Na podlagi 12. in 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in spr.), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in spr.) in 13. člena Statuta Občina Jesenice (Uradni list RS, 1/06) je Občinski svet Občine Jesenice na 36. redni seji Občinskega sveta Občine Jesenice dne 25. 5. 2006 sprejel

Z namenom, da bi trajno zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo kulturnih vrednot, razglaša Občina Jesenice območja in objekte nepremične kulturne dediščine na območju Občine Jesenice, ki imajo posebno kulturno, umetnostno, arheološko, etnološko, zgodovinsko, tehnično vrednost, za kulturne spomenike lokalnega pomena (v nadaljevanju: spomeniki).

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo enote kulturne dediščine (arheološke, etnološke, umetnostne, zgodovinske, tehnične), povzete iz Strokovnih zasnov varstva kulturne dediščine za občino Jesenice (v nadaljevanju: besedilo strokovnih zasnov), in sicer:
1. Kosova graščina, EŠD 5300
2. Spominski park na Plavžu, EŠD 5356
3. Spominski park na Koroški Beli, EŠD 5376
4. Spomenik Slavku Likoviču, EŠD 5374
5. Spomenik NOB na Slovenskem Javorniku, EŠD 5368
6. Spomeniki in njihovo vplivno območje so podrobneje opredeljeni v prilogi številka 1/1 k temu odloku.

Oznake posameznega kulturno-zgodovinskega spomenika so navedene v Strokovnih zasnovah za varstvo kulturne dediščine za Občino Jesenice (v nadaljevanju: Strokovne zasnove), ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj (v nadaljevanju: Zavod) in jih hrani Občina Jesenice.
Sestavni del akta o razglasitvi je seznam razglašenih spomenikov z identifikacijskimi podatki za vsak posamezen spomenik, evidenčna številka spomenika, ime spomenika, obrazložen razlog za razglasitev, katastrska občine in parcelna številka ter varstvena skupina.
Varstveni režim za posamezno varstveno skupino so opredeljeni v 4. členu tega odloka.
Nekateri spomeniki imajo vplivno območje. To so površine, ki so vidno in funkcionalno povezane s spomenikom. Meje spomenika ter meje vplivnega območja spomenika so prikazane in vrisane na topografskem načrtu v merilu 1:5000 v grafični prilogi tega odloka (priloga št. 1/2), za vsak spomenik posebej. Digitalna oblika topografskega načrta pa predstavlja prilogo št. 1/3 tega odloka.

Za vsako spremembo funkcije spomenikov, za posege na spomenikih, na njihovih delih ali na zemljiščih, je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje Zavoda.
Pri posegih morajo biti upoštevani varstveni režimi, kot so opredeljeni v Strokovnih zasnovah:
a) Za arheološka najdišča
Na arheoloških najdiščih je prepovedano:
– odkopavati in zasipavati ali kako drugače posegati v teren;
– graditi vse vrste stavb;
– izvajati gradnjo cest in drugih infrastrukturnih naprav;
– postavljati in polagati energetske in druge vode na ožjem območju varovanja;
– izvajati takšno rabo tal, ki najdišču škoduje (npr. globoko oranje, rigolanje ...);
– gospodarsko izkoriščanje rudnin oziroma kamnin;
– postavljati reklamne in druge table oziroma napise na ožjem območju varovanja.
Po predhodni pridobitvi strokovnih podlag in pozitivnem kulturno varstvenem mnenju Zavoda je možno:
– na robnih delih najdišča locirati infrastrukture objekte in vode, vendar le na osnovi rezultatov predhodno zagotovljenih arheoloških raziskav s predvsem neagresivnimi metodami, ki gredo v breme investitorja;
– predvideti poseganje v zemljišča znotraj urbanih območij, vendar le na osnovi rezultatov predhodno zagotovljenih arheoloških raziskav, ki lahko pomenijo tudi spremembo projekta;
– urediti arheološko lokaliteto za obisk javnosti (postavljanje pojasnjevalnih tabel);
– posegati v vegetacijo zaradi boljše prezentacije.
Pri gradnji večjih infrastrukturnih objektov (nove ceste, razni vkopani vodi) ter pri ostalih večjih posegih v prostor (nove industrijsko – obrtne cone) je potrebno zagotoviti arheološke raziskave po celotni trasi oziroma na celotnem območju predvidenega posega.
b) Varstveni režim za zgodovinsko-memorialno dediščino
Prepovedano je:
– objekt dediščine poškodovati ali odstraniti;
– spreminjati avtentičnosti lokacije;
– spreminjati materialno substanco in fizično pojavnost objekta;
– spreminjati območje in lokacijo (vedute).
Ob predhodnem soglasju pristojnega Zavoda je možno:
– objekt dediščine obnoviti ali dopolniti;
– zaradi boljše predstavitve objekta posegati v njegovo okolico (odstranitev vegetacije);
– v primeru spominskih plošč, lokacijo spominske plošče tudi spremeniti, vendar le po navodilih in v dogovoru z Zavodom.
c) Varstveni režima za umetnostno-arhitekturno dediščino
Prepovedano je:
– objekt poškodovati ali podreti;
– spreminjati tlorisno višinsko zasnovo;
– spreminjati konstrukcijsko zasnovo in gradivo;
– spreminjati funkcionalno zasnovo in razporeditev dejavnosti v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru;
– spreminjati oblikovanost zunanjščine-arhitekturno členitev, strešine, kritino, napušče, zatrepe, stavbno pohištvo, gradiva, barvo, detajle itd.;
– na fasade nameščati reklamne panoje, izveske in svetila, ki niso v skladu z oblikovno in vsebinsko zasnovo objekta;
– spreminjati odnos do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb;
– spreminjati komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na javni prostor;
– spreminjati ožjo okolico (pripadajoči odprti prostor) z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin.
Ob predhodnem soglasju pristojnega Zavoda je možno:
– na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele stavb oziroma stavbne opreme v kvalitetnejše oziroma izvirnejše stanje;
– izvajati znanstveno raziskovalna dela;
– spremeniti namembnost objekta, če ni možno zagotoviti prvotne funkcije in če s tem nista bistveno prizadeti materialna substanca in sporočilnost objekta;
– spremeniti oziroma dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta;
– na fasade nameščati oblikovno ustrezne izveske ali napise;
– odpirati strehe, (strešna okna, frčade) na tisti strani objekta, ki ni v vidnem stiku z javnih prostorov (ne velja za sakralno stavbno dediščino);
– posegati v okolico objekta zaradi boljše predstavitve objekta.
d) Varstveni režim za vrtno-arhitrekturno dediščino
Prepovedano je:
– spreminjati kompozicijo zasnove;
– spreminjati strukturne poteze;
– poškodovati ali spreminjati kulturne sestavine (grajeni objekti, skulpture);
– posegati v naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (voda, vegetacija, relief);
– spreminjati ekološke (npr. talne in mikroklimatske) pogoje;
– graditi na oblikovani zeleni površini stavbe, poti ali naprave, ki niso v skladu z njenimi značilnostmi;
– spreminjati okolico oziroma posegati v varovano območje oblikovane naravne dediščine tako, da bi bila ta prizadeta (npr. zapiranje pogledov, obzidava, postavljenje energetskih vodov, reklamnih ter drugih tabel itd.);
– napeljevati žične in druge energetske vode čez oblikovano zeleno površino;
– onesnaževati tla in zrak ter odlagati odpadke;
– spremembe in posegi, ki ne krnijo spomeniške vrednosti območja so dopustni s kulturnovarstvenim soglasjem pristojnega zavoda.

Na vplivnem območju spomenika ni dovoljeno izvajati del in posegov, ki imajo ali bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na kulturno funkcijo ter vidno in doživljajsko privlačnost kulturnega spomenika. O obsegu in značaju vpliva presoja pristojni upravni organ na podlagi mnenja pristojnega Zavoda.

Nadzor nad izvajanjem tega sklepa opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Občina Jesenice s svojo proračunsko politiko opredeljuje obveznosti, ki izvirajo iz tega akta o razglasitvi ter uveljavlja predkupno pravico nad razglašenimi spomeniki v skladu z zakonom.

Naloge varstva, ki jih Zakon o varstvu kulturne dediščine nalaga strokovnim organizacijam, opravlja na območju Občine Jesenice Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj.

Pristojni organ lokalne skupnosti na podlagi akta o razglasitvi predlaga zaznambo nepremičnih spomenikov v zemljiški knjigi pristojnega Okrajnega sodišča.
Pristojni upravni organ občinske uprave izda na podlagi akta o razglasitvi lastnikom spomenikov upravne odločbe o varstvu za spomenike lokalnega pomena. Vsebino odločbe določa zakon, in sicer najmanj pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, pravni promet, fizično zavarovanje, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost, zlasti časovne ovire, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za njihovo varstvo.
Zoper upravno odločbo je dovoljena pritožba v petnajstih dneh od vročitve odločbe. O pritožbi odloča župan.

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske 1/1985 in 2/1987) v delu, ki se nanaša na spomenike, ki so navedeni v 2. členu tega odloka. V preostalem delu Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske 1/1985 in 2/1987) ostane v veljavi.
Spomeniki, ki se bodo razglasili v vsaki naslednji fazi, predstavljajo dopolnitev seznama iz 2. člena tega odloka, s tem, da so spremembam in dopolnitvam priložene tudi ustrezne strokovne zasnove kot posebna priloga.

Priloge:
PRILOGA 1/1 – Seznam enot za razglasitev po tem odloku
PRILOGA 1/2 – Grafična priloga v objavi v Uradnem listu RS je nadomeščena z grafično prilogo v elektronski obliki
PRILOGA 1/3 – Grafična priloga je v elektronski obliki