Na podlagi 23. člena v povezavi s 175. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99 in 4/01) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 27. seji dne 22. 5. 2006 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu gospodarsko-stanovanjske cone Pristava G5/2 v Višnji Gori
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/98, 6/98, 7/99 in 3/00, in Uradni list RS, št. 75/04) sprejme zazidalni načrt gospodarsko-stanovanjske cone Pristava G5/2 v Višnji Gori.
Zazidalni načrt je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje, pod št. proj. 703/02 – 168/05.
2. člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:
I. TEKSTUALNI DEL
II. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
III. DRUGE PRILOGE
IV. GRAFIČNE PRILOGE
Podrobnejši seznam prilog se nahaja v gradivu ZN iz 1. člena tega odloka.
II. MEJA UREDITVENEGA OBMOČJA
3. člen
Izhodiščna točka opisa meje je severno zahodni vogal obravnavanega območja.
Opis meje topografsko
na severu: od izhodiščne točke opisa meje poteka meja južno od lokalne
ceste LC 111060 proti vzhodu v skupni dolžini cca 65 m in
prečka vodotok Višnjica v dolžini cca 10 m;
na vzhodu: po zunanjemu severovzhodnem robu vodotoka Višnjica – vključno
z vodotokom in brežinami proti jugovzhodu v skupni dolžini
cca 210 m;
na jugu: prečka vodotok Višnjica v dolžini cca 6 m in poteka po
severozahodnem robu lokalne ceste LC 138010 v dolžini cca 100
m do meje obstoječega stavbišča z gospodarskim poslopjem, ki
ga zaobide po njenem vzhodnem ter severozahodnem robu v
skupni dolžini 75 m, nakar se usmeri proti zahodu;
na zahodu: prečka odprti jarek v dolžini cca 4 m ter nadaljuje po
severovzhodnem zunanjem robu javne poti v skupni dolžini cca
150 m, nakar prečka vodotok Ženski dol v dolžini 6 m, ter
nadaljuje cca 44 m proti severu do obstoječe pozidave, katero
obide po njenem južnem in vzhodnem delu v skupni dolžini cca
115 m do izhodiščne točke opisa meje.
Opis meje po obodni parcelaciji
na severu: od izhodiščne točke opisa meje poteka proti vzhodu po parceli
812/1 in delno prečka parcelo 790/2 vse parcele k.o. Dedni dol;
na vzhodu: nadaljuje po parceli 790/2, proti jugovzhodu, prečka manjši del
parcele 347/5, nakar se usmeri proti jugozahodu in prečka
parcelo 347/12 in 289/1 vse parcele k.o. Dedni dol;
na jugu: po južnem robu parcele 289/1, 346/1 in 346/2, nadaljuje proti
severu in zavije po južnem delu parcele 345, nakar se usmeri
proti severozahodu in poteka po jugovzhodnem robu parcele 345
vse parcele k.o. Dedni dol;
na zahodu: prečka parcelo 815, nadaljuje po jugovzhodnem delu parcele 347/3
ter po zahodnem robu parcele 347/4, prečka parcelo 815,
nadaljuje po zahodnem in severnem robu parcele 347/1, poteka po
zahodnem robu parcele 347/5 ter po zahodnem robu parcele 347/11,
prečka parcelo 347/17 vse parcele k.o. Dedni dol in se zaključi
v izhodiščni točki opisa meje.
Površina območja
Površina območja obravnave ureditvenega območja meri cca 3,52 ha
Seznam parcel
V območju obravnave so vse parcele, ki so znotraj meje obravnave, ki je tudi grafično prikazana.
– Parcele k.o. Dedni dol
Območje obsega parcele št. 790/2, 348/1, 346/2, 347/12, 289/1, 346/1, 345, 815, 347/3, 347/4, 347/1, 347/5, 347/11, 347/17, 812/1, vse k.o. Dedni Dol.
V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz velja grafični prikaz.
Zemljišča zunaj meje ZN
Zemljišča, ki so v zazidalnem načrtu zunaj meje območja urejanja, obsegajo parcele, opredeljene zaradi:
– izgradnja tk vodov:
parcele številka 246/25, 815, 246/4, 772/1, 772/2
– prestavitev elektro voda:
parcele številka 347/12, 790/2, 236/3, 236/5, 236/6, 247/2 – druga faza.
Poleg teh zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja ZN možno vključiti še dodatne parcelne številke, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže to za potrebno.
III. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA
4. člen
Celotno območje je predvideno za:
– poslovno-proizvodne, servisne in skladiščne objekte
– poslovno-stanovanjske objekte in
– stanovanjske objekte.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
5. člen
Urbanistična zasnova ureja razporeditev novih poslovnoproizvodnih objektov, poslovno-stanovanjskih in stanovanjskih objektov, dovozov, manipulativnih in parkirnih površin.
Severni del območja severno od Ženskega dola
Severni del ureditvenega območja predvideva gradnjo treh poslovno proizvodnih in skladiščnih objektov.
V osrednjem delu je predvidena umestitev poslovno proizvodnega in skladiščnega objekta večjih dimenzij. Predvidena je proizvodna kabelske konfekcije in predelava plastičnih mas.
Južni del
V južnem delu območja, je predvidena zazidava prosto stoječih stanovanjskih in poslovno-stanovanjskih hiš, ki je umeščena med vodotok Ženski dol in obstoječo drobnejšo grajeno strukturo naselja Višnja Gora. Konfiguracija terena in obstoječa poselitev narekujeta zasnovo parcel in objektov v vzdolžni smeri vzporedno s plastnicami. Smer slemen predvidenih objektov, ki imajo dolžino objekta večjo od širine, bo vzporedna s plastnicami v smeri vzhod-zahod.
6. člen
Predvidene so naslednje ureditve:
– gradnja poslovno proizvodnih in skladiščnih objektov z oznako 1-3;
– gradnja stanovanjskih objektov z oznako 4–9, 14;
– poslovno-stanovanjskih objektov z oznako 10–15;
– izgradnja cest, objektov in naprav komunalne, energetske in prometne infrastrukture;
– izgradnja premostitvenega objekta preko jarka 2;
– sanacija mostu Pristava;
– vodnogospodarske ureditve, s katerimi se zagotavlja poplavna varnost novo predvidenih objektov; strugo obeh vodotokov je potrebno urediti z novo niveleto, oblikovanje struge v trapezno obliko in izgradnja visokovodnih nasipov;
– izgradnja zadrževalnega bazena;
– izgradnja čistilne naprave (za severni in južni del območja);
– ureditev internih parkirnih in manipulacijskih površin;
– ureditev hodnika za pešce in povezovalne ceste;
– gradnja dveh razdelilnih transformatorskih postaj;
– ureditev zelenih površin.
7. člen
V fazi realizacije zazidalnega načrta bodo prestavljeni obstoječi komunalni in energetski vodi, ki potekajo na lokaciji predvidenih objektov.
8. člen
Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje prostora so opredeljeni z naslednjimi določbami:
+----------------+----------------+---------------------------+--------------+
|Oznaka objekta |Namembnost |Tlorisne dimenzije |Etažnost, |
|v grafični | | | |
|prilogi | | | |
| | | | |
+----------------+----------------+---------------------------+--------------+
|1. |poslovno- |18.00 m x 23.00 m |P, P+1 |
| |proizvodni | | |
| |objekt | | |
| | | | |
+----------------+----------------+---------------------------+--------------+
|2. |poslovno- |18.00 m x 12.00 m |P, P+1 |
| |proizvodni | | |
| |objekt | | |
| | | | |
+----------------+----------------+---------------------------+--------------+
|3. |poslovno- |97.00 m x 37.00 m |P, P+1, P+2 |
| |proizvodni |z opredeljeno razširitvijo |upravni del) |
| |objekt |gradbene linije 2. ali 3. | |
| | |faza | |
+----------------+----------------+---------------------------+--------------+
|4. |stanovanjski |10.00 m x 14.00 m |P+1, P+1+M |
| |objekt | | |
| | | | |
+----------------+----------------+---------------------------+--------------+
|5. |stanovanjski |10.00 m x 14.00 m |P+1, P+1+M |
| |objekt | | |
| | | | |
+----------------+----------------+---------------------------+--------------+
|6. |stanovanjski |10.00 m x 14.00 m |P+1, P+1+M |
| |objekt | | |
| | | | |
+----------------+----------------+---------------------------+--------------+
|7. |stanovanjski |10.00 m x 14.00 m |P+1, P+1+M |
| |objekt | | |
| | | | |
+----------------+----------------+---------------------------+--------------+
|8. |stanovanjski |8.00 m x 14.00 m |P+1, P+1+M |
| |objekt | | |
| | | | |
+----------------+----------------+---------------------------+--------------+
|9. |stanovanjski |8.00 m x 14.00 m |P+1, P+1+M |
| |objekt | | |
| | | | |
+----------------+----------------+---------------------------+--------------+
|10. |poslovno- |9.00 m x 12.00 m + |P+1, P+1+M |
| |stanovanjski |8.00 m x 8.00 m | |
| |objekt | | |
| | | | |
+----------------+----------------+---------------------------+--------------+
|11. |poslovno- |8.00 m x 14.00 m + |P+1, P+1+M |
| |stanovanjski |8.00 m x 8.00 m | |
| |objekt | | |
| | | | |
+----------------+----------------+---------------------------+--------------+
|12. |poslovno- |10.00 m x 14.00 m + |P+1, P+1+M |
| |stanovanjski |8.00 m x 10.00 m | |
| |objekt | | |
| | | | |
+----------------+----------------+---------------------------+--------------+
|13. |poslovno- |10.00 m x 14.00 m + |P+1, P+1+M |
| |stanovanjski |8.00 m x 10.00 m | |
| |objekt | | |
| | | | |
+----------------+----------------+---------------------------+--------------+
|14. |stanovanjski |8.00 m x 14.00 m |P+1, P+1+M |
| |objekt | | |
| | | | |
+----------------+----------------+---------------------------+--------------+
|15. |stanovanjski |10.00 m x 14.00 m |P+1, P+1+M |
| |objekt | | |
| | | | |
+----------------+----------------+---------------------------+--------------+
– določen je odmik gradbene linije objektov od prometnic;
– členitev fasade je mogoča do maksimalne gradbene linije, višinski gabarit je določen z etažnostjo objektov;
– opredeljene so maksimalne gradbene linije;
– možna je fazna izgradnja objektov (faza 2 in 3 za objekt pod oznako 3 v grafični prilogi opredeljena z maksimalnimi gradbenimi linijami;
– v poslovnih, servisnih objektih morajo biti urejeni dovozi in dostopi za invalide in starejše ljudi;
– parkirna mesta za zaposlene in obiskovalce bodo urejena v sklopu gradbene parcele;
– dovoljena je klasična ali montažna gradnja objektov;
– lokacija objektov v neposredni bližini naselja pogojuje primerno arhitektonsko oblikovanje objektov in členjenje uličnih fasad;
– strešna konstrukcija objektov bo usklajena s funkcijo objektov, streha dvokapnica z minimalnim naklonom, možne so tudi ravne strehe, enokapnice ali kombinacije pri objektih od 1–3; oziroma dvokapnice z naklonom večjim od 32° pri objektih od 4–15;
– fasade naj bodo oblikovane sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov, materiali; omet, beton, steklo in sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov, dovolijo se fasade v barvni lestvici svetlih toplih barv;
– obvezna je zasaditev drevoredov ob glavnih prometnicah in parkirišču;
– obvezna je zasaditev zelenega tampona na zahodnem delu ureditvenega območja in neformalnih skupin dreves ter pokrovnega grmičevja na ostalih zelenicah;
– za vse predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo;
– kota objektov se določi na osnovi kote prometnih površin in na osnovi vodnih ureditev, skladno z določbami in usmeritvami »Strokovne podlage hidrološko hidravlične študije za območje ZN, Hidrosvet, št. proj. 101/04 in njene dopolnitve št. proj. 126/06, maj 2006«.
– Usmeritve za oblikovanje poslovno proizvodnih objektov objekti od 1–3 Objekti morajo biti skladno in enovito oblikovani. Fasade, vidne iz ceste in vhodne fasade morajo biti ustrezno členjene in moderno oblikovane. Tip pozidave naj se poenoti na sodobno oblikovane objekte z ravnimi strehami ali z minimalnim naklonom do 12%. Možna je kombinacija strešin v manjšem obsegu (kot poudarki) z izvedbo streh večkjega naklona. Možna faznost izgradnje objektov do maksimalne gradbene linije.
– Usmeritve za oblikovanje stanovanjskih objektov 4–9, 14, 15 in poslovno-stanovanjskih objektov 10–13. Objekti bodo pravokotne tlorisne zasnove, vhodni del naj bo poudarjen s členitvijo fasade in frčado na strešnem delu. Izgradnja stolpičev ni dovoljena. Strehe bodo simetrične dvokapnice z naklonom večjim od 32°, kritina bo opečna ali njej podobna kritina po barvi in teksturi.
V. POGOJI ZA ZUNANJE IN DRUGE UREDITVE
9. člen
Za zunanjo ureditev veljajo naslednji pogoji:
Utrjene površine znotraj območja so namenjene dovoznim priključkom, parkirnim površinam in manipulacijskim površinam. Površine so asfaltirane in popločene.
Gradbena parcela predvidenih objektov vključuje manipulacijske površine s parkirnimi površinami, dostopne ploščadi in zelene površine in so lahko ograjene s primerno oblikovano zaščitno ograjo. Gradbene parcele je možno ograditi. Za objekte 1–3 ograja do višine 1,8 m. Za objekte 4–15 do višine 1,5 m živica ali ograja, ki bo členjena, medvertikalnimi stebrički bodo polnila.
Ekološki otok je možno umestiti znotraj območja, namenjen je zbiranju odpadkov za recikliranje. Prostor za ekološki otok je potrabno v predvideni soseski primerno urediti. Prostor je potrebno ograditi (obzidati) in postaviti strešino, ograja oziroma zid je potrebno ozeleniti s popenjavkami.
10. člen
Zelene površine
Zelene površine na območju imajo predvsem oblikovalsko in zaščitno funkcijo, ki poudarja v prostoru ločitev posameznih območij med seboj. Predvidena je zasaditev gostega zelenega tampona avtohtonega drevja na zahodnem delu območja, ki naj zagotavlja primerno maskiranje kompleksa. Z zatravitvami in zasaditvami drevja se poudarijo najpomembnejše osi v prostoru, drevoredi ob cestah.
Obvodni prostor je potrebno ohraniti nepozidan v širini 5 m od zgornjega roba brežine. V tem območju niso dovoljeni vrtički, krajinska ureditev in zasaditev morata ohranjati prvine obvodne krajine in z ureditvami izboljšati stanje krajinske podobe. Za zasaditev je potrebno uporabiti avtohtone obvodne vrste.
11. člen
Znotraj meja ureditvenega območja se nahaja potok Ženski dol in potok Višnjica, ki imata status naravne dediščine.
Upoštevajo se naslednje varstvene usmeritve:
– Struge in brežine potokov Višnjice in Ženskega dola naj se ne utrjujejo z betonom ali kamnometom. Izjemoma se struga in brežine utrdijo ob izvedbi mostu in to le v takšnem obsegu, kolikor je nujno potrebno.
– Brežine naj bodo utrjene sonaravno, tako da omogočajo rast obvodne vegetacije.
VI. POGOJI UPRAVLJANJA Z VODAMI, PROMETNEGA, KOMUNALNEGA, ENERGETSKEGA
IN TELEKOMUNIKACIJSKEGA UREJANJA
12. člen
Upravljanje z vodami
– Gradnja na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah 2. reda 5,0 m od meje vodnega zemljišča, je prepovedana, razen v primerih navedenih v 37. členu Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). Kot mejo vodnega zemljišča je šteti zgornji rob brežine vodotoka.
– Zacevljevanje ali prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka, v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (mostovi, propusti na javnih cestah oziroma poteh).
– Na podlagi hidrološko hidravlične študije št. proj. 101/04, izdelal Hidrosvet d.o.o. je potrebno hkrati z izgradnjo objektov izvesti vse morebitne vodnogospodarske ureditve, s katerimi se zagotavlja poplavno varnost novo predvidenih objektov kot tudi obstoječih objektov in območij gorvodno in dolvodno od območja zazidalnega načrta.
– Na podlagi 150. člena Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/2002) se lahko posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja.
– Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je potrebno urediti v skladu z 92. členom ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti ponikanje ali po možnosti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike.
Predvideni ukrepi
Na podlagi hidrološko-hidravlične študije, ki je bila izdelana za območje ZN Gospodarsko stanovanjske cone Pristava G5/2 pri Višnji Gori (z dne 3. 2. 2004, št. proj. 101/04, izdelal Hidrosvet d.o.o.) in dopolnitve št. proj. 126/06, maj 2006 so za realizacijo zazidalnega načrta predvideni ukrepi:
– v zasnovi je predvidena izvedba zemeljskega zasipa celotnega območja, ki varuje področje pred 100-letnimi visokimi vodami (Q100 + 50 cm),
– struga potokov Višnjica in Ženski dol bo urejena z novo niveleto, predvideno je oblikovanje struge v trapezno obliko,
– ureditev jarka 1, z normalnim prerezom trapezne oblike, s širino dna 60 cm in naklonim brežin 1:1.5
– ureditev jarka 2 z normalnim prerezom trapezne oblike, s širino dna 80 cm in naklonom brežin 1:1.5,
– preko odprtega jarka 2 je predvidena nova cesta. Za premostitev je predvidena izgradnja prepusta (2. faza izgradnje).
V naslednjih fazah izgradnje sosednjega območja G5/1 je potrebna sanacija oziroma zamenjava mostu Pristava, saj močno ovira pretok in ob visokih vodah (povratna doba 25 let in več) povzroča zajezitev toka gorvodno, najnižja kota mostne konstrukcije mora biti dimenzionirana pred 100-letnimi visokimi vodami (Q100 + 50 cm). Zajezba za prepustom ne vpliva na visoke vode na obravnavanem območju zazidalnega načrta, kot je opredelejno v hidrološki študiji.
13. člen
Cestno omrežje
– Obravnavano območje predvidene gospodarsko stanovanjske cone Pristava G5/2 v Višnji gori je umeščeno med obstoječe cestno omrežje, ki ga na severu omejuje lokalna cesta LC 111060, ulica Antona Tomšiča, ki predstavlja navezovalno cesta na Avtocesto Ljubljana–Obrežje, na jugu lokalna cesta LC 138010 in na zahodu nekategorizirana javna pot.
– Na obravnavanem območju je predvidena omejitev hitrosti odvijanja prometa na 30 km/h.
– Vse prometnice so predvidene v asfaltni izvedbi in na meji s hodniki za pešce oz zelenimi površinami na parkiriščih z dvignjenimi betonskimi robniki.
– Odvod meteornih vod z vozišča je predviden preko požiralnikov s peskolovi in ločene meteorne kanalizacije.
– Za kolesarski promet niso predvidene dodatne površine.
– Vsi tehnični elementi omogočajo dovoz vozil za odvoz smeti in interventnih vozil, na severnem delu obravnavanega območja tudi tovornjakov.
– Za predvideno cestno mrežo je potrebno izdelati PGD, PZI projekte, za posamezne objekte pa projekte zunanjih ureditev. Pri projektiranju in izvedbi prometne infrastrukture je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljalca.
– Predvideno cestno omrežje se bo izvedlo v dveh fazah.
Faza 1:
– Prvo fazo izgradnje cestnega omrežja predstavlja cestna infrastruktura, ki omogoča nemoteno funkcioniranje predvidenega industrijskega objekta na severni strani vodotoka Ženski dol: cesta širine cca 6 m poteka na zahodni strani vodotoka Višnjica, nepostredno ob vodovarstenem pasu. Na obstoječe cestno omrežje se navezuje na severu z ulice Antona Tomšiča. Na skrajni vzhodni strani predvidenega industrijskega objekta zavije cesta proti zahodu. Pri tem preide v širino 5.00 m. Po celotni dolžini predvidenega industrijskega objekta poteka med njim in vodovarstenim pasom potoka Ženski dol. Na skrajni zahodni strani objekta je predvidena manipulacijska površina z obračališčem. Dimenzije le tega zagotavljajo obračanje tovornih vozil s priklopniki.
– Na severni strani predvidenega industrijskega objekta je predvideno parkirišče, ki bo zagotovilo parkiranje 36 osebnim vozilom. Na vzhodni strani predvidenega industrijskega objekta je prostor med objektom in cesto predviden kot manipulativna ploščad, na kateri se lahko prav tako izvedejo parkirna mesta za osebna vozila. Na slednji je moč izvesti 14 parkirnih mest.
Faza 2:
– Druga faza predstavlja celotno preostalo ureditev prometne infrastrukture za predmetni zazidalni načrt.
– Severno od vodotoka Ženski dol je predvidena izgradnja ceste c1. Le ta v fazi končne ureditve predstavlja osrednjo prometnico tega območja. Na obstoječe cestno omrežje se navezuje na severu z ulice Antona Tomšiča. Pri tem se bo križišče uredilo dokončno tako, da se bo na desni strani izvedel pločnik v dolžini 20 m.
– Cesta c1 najprej poteka proti jugu, približno na polovici trase se usmeri proti zahodu. Zaključi se s priključkom na nekategorizirano cesto. Ob desni strani je po celotni trasi ceste c1 predvidena izvedba hodnika za pešce.
– Za cesto širine 5.0 m, ki poteka med predvidenim industrijskim objektom in vdovarstvenim pasom Ženski dol, se v drugi fazi na skrajnem zahodu izvede navezava na nekategorizirano cesto. Cesta bo v drugi fazi prevzela funkcijo intervencijske poti. Hkrati bo služila kot enosmerna cesta za težka tovorna vozila.
– Na severnem delu obravnavanega območja so površine za parkiranje predvidene na gradbenih parcelah (funkcionalnih zemljiščih) posameznih objektov. Ob objektu 1 in 2 je predvideno skupno parkirišče, ki bo zagotovilo parkiranje 22 osebnim vozilom. Na zahodni strani industrijskega objekta je predvideno parkirišče, ki bo zagotovilo parkiranje 13 osebnim vozilom. Parkirišče, ki se bo izvedlo v prvi fazi in bo zagotovilo parkiranje 36 osebnim vozilom, bo v drugi fazi ostalo nespremenjeno.
– Na območju južno od vodotoka Ženski dol je predvidena izvedba dveh prometnic – c2 in c3. Cesta c2 povezuje območje predvidene pozidave z obstoječo prometno infrastrukturo. Na obstoječo cestno omrežje se navezuje na jugozahodu z nekategorizirane javne poti in poteka proti severu. Cesta c3 poteka v smeri vzhod – zahod med predvidenimi objekti 4 do 13. Pri tem prečka odprt jarek št 2. Na mestu prečkanja je potrebno izvesti prepust fi 1200 mm. Dovoz do objekta 14 je ceste c2. Objekt št 15 ima direktno cestno povezavo z nekategorizirano javno potjo.
– Cesta c1 je predvidena v širini 6.0 m, cesta c2 in c3 ter intervencijska pot v širini 4.5 m. Ob cesti c1 in c2 je predvidena izvedba hodnika za pešce širine 1.60 m
– in bankina širine 0.75 m. Ob cesti c3 je predvidena obojestranska bankina širine 0.75 m.
14. člen
Vodovodno omrežje
Obstoječe razmere:
– Obravnavano območja se s pitno vodo oskrbuje iz lokalnega vodovodnega sistema Višnja Gora. Z lokalnim vodovodnim sistemom upravlja vodovodni odbor pri KS Višnja Gora.
– Preko obravnavanega območja, Gospodarsko stanovanjske cone Pristava G5/2 v Višnji Gori, poteka azbestno cementna vodovodna cev prereza fi 50 mm, na severni strani iz ulice Antona Tomšiča proti jugovzhodu pa poteka PE vodovodna cev prereza fi 90 mm.
– Vodovodna oskrba iz tega vodovodnega omrežja, v katerem večkrat zmanjka vode, je na meji ustreznosti tako po zdravstveni kot požarni plati.
– Javno vodovodno omrežje vodovodnega sistema Trstenik je z zadostnim presekom cevi in zadostno izdatnostjo zgrajeno do Mestnega trga, cca. 850 m vzhodno od obravnavanega območja predvidene Gospodarsko stanovanjske cone. Cevovod je zgrajen iz Nodularne litine preseka 125 mm, tlak v cevovodu znaša 4 bare, prostornina vodohranov ustreza gašenju požara za čas dveh ur po min. 5 l/s.
Predvidena ureditev:
– Na obravnavanem območju je predvidena ukinitev obstoječih vodovodnih cevi in izgradnja novega vodovodnega omrežja z nadzemnimi hidranti, ki omogočajo potrebno protipožarno zaščito objektov. Predvideno vodovodno omrežje je zasnovano zankasto, kar povečuje obratovalno sposobnost vodovoda tudi pri nižjih tlakih v omrežju.
– V primeru zadostnih količin pitne vode in ustreznih tlakov na obstoječem lokalnem vodovodnem sistemu Višnja Gora, se predvideno vodovodno omrežje napaja iz lokalnega vodovoda. V primeru, da se v nadaljnih fazah projektiranja dokaže neustreznost obstoječega lokalnega sistema, je potrebno na priključni mesti predvidenega omrežja zgraditi navezovalne vodovode iz vodovodnega sistema Trstenik, ki se nahaja v Mestnem trgu na oddaljenosti cca 850 m.
– Napajanje predvidenih objektov s pitno vodo bo izvedeno z internimi priključki, ki bodo izvedeni z zunanjimi vodomernimi jaški. Le ti se namestijo znotraj gradbenih parcel predvidenih objektov.
– Na predvideno omrežje se priključijo tudi obstoječi objekti, ki so vezani na obstoječ ukinjen vodovod na obravnavanem območju.
– Za zagotovitev požarne varnosti bodo na obravnavanem območju nameščeni nadzemni hidranti, ki bodo omogočali hkratno gašenje objektov iz dveh hidrantov. V primeru nezadostnih obratovalnih tlakov, se potrebna protipožarna zaščita zagotovi s priključitvijo gasilnih vozil na predvidene nadzemne hidrante, ki so razvrščeni skladno s požarnovarnostnimi zahtevami za nadzemne hidrante (Pravilnik o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 44/83, Uradni list RS, št. 30/91).
– Za predvideno vodovodno omrežje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte. V naslednjih fazah projektiranja in pri izvedbi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljalca.
– Predvideno vodovodno omrežje se bo izvedlo v dveh fazah.
Faza 1:
– V prvi fazi se bo izvedel dovod vode na severovzhodnem delu obravnavanega območja za napajanje predvidenega industrijskega objekta. Na obstoječ vodovod se navezuje na severovzhodnem območju, kjer je obstoječ cevovod PE fi 90 mm.
– Na vodovodu je predvidena izvedba dveh nadzemnih hidrantov.
Faza 2:
– Predvideno vodovodno omrežje, ki se bo zgradilo v drugi fazi, je na obstoječega navezano na jugovzhodnem delu obravnavanega območja, kjer je obstoječa trasa vodovoda AC fi 50 mm in severovzhodnem območju, kjer je obstoječ cevovod PE fi 90 mm.
– Na vodovodnem omrežju je predvidena izvedba sedmih (vključno z dvema iz prve faze) nadzemnih hidrantov.
– Predvideno vodovodno omrežje je prikazano na situaciji komunalno energetske infrastrukture.
15. člen
Kanalizacijsko omrežje
Obstoječe razmere:
– Obravnavano območje je z objekti in napravami za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod neopremljeno. Zgrajena je meteorna kanalizacija Baronovega hriba, ki se izteka v potok Višnjico. Občina Ivančna Gorica izvaja aktivnosti za izgradnjo kolektorja Ivančna Gorica-Višnja Gora, ki naj bi odvajal odpadne sanitarne vode na centralno čistilno napravo Mlaščevo v Ivančni Gorici. Gradnja naj bi bila zaključena v nekaj letih. Po območju naselja Višnja Gora naj bi bil izgrajen mešan in delno ločen kanalizacijski sistem.
Predvideno stanje:
– Na obravnavanem območju je predvidena izvedba ločenega kanalizacijskega sistema. Ločen (meteorni in fekalni) kanalizacijski sistem se bo izvedel fazno. V prvi fazi bo zagotovljeno delovanje predvidenega industrijskega objekta. V drugi fazi se bo dogradila fekalna in meteorna kanalizacija za celotno območje predmetnega zazidalnega načrta.
1. faza:
Prva faza zajema:
– izgradnjo dela meteornega in fekalnega kanalizacijskega sistema severno od vodotoka Ženski dol kot kažejo grafične priloge,
– izgradnjo zadrževalnega bazena pred sotočjem Ženskega dola in Višnjice, dimenzioniranega glede na končno ureditev območja,
– izgradnjo čistilne naprave 1 na lokaciji severno od zadrževalnega bazena, dimenzionirano glede na potrebe končne pozidave območja severno od vodotoka Ženski dol.
2. faza:
Druga faza zajema:
– dograditev preostalega dela meteornega in fekalnega kanalizacijskega sistema severno od vodotoka Ženski dol, kot kažejo grafične priloge,
– izgradnjo meteornega in fekalnega kanalizacijskega sistema južno od potoka Ženski dol, vključno s podvodom pod potokom Ženski dol in navezavo na zadrževalni bazen, kot kažejo grafične priloge,
– izgradnjo čistilne naprave 2 na jugovzhodnem delu obravnavanega območja, dimenzionirano glede na potrebe končne pozidave območja južno od vodotoka Ženski dol – lokacija čistilne naprave je določena shematsko.
– V meteorno kanalizacijo se bodo stekale padavinske vode s streh objektov, ter povoznih in manipulativnih površin. S povoznih in manipulativnih površin se bodo vode zajele preko požiralnikov s peskolovi.
– Vse padavinske vode se pred izpustom v odvodnik vodijo v zadrževalni bazen, kjer so predvideni oljni lovilci, preko katerih se padavinske vode prelivajo v odvodnik. Zadrževalni bazen bo zmanjšal maksimalni padavinski dotok, tako da bo zadržal del meteornih vod v času intenzivnega naliva in jih po končanem nalivu v omejeni količini enakomerno izpuščal v odvodnik.
– Predvidena čistilna naprava št 1 je kapacitete 60 PE. Predvidena čistilna naprava št 2 je kapacitete 60 PE, v primeru, da bodo objekti 4 do 9 dvostanovanjski 80 PE.
– Pred izdelavo PGD in PZI projektov je potrebno natančno definirati predvidene namembnosti objektov obravnavanega območja. Na podlagi namembnosti objektov je potrebno izdelati natančen izračun za dimenzioniranje čistilne naprave. Od slednjega je odvisna potrebna kapaciteta in dimenzije lokalne čistilne naprave.
– Prav tako je potrebno projektno obdelati podvod na potoku Ženski dol za meteorno kanalizacijo. Potrebno je zagotoviti minimalno hitrost pretoka Vmin > 0,5 m/s. Podvod je potrebno izvesti min. iz dveh cevi pri tem mora manjša prevajati sušni pretok, skupaj pa Qmax.
– Fekalna kanalizacija je zasnovana tako, da bo mogoče po izgradnji osrednje čistilne naprave Mleščevo v Ivančni Gorici in priključnega kolektorja do obravnavanega območja Gospodarsko stanovanjske cone Pristava G5/2, predvideni lokalni čistilni napravi prestaviti na drugo lokacijo in kanalizacijsko omrežje priključiti na predviden kolektor.
– V primeru pojava odpadnih tehnoloških voda iz predvidenih objektov jih je potrebno na mestu nastanka očistiti do te stopnje, ki je predpisana kot maksimalna dovoljena stopnja, ki jo je dovoljeno spuščati v javno kanalizacijo in voditi na čistilno napravo.
– Za predvideno kanalizacijsko omrežje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte. V naslednjih fazah projektiranja in izvedbi kanalizacijskega omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljalca.
16. člen
Električno omrežje
Obstoječe razmere:
– V obravnavanem območju imamo eno obstoječo transformatorsko postajo TP Škofljica – most. Obstoječi objekti, ki so locirani poleg obravnavanega območja, so priključeni na nizkonapetostno omrežje le te TP preko enega nadzemnega voda. Ta vod sicer poteka preko obravnavanega območja (zato se demontira) vendar kapaciteta obstoječega voda nikakor ne more pokriti elektroenergetskih potreb predvidenih objektov tako zaradi dolžine napajalnega voda, kot tudi zaradi prerezov žic in prevelike predvidene obtežbe.
– Preko obravnavanega območja poteka tudi 20 kV daljnovod na lesenih drogovih z golimi vodniki Al-Fe 3·70/25 mm2, ki ga je potrebno preko obravnavanega območja pokabliti in ga priključiti preko nove transformatorske postaje.
Predvideno ureditev:
– Območje ZN gospodarsko stanovanjske cone Pristava G5/2 v Višnji Gori se bo napajalo z električno energijo iz dveh novih transformatorskih postaj. V ta namen bo potrebno v gospodarsko-stanovanjski coni predvideti novi transformatorski postaji z ustreznim SN priključnim vodom in potrebam primernim razvodom nizkonapetostnih priključnih vodov.
– Predvideno stanje je razdejeno na 1. in 2. fazo, katerih zasnova je razvidna iz grafičnih prilog.
– Transformatorski postaji morajo po konstrukciji zasnovi in energetski velikosti ustrezati potrebam gospodarsko stanovanjske cone. Locirani morata biti v središču obtežb zaradi čim ekonomičnejše in tehnično izvedljivejše variante napajalnih nizkonapetostnih vodov za posamezne objekte. Postaji s transformacijo 20/0,4 kV in ustrezno močjo morata biti kabelska montažna betonska ali pločevinasta prehodne izvedbe. Opremljeni morata biti z ustreznim SN blokom in ustreznim NN razdelilcem, da bo zadostila potrebam gospodarsko stanovanjske cone.
– Po razpoložljivih podatkih in na osnovi gostote obremenitev v večjem številu podobnih gospodarsko stanovanjskih con na področju Elektro Ljubljana okolice upoštevamo obtežbo 40 VA/m2 bruto etažne površine dobimo konično obtežbo cca 200 kVA.
– Obstoječi SN daljnovod, ki poteka preko obravnavanega območja in na katerega bodo priključeni novi transformatorski postaji, bo zato potrebno v območju gospodarsko stanovanjske cone izvesti z ustreznimi zemeljskimi kabli in jih šivasto povezati preko novih transformatorskih postaj. Pokablitev obstoječega SN daljnovoda se predvideva od zahodnega roba do vzhodnega roba obravnavanega območja z zemeljskimi kabli tipa XHE 49-A. Pokablitev SN daljnovoda in priklop dveh novih TP bo izvedena na naslednji način:
– vse SN kable se uvleče v ustrezno kabelsko kanalizacijo, ki bo izvedena s tipskimi kabelskimi jaški in ustreznim številom PVC cevi
– SN kabli bod potekali od prvega končnega droga do nove TP in naprej od nove TP do druge TP in nato do drugega zaključnega droga
Celoten nizkonapetostni razvod kot tudi razvod javne razsvetlave bo izveden z uporabo ustreznih zemeljskih kablov. Le ti kakor tudi SN kabli bodo uvlečeni v kabelsko kanalizacijo, izvedeno s tipskimi kabelskimi jaški in PVC cevmi Φ 110 mm. Nizkonapetostni razvod se bo izvedel z zemeljskimi kabli tipa E-XAY2Y-J. Razvod nizke napetosti bo izveden na naslednji način: vse nizkonapetostne kable se uvleče v ustrezno kabelsko kanalizacijo, ki bo izvedena s tipskimi kabelskimi jaški in ustreznim številom PVC cevi.
Prenapetostna zaščita kablov bo izvedena s prenapetostnimi odvodniki.
Za potrebe meritev odjema električne energije posameznih objektov se bodo postavile prostostoječe ali na posamezni objekt vgrajene razdelilno merilne omarice z ustrezno opremo in zadostnim številom merilnih mest.
Za potrebe razvoda SN in NN kablov se po celotnem območju izvede ustrezna obbetonirana kabelska kanalizacija z PVC cevmi Φ110 m z ustreznimi tipskimi betonskimi jaški opremljenimi z litoželeznimi pokrovi. V jarek kabelske kanalizacije se položi tudi morebitni pocinkani valjanec za potrebe ozemljitev in opozorilni trak.
Tip transformatorskih postaj, velikost transformatorskih enot in vsi potrebni detajli vključno z ustreznim ozemljitvenim sistemom, prerezi kablov, natančno število potrebnih cevi kabelske kanalizacije, število in tip jaškov ... bodo določeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v načrtu za izvedbo
Vsa dela in prestavitve bo potrebno izvesti v soglasju z upravljavcem, ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov ter standardov in varnostnih ukrepov. Pri morebitnem približevanju ali križanju ostalih komunalnih naprav z elektro kabelsko kanalizacijo je potrebno upoštevati navodila DES in soglasja prizadetih upravljalcev.
17. člen
TK omrežje
Obstoječe razmere:
– Na obravnavanem območju je telekomunikacijsko omrežje izvedeno z zemeljskimi kabli in kabelsko kanalizacijo, vključeno pa je v TC Višnja Gora. Obstoječe telekomunikacijsko omrežje je prikazano v grafičnih prilogah.
Predvidena ureditev:
– Obstoječe TK omrežje je potrebno na podlagi projektne rešitve ustrezno zaščititi in po potrebi prestaviti. Celoten TK razvod bo izveden v drugi fazi ureditve v območju energetskega koridorja, ki je predviden ob cestah c1 in c3. Kabli bodo uvlečeni v kabelsko kanalizacijo.
– Ko bodo znane potrebe, je za predvidene objekte na obravnavanem območju potrebno izdelati PGD in PZI projekte priključitve na TK omrežje, v katerem mora biti poleg priključevanja predvidenih objektov, obdelana tudi vključitev v TC Višnja Gora.
– Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi vseh del za realizacijo telekomunikacijskega omrežja na obravnavanem področju je potrebno upoštevati pogoje soglasodajalca in vse predpise ter standarde.
18. člen
Ogrevanje:
– Ogrevanje objektov bo na plin ali na lahko kurilno olje. V primeru ogrevanja z tekočimi gorivi je potrebno upoštevati »Pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi« (Uradni list SRS, št. 3/79). Ogrevanje se izvede s posameznimi kurilnicami. Vsak objekt ima svojo kotlovnico. Cisterne morajo biti vkopane.
– Če se v fazi izvajanja ugotovi ekonomsko ali okoljsko bolj upravičen sistem ogrevanja, se ga upošteva pri PGD projektih, vendar le ob pogoju, da bodo upoštevane prostorske ureditve tega ZN in da spremembo načina ogrevanja potrdi občinska služba za prostor.
– Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno tudi z alternativnimi viri energije kot so:
– toplotne črpalke, uporabo podtalnice in zemeljske energije,
– sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.
19. člen
Ravnanje z odpadki
Komunalni odpadki na obravnavanem območju se bodo zbirali v za to namenjenih posodah in zabojnikih in se bodo odvažali na komunalno deponijo.
V primeru pojava agresivnih, nevarnih in posebnih odpadkov se bodo le-ti zbirali ločeno od komunalnih odpadkov in odvažali v zato namenjen prostor na komunalni deponiji ali v reciklažo. Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža/papir, kartoni, lesni odpadki, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
Upoštevati je treba pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00 in 20/01), pravilnik o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00), pravilnik o embalaži in odpadni embalaži (Uradni list RS, št. 104/00), uredbo o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (Uradni list RS, št. 70/01).
VII. TOLERANCE
20. člen
Tolerance
Zazidalni načrt določa namembnost objektov, tlorisne in višinske gabarite.
Kot tolerance so dovoljene spremembe dimenzij v skladu s tehnološkimi potrebami in sicer na podlagi predhodne prostorske preveritve obdelane v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ter pod pogojem, da spremembe tlorisnih in višinskih gabaritov ne bodo ovirale kasnejših izvajanj in realizacije zazidalnega načrta in da bodo v skladu s predpisi, zakoni, navodili in pravilniki, ki se nanašajo na posege v prostor ter varovanje okolja.
Ko tolerance je dovoljena:
– gradnja dvostanovanjskih stavb (pri objektih 4 do 9, 14 in 15), oziroma trostanovanjskih stavb (pri objektih 10 do 13), ob upoštevanju normativa 2 parkirna mesta na stanovanje,
– spremembe parcelnih mej ob soglasju mejašev in možnost združevanj parcel objektov pod oznako 1 in 2,
– gradnja manjših dimenzij objektov,
– odstopanja pri prometnem, komunalnem in energetskem omrežju in vodnogospodarskih ureditvah na podlagi ustreznih projektno-tehničnih dokumentacij in ob pogoju bolj ekonomičnih in racionalnih rešitev in predhodno pridobiti vsa soglasja tangiranih soglasodajalcev;
– gradnja nadstreškov širine 3–4 m ob poslovno proizvodnih objektih (1–3).
Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
VIII. UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA
21. člen
Dopustne so tiste dejavnosti, ki so okoljevarstveno sprejemljive skladno z veljavnimi predpisi. Znotraj območja se lahko umeščajo dejavnosti, predvidene s tem ZN. Vsak investitor vodi za svojo dejavnost samostojen postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja skladno z veljavno prostorsko in okoljsko zakonodajo.
Hrup
Pri načrtovanju smo kot izhodiščne parametre upoštevali Prostorske sestavine dolgoročnega plana Ivančna Gorica. Obravnavano območje je z navedenimi dokumenti opredeljeno kot območje za razvoj proizvodnih dejavnosti.
V skladu z Uredbo o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) je območje razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom, za katero veljajo mejne vrednosti kazalcev hrupa in sicer za dnevne 60 dBA. in nočne 50 dBA.
Ravni hrupa v zahodnem območju urejanja na stiku s stanovanjsko pozidavo ne smejo presegati mejnih dnevnih in nočnih ravni hrupa, ki veljajo za II. območje območje, to je mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in nočne ravni hrupa 45 dBA.
Vode
Varstvo voda bo urejeno z izgradnjo kanalizacije, ki jo bo možno priključiti na čistilno napravo.
Tehnološke odpadne vode je potrebno očistiti do take mere, da bodo ustrezale zakonsko predpisanim normativom za izpust v kanalizacijo.
Skladiščenje nevarnih snovi je potrebno urediti v skladu s »Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi« (Uradni list SRS, št. 3/79).
Meteorne odplake s prometnih površin bodo speljane v meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.
Na območju zazidalnega načrta ne bo dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Zagotoviti je treba izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
Zrak
Dejavnost v predvidenih objektih ne sme prekomerno onesnaževati zraka.
Med gradnjo (zemeljska dela, gradnja cest in komunalne infrastrukture, gradnja objektov) je treba zagotoviti ukrepe proti onesnaženju zraka, predvsem pa ukrepe proti prašenju.
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in z uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).
Tla
Vsi proizvodni prostori, pretakalne ploščadi, rezervoarji posode in razvodi nevarnih ali škodljivih tekočin morajo biti urejeni skladno s Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79).
22. člen
Požarna varnost
Zazidalni načrt upošteva določila 22. člena Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01).
Dostopi in dovozi omogočajo dovoz interventnih vozil in izpolnjujejo pogoje za varen umik.
Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi novih objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.
Odmiki med objekti preprečujejo širjenje požara. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o hidrantnem omrežju (Uradni list RS, št. 30/91).
Požarno varstvo vseh objektov in lokacije se uredi v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
IX. ETAPNOST IZVAJANJA
23. člen
Etapnost izvajanja
Zazidalni načrt omogoča etapno izvajanje.
Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev.
I. faza vključuje komunalno opremo območja za objekt št. 3: vodnogospodarske ureditve celotnega območja, izgradnjo cest, vodovodnega, kanalizacijskega, elektro v območju posameznega urejanja objekta
II. faza: bo obsegala izgradnjo ostalih objektov z zunanjo ureditvijo.
Posamezna faza mora biti izvedena v celoti z vsemi elementi zunanje ureditve in tako, da ne bo poslabšala ekološkega stanja. Komunalne, energetske, prometne in vodnogospodarske ureditve, ki lahko vplivajo na varovanje okolja, morajo biti dokončno urejene s posamezno fazo gradnje.
Faze izgradnje je mogoče združevati.
Do pričetka ostaja namembnost površin nespremenjena tako, da se lahko izvajajo posegi, ki omogočajo normalno rabo zemljišč in objektov ter načrtovano realizacijo predvidenih posegov skladno z zazidalnim načrtom.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
24. člen
Investitorji posameznih objektov so dolžni sočasno z izgradnjo objektov zaključiti zunanjo ureditev objekta. Za kompletno komunalno urejanje območja so odgovorni posamezni investitorji.
Pri izdelavi izvedbene dokumentacije morajo biti upoštevane vse zahteve soglasodajalcev.
XI. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO
25. člen
Za vse predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.
XII. KONČNE DOLOČBE
26. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja MOPE, Inšpektorat za okolje in prostor.
27. člen
Zazidalni načrt je na vpogled pri Upravnem organu Občine Ivančna Gorica, pristojnem za urejanje prostora ter na Upravni enoti Grosuplje.
28. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35005-0209/2002
Ivančna Gorica, dne 22. maja 2006
Župan
Občine Ivančna Gorica
Jernej Lampret l.r.
