obstoječih objektov;«
– na zemljišču parc. št. 116/31 k.o. Preska je dovoljena tudi izgradnja objekta za potrebe notranjih športnih in sprostitvenih dejavnosti. Za potrebe tega objekta je dovoljeno zgraditi dostopno pot ob južnem robu območja urejanja PD 9/3-2, po zemljiščih parc. št. 96/1, 96/2, 93/1 in 92 k.o. Preska.«

16. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V območju urejanja PD 9/4 Donit veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
Morfološka enota 4 A/1
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnje in nadomestne gradnje,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov ter tekoča vzdrževalna dela,
– postavitev enostavnih objektov na gradbeni parceli,
– urejanje odprtih površin kot so zelenice in peš poti,
– postavitev kioskov, turističnih oznak, reklamnih znamenj in spominskih obeležij,
– spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih pod pogojem, da nova namembnost ne povzroča motenj v bivalnem okolju.
Morfološka enota 4 A/2
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– adaptacije in tekoče vzdrževanje obstoječega objekta,
– urejanje odprtih površin kot so zelenice in pešpoti,
– postavitev enostavnih objektov in spominskih obeležij,
– spremembe dejavnosti za potrebe poslovnih ali družbenih dejavnosti.
Morfološki enoti 6E/l
– v območju urejanja veljajo splošna določila odloka pod pogojem, da z njimi soglaša pristojna služba za vodno gospodarstvo in Elektrarna Medvode.
– Horizontalni in vertikalni gabarit novih objektov mora biti prilagojen tehnološkemu procesu in optimalni izrabi razpoložljivega prostora.
– Ploskovno oblikovane fasade večjih dimenzij morajo biti prekinjene s stopnišči, odprtinami in vertikalnimi pasovi. S svetlimi barvnimi toni fasade mora biti doseženo optimalno vklopljeno z okolico.
Morfološki enoti 8/2
– v območju urejanja veljajo splošna določila odloka pod pogojem, da z njimi soglaša pristojna služba za vodno gospodarstvo in Elektrarna Medvode.
Morfološki enoti 6 F/1
Horizontalni in vertikalni gabarit novih objektov mora biti prilagojen tehnološkemu procesu in optimalni izrabi razpoložljivega prostora.
Ploskovno oblikovane fasade večjih dimenzij morajo biti prekinjene s stopnišči, odprtinami in vertikalnimi pasovi. S svetlimi barvnimi toni fasade mora biti doseženo optimalno vklopljeno z okolico.
b) Varstvo naravne in kulturne dediščine
V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino:
• naravna dediščina
– reka Sora z bregovoma, obrežno vegetacijo in logi,
– dva divja kostanja ob cesti komandanta Staneta št. 45;
d) Komunalno urejanje
Vse tehnološke odpadne vode morajo biti pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje biološko in kemično očiščene.
Tehnološka in požarna voda morata biti zagotovljeni iz lastnega vira.
Zgraditi je potrebno novo trafo postajo s priključnim daljnovodom.
e) Varstvo okolja
Glede varovanja okolja je zaradi sanacije obstoječe proizvodnje v tovarni Donit potrebno uvesti čistejše tehnološke postopke, urediti prostor za nevarne trdne in tekoče odpadke do končne dispozicije na deponiji nevarnih odpadkov ter zgraditi dvignjen oporni zid kot zaščito reke Save.«

17. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V območju urejanja PD 9/6 Vaše veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
Morfološka enota 6E/1
Po celotnem obodu območja prostorske enote se uredi zeleni pas z visoko vegetacijo širine 4 metrov. Območje znotraj zelenega pasu se razdeli na 3 območja. Osrednje območje, ki je locirano na sredini prostorske enote in sega od vzhodnega do zahodnega roba zelenega pasu, v smeri sever-jug pa je dolžine 70m, se nameni za proizvodni objekt, deponije za surovine in končne izdelke ter manipulacijske površine. Maksimalne tlorisne površine proizvodnega objekta znotraj osrednjega območja so 24 m x 60m. Preostali območji, ki ostaneta med zelenim pasom ter severno in južno od osrednjega dela se namenita možnosti izgradnje prodajnega salona, zunanjim deponijam in manipulacijskim površinam ter parkirnim površinam. Maksimalni faktor zazidanosti območja prostorske enote je 0,6. Maksimalni višinski gabarit objektov je 12m nad koto terena. Streha je lahko ravna oziroma v naklonu do 10 stopinj. Oblikovanje območja vključno z objekti namenjenimi za deponije naj bo enotno. Vizualno izpostavljene fasade naj bodo kvalitetno oblikovane. Fasade morajo biti obdelane v svetlih pastelnih barvah. Dostop se uredi z juga preko zemljišč s parc. št. 464, 465 in 525/9 k.o. Preska. Določa se tudi možnost ureditve dostopa s severne strani. Točna lokacija se opredli v projektni dokumentaciji. Za ogrevanje je potrebno upoštevati določila skupnih določb. Protihrupne ograje je potrebno z zunanje strani morfološke enote intenzivno ozeleniti.
Pred posegom v prostor je potrebno izdelati urbanistično rešitev, ki jo potrdi občinska uprava.«

18. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V območju urejanja PI 9/2 Preska veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
1. Posebna merila in pogoji
Vrste posegov v prostor morfološki enoti 6E/l, 6E/2
– dovoljena je gradnja obrtnih in poslovnih dejavnosti, če ustrezajo pogojem varovanja okolja.
2. Dodatna merila in pogoji
a) Prometno urejanje
V območju PI 9/2 Preska je potrebna ureditev naslednjih cest:
– Barletova cesta: dvosmerna cesta, obojestranski pločnik, obojestranski drevored. Dovozna cesta med morfološkima enotama 6E/1 in 6E/2:
– dvosmerna cesta, enostranski pločnik.
b) Komunalno urejanje
Morfološka enota 6E/1
– kablirati je porebno daljnovod, ki prečka območje morfološka enota 6E/2
– zgraditi je porebno trafo postajo.«

19. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V območju urejanja ZK 9/1 pokopališče Sora veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
a) Vrste posegov v prostor
Morfološka enota 9/1
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– razširitev obstoječega pokopališča,
– gradnja opornih in ograjnih zidov,
– hortikulturno urejanje,
– ureditev parkirnih površin,
– na cerkvi sv. Stefana so dovoljena sanacijska, rekonstrukcijska in restavratorska dela ter urejanje okolice na podlagi mnenja pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pri posegih v gozdno območje je potrebno kvalitetna drevesa ohraniti in jih vključiti v ambient območja.
b) Prometno urejanje
Potrebno je urediti novo prometno dostopnost in zagotoviti zadostno število parkirnih površin ob cerkvi.«

Za 19. členom se doda novi 19.a člen, ki se glasi:

V območju urejanja ZD 9/1-1 Preska
Morfološka enota 8/1
Poleg splošnih določb, ki veljajo za morfološko enoto z oznako 8, je dovoljena tudi gradnja lovskega doma s spremljajočimi objekti.«

Za 19.a členom se doda novi 19.b člen, ki se glasi:

V območjih urejanja ZD 9/3-1 Goričane in ZD 9/3-2 Goričane
Morfološka enota 9/1
Območji ostajata kot naravni obvodni prostor nezazidljivi. Dovoljene so le zelene ureditve, izgradnja sprehajalnih poti in mikrourbane opreme.«

20. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V območju urejanja ZS 9/2-2 Goričane so dovoljene rekonstrukcije, adaptacije in vzdrževanje obstoječih objektov, urejanje zelenic in parkov ter posegi v zvezi s komunalnim urejanjem. Vsi posegi se lahko izvajajo le na podlagi strokovnih rešitev, ki jih odobri zavod, pristojen za varstvo naravne in kulturne dediščine.«

21. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V območju urejanja ZS 9/3-2 Sora veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji
a) Varstvo naravne in kulturne dediščine
V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine na območjih reke Sore z bregovoma, obrežno vegetacijo, izviri podtalnice, močvirskimi travniki in logi ob nekdanjih meandrih ter izgonskega potoka Ločnice kot naravne dediščine.
b) Komunalno urejanje
V območju je potrebno zgraditi primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje, uvesti prevezavo na vodovodni sistem Svetje-Medvode ter zgraditi sekundarno vodovodno omrežje. Za oskrbo z električno energijo je potrebno zgraditi novo trafo postajo z visokim in nizkonapetostnim omrežjem.
c)
Za območje je treba izdelati krajinsko rešitev, ki bo določila velikost obrečnega prostora s programom javnega kopališča ter opredelila dostope. Krajinska rešitev, ki jo potrdi občinska služba za urbanizem, je podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije za posege v prostor.«

Za 21. členom se doda novi 21.a člen, ki se glasi:

V območjih z oznakama R1 in R2 na kartah ŠkL 20 je predvidena ohranitev obstoječe zazidave stanovanjskih in gospodarskih objektov. Rekonstrukcije, prizidave, nadzidave in nadomestne gradnje so možne z namenom ohranjanja okolja etnološke dediščine – vodni mlin. Možne so spremembe namembnosti v komplementarne dejavnosti, kot so gostinstvo in turizem.«

22. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V območjih urejanja K 9/1-1, K 9/1-2 in K 9/l-3 veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
a) Varstvenonaravne in kulturne dediščine
V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino:
• naravna dediščina
– reka Sora z bregovoma, obrežno vegetacijo in logi,
– potok Maveljščica z bregovi, meandri in poplavno ravnico,
– divji kostanj v Seničici,
– 5 divjih kostanjev pred hišo Seničica št. l,
– 2 osameli lipi na Snožetih (med Presko in Mednom);
• arheološka dediščina
– območje prazgodovinskega gradišča v Mednem;
• kulturna dediščina umetnostnega pomena
– lesen križ za hišama Seničica št. 10 b in št. 20 c, lesen križ na posestvu Seničica št. 19,
– lesen križ pred Tometovo gostilno v Seničici,
– Jakova zidana kapela v Vašah,
– lesen križ v Vašah v neposredni bližini Jakove kapele.«

23. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V območju urejanja K 9/2 veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine za naslednja območja in objekte ter njihovo neposredno bližino:
• naravna dediščina
– hruška ob hiši Vače št. 4;
• kulturna dediščina umetnostnega pomena
– lesen križ z naslonjalom ob robu gozda »za krajem«.«

24. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V območjih urejanja K 9/3-1, K 9/3-2 in K 9/4 veljajo naslednja dodatna merila in pogoji:
a) Varstvo naravne in kulturne dediščine
V delih območij Rakovnika in Goričan veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine za arheološka območja s prazgodovinskimi in srednjeveškimi ostanki.«

25. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V območju urejanja K 9/6 veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine za naslednja območja in objekte ter njihovo neposredno bližino:
• naravna dediščina
– reka Sora z bregovoma, obrežno vegetacijo, izviri podtalnice, močvirskimi travniki in logi ob nekdanjih meandrih,
– izgonski potok Ločnica,
– lipa na polju severno od Rakovnika,
– dve lipi ob cesti med Soro in Dolom;
• arheološka dediščina
– arheološko najdišče s stavbnimi ostanki iz antičnega obdobja v Rakovniku;
• kulturna dediščina umetnostnega pomena
– zidano slopasto znamenje z nišami ob karmeličanskem samostanu v Sori,
– lesen križ ob cesti Sora-Dol,
– lesen križ ob cesti Rakovnik-Sora.«

26. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V območju urejanja K 9/7 veljajo deloma ukrepi za I. varstveni pas in deloma ukrepi za II. varstveni pas virov pitne vode.«

27. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Območje urejanja K 9/8 je namenjeno primarni kmetijski rabi zemljišč.«

28. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled na:
– Občini Medvode in na
– Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Šiška.«

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.