Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1) in 16. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99, 61/01, 65/03) je župan Občine Ravne na Koroškem dne 12. 5. 2006 sprejel

S tem programom se pričnejo postopki priprave Strategije prostorskega razvoja Občine Ravne na Koroškem (v nadaljevanju SPRO) in prostorskega reda (v nadaljevanju PRO) Občine Ravne na Koroškem, ki sta krovna prostorska akta občine.
Namen SPRO Ravne na Koroškem je, da v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije določi vizijo prostorskega razvoja občine ter usmeritve za usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru in njegovo trajnostno rabo.
PRO Ravne na Koroškem je temeljni izvedbeni prostorski akt občine. Namen PRO je, da v skladu s SPRO Ravne na Koroškem ter ob upoštevanju pravil iz Prostorskega reda Slovenije določi območja namenske rabe prostora, določi pogoje in merila ter ukrepe za načrtovanje v prostoru in pripravo lokacijskih načrtov občine ter pogoje za pripravo projektov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov.

Kot podlaga za izdelavo programa priprave SPRO in PRO je bila v okviru projektne naloge »Analiza stanja in teženj Občine Ravne na Koroškem« opravljena obširnejša ocena stanja in teženj v občini na področju dosedanjega prostorskega razvoja in urejanja prostora, tako glede prebivalstva, gospodarskega razvoja, poselitve, družbene javne infrastrukture, kulture, kmetijstva, gozdarstva in rudnin, ohranjanja narave, kulturne krajine in gospodarske javne infrastrukture.
Občino Ravne na Koroškem obdajajo sosednje občine Prevalje, Črna na Koroškem, Slovenj Gradec in Dravograd ter na severu država Avstrija. V današnjem obsegu meri 63,5 km2, po popisu iz leta 2002 živi v njej 12.375 prebivalcev. Ima osem krajevnih, četrtnih in vaških skupnosti (KS Kotlje, KS Strojnska Reka, KS Dobja vas, ČS Čečovje, ČS Javornik, ČS Trg, VS Dobrije in VS Strojne) in 16 naselij. Največje naselje po število prebivalcev so Ravne na Koroškem, v katerih živi 70% vseh prebivalcev občine. Ostala večja naselja so še Kotlje, Tolsti Vrh in Dobja vas.

Področje občine je gosto naseljeno – gostota naseljenosti je 193 prebivalcev na kvadratni kilometer. Demografski kazalci kažejo, da območje stagnira, prebivalstvo v skupnem številu nekoliko pada, vendar ni močnega upada. Od leta 1999 (uporabljeni so samo podatki po tem letu, saj je bila občina pred tem združena s sosednjo občino Prevalje) je viden majhen upad prebivalstva. Dolgoročno lahko pričakujemo stagnacijo prebivalstva, v kolikor se ne bo povečal priselitveni prirast.
V občini prevladujejo prebivalci s srednješolsko izobrazbo. Trend naraščanja višje in visoke izobrazbe je opaznejši v zadnjih letih. Stopnja brezposelnosti je višja od republiškega povprečja (5–7%), saj znaša 11%.
Dnevne delovne migracije iz občine in iz sosednjih občin na Ravne so izrazite zaradi gospodarske moči in zaposlitvenega središča. Gre pa predvsem za manj izobražen kader, saj višje izobraženi ljudje v občini nimajo večjih možnosti zaposlitve, zato le ti migrirajo izven nje.
Gospodarstvo občine je razvojno naravnano v pospešeno preoblikovanje iz monokulturne dejavnosti z izrazitim industrijskim težiščem na območju železarne v širšo paleto ponudb izdelkov in storitev. Poleg še prevladujoče težke industrije so močneje razviti kovinska industrija, gradbeništvo in promet. Opazna je rast malega gospodarstva na področju trgovine, predelovalnih dejavnosti in gostinstva.
Celotna občina ima velik potencial za razvoj turizma. Z navezavo na že obstoječo raznoliko turistično ponudbo je v občini smiselno razvijati predvsem športni turizem (v navezavi na obstoječo športno infrastrukturo), pohodništvo, kolesarjenje, rekreativni turizem (navezava na obstoječe tematske poti, kmečke turizme, Ivarčko jezero, obstoječa smučišča, Uršljo goro, ohranjeno naravno in kulturno krajino), kulturni turizem ter zdraviliški turizem (navezava na Rimski vrelec). Največji problem na področju obstoječe turistične ponudbe trenutno predstavlja pomanjkanje nočitvenih kapacitet.
Mreža zdravstvenih storitev je v Občini Ravne na Koroškem zadovoljivo pokrita in v bližnji prihodnosti ni predvideno odprtje novih zdravstvenih enot. Smiselna bi bila le širitev omrežja lekarn za še eno enoto na Ravnah. V občini ni bolnišnice. Občani večinoma koristijo kapacitete slovenjgraške bolnišnice ter bolnišnic drugod po Sloveniji. V občini ni organiziranega socialnega varstva za starejše. Te kapacitete so občanom na voljo na Prevaljah in v Dravogradu. Za starejše občane je organizirana pomoč na domu. V občini deluje psihosocialni center, kjer se zbirajo otroci iz ogroženih in problematičnih družin. Mladinski center je trenutno v fazi pridobivanja upravnih dovoljenj.
Mreža predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja je v Občini Ravne na Koroškem solidno razvita, tako da širitve niso predvidene. Ob vseh lokacijah vrtcev so ustrezno urejena igrišča. Nekatere osnovne šole nimajo ustrezno urejenih zunanjih ali notranjih športnih površin. Z neustrezno urejenimi razmerami se srečuje tudi šola s prilagojenim programom. Srednješolsko izobraževanje na Ravnah poteka na Gimnaziji Ravne in na Srednji šoli Ravne. Slednja ima izrazite prostorske probleme, vprašljiva je tudi lokacija šole. Visokošolsko izobraževanje na območju občine vrši Ljudska univerza, ki nudi program Fakultete za upravo, na Srednji šoli Ravne poteka program Višje strokovne šole Celje, smer strojništvo.
V občini deluje Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, s štirimi enotami in potujočim oddelkom. Prireditve se v občini večinoma odvijajo v kulturnih domovih na Ravnah na Koroškem, v Kotljah in Strojnski reki, v Glasbenem domu in na gradu Ravne. Kot zunanji prireditveni prostor se uporablja prostor ob glasbenem domu, plato pred marketom »TUŠ« in nov prireditveni prostor v grajskem parku.
V občini deluje Koroški pokrajinski muzej,enota Ravne na Koroškem, ki ima v sklopu gradu stalno muzejsko postavitev. Med muzejske zbirke sodijo tudi monumentalna kiparskih dela simpozija Forma viva.
Na območju prostora nekdanje železarne je občina pridobila tri zgradbe s funkcionalnim zemljiščem, kjer nastaja nov muzej tehniške dediščine Koroške – železarstvo na Koroškem.
Občina je zelo dobro pokrita s športno infrastrukturo (športni stadion, teniška igrišča, letno mestno kopališče, pokrit zimsko letni bazen, savna, fitnes, kegljišče, večnamenska dvorana, smučišča, trim steze …). Tudi mreža otroških igrišč je zadovoljiva.

V občini je po popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 212 kmetij, ki imajo v uporabi 3853 ha zemljišč, od tega 1633 ha kmetijskih. Večina kmetij v občini ima v uporabi do 10 ha kmetijskih zemljišč. Nekaj je tudi večjih kmetij. V Občini Ravne na Koroškem intenzivno kmetijstvo ni zastopano, za take oblike kmetijstva tudi ni pogojev, zato sama kmetijska dejavnost v občini nima razvojnih perspektiv.
Na kmetijah kot panoga prevladuje mlečna živinoreja. Prašičerejo na kmetijskih gospodarstvih večinoma gojijo zgolj za lastne potrebe. Ob kmetijah so ekstenzivni sadovnjaki, manj je intenzivnega sadjarstva.
Agrarne operacije se v večjih obsegih v občini niso izvajale in tudi v prihodnje niso načrtovane. Nekaj manjših agrooperacij so izvedli kmetje sami na svojih zemljiščih.
Dopolnilne dejavnosti na kmetijah so slabo zastopane, možnosti za njihov razvoj pa so velike. Perspektivne dejavnosti predstavljajo predvsem peka kruha, sirarstvo, pridelava mošta, turizem …
Gozd predstavlja 64% površine celotne občine. Nesonaravno gospodarjenje z gozdnim prostorom je v preteklosti povzročilo velike spremembe v drevesni sestavi, ki se odražajo v prevladi smreke. Gozd ima v občini gospodarsko funkcijo (kot dopolnilna dejavnost na kmetijah), pomembna pa je tudi njegova ekološka in socialna funkcija. Ohranjeni gozdovi omogočajo tudi razvoj turizma in rekreacije.
Občinski prostor je razpreden s številnimi vlakami in gozdnimi cestami.
V občini so eno večje in štiri manjša območja varstva gozdov. Zavarovanih je 1,21% vseh gozdnih površin. Ta območja so varovana kot varovalni gozd. V občini ni gozdov s posebnim namenom.
V občini je nekaj nahajališč premoga. Premogovne sloje najdemo v Podkraju, kjer niso bili rudarsko izkoriščani. Pod Uršljo goro je evidentirano območje pridobivanja rudnin, kjer se nahajata svinec in cink. Območje za pridobivanje teh dveh rudnin ni perspektivno in na njem se ne načrtuje kakršnegakoli odvzem omenjenih mineralnih virov. Varovalnih območji mineralnih surovin v občini ni.
Občina leži na območju, kjer je majhna verjetnost močnega potresa. Poplave se pojavljajo predvsem jeseni (reka Meža), vodne ujme pa spomladi, ko se tali sneg (Strojnska reka, Suha in Kotulja). Suša se v občini pojavlja tako v zimskih kot v pomladanskih mesecih. Potencialno so v občini zaradi erozije ogrožena vsa območja na večjih naklonih, predvsem ob kratkotrajnih hujših padavinah. Trenutno je evidentiranih sedem plazov,ki pa večini primerov ne ogrožajo stanovanjskih hiš. Pojavljajo se tudi snežni plazovi. Stopnja požarne ogroženosti je velika predvsem v času daljše suše v pomladanskih in poletnih mesecih. Ogroženost se povečuje tudi zaradi večanja površine gozdov in opuščanja košnje na travnikih, ki se zaraščajo s travo. V občini so nekatere nevarne snovi nahajajo v velikih količinah in so potencialne za nesrečo z dolgotrajnimi posledicami na ljudeh in okolju.

Zbiranje in čiščenje odpadnih komunalnih in industrijskih vod ni zadovoljivo urejeno. Na območju občine je sedaj 77% prebivalstva priključenega na kanalizacijsko omrežje. Izjeme, ki na kanalizacijsko omrežje niso priklopljene, predstavljajo predvsem kmetije razpršene gradnje. Glavni problem odpadnih voda je, da se kanalizacijsko omrežje zaključi brez čistilne naprave in se fekalije izlivajo v reko Mežo, ki je prekomerno onesnažena. Lokacija za izgradnjo centralne čistilne naprave za skupno odvajanje komunalnih in industrijskih odplak občin Prevalje in Ravne je zagotovljena, izdeluje se lokacijski načrt za glavni kolektor in centralno čistilno napravo.
Zbirališče komunalnih odpadkov je urejeno kot skupno medobčinsko odlagališče v občini Prevalje, ki se bo zapolnjevalo samo do leta 2008. V Dobji vasi je urejen zbirni center za kosovne, gradbene in nevarne odpadke. Odprto je vprašanje deponiranja žlindre iz železarne. Gradbene deponije niso urejene.
Zaščita vodnih virov je formalno urejena z občinskim odlokom, vendar so neskladja med površinami varovanih vodnih virov in dejanskim stanjem. Strokovne podlage za vodne vire je treba dopolniti in zaščititi dodatne vodne vire v občini.
Poseben problem je hrup na Ravnah. V nekaterih robnih delih naselja med stanovanji in proizvodno cono je zaradi peči v železarni hrup prekomeren, vendar ga je z nekaterimi dodatnimi ukrepi možno dokončno razrešiti.

Vseh naselij v občini je po statistični opredelitvi 16. Glede na tipološko opredelitev pomembnejših naselij v občini ugotavljamo, da je razvoj urbanizacije bistveno spremenil tipologijo nekdanjih naselij v osrednjem ravninskem predelu občine v okolici občinskega središča, saj so ta naselja spremenila svoj značaj iz kmetijskega v urbana ter so se zlila z Ravnami in postala njihova predmestja. To velja predvsem za Dobjo vas, ki je bila prej značilno ruralno naselje z majhnimi obrtniškimi delavnicami.
V občini se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zelo razvijala Železarna Ravne, kar je prispevala k močnemu priseljevanju tudi iz drugih območij bivše Jugoslavije. Zaradi tako velikega porasta prebivalstva se je začela tudi množična gradnja novih stanovanj. Tako so na Ravnah zgradili mnogo nove blokovske gradnje, medtem ko se je naselje Kotlje popolnoma spremenilo, saj je bilo poleg starega vaškega jedra zgrajeno novo stanovanjsko naselje z enodružinskimi hišami.
Glede na obstoječ policentrični urbani sistem Občine Ravne na Koroškem in funkcijo lokalnih središč v občini ugotavljamo, da ima izrazito gravitacijsko moč občinsko središče, Ravne na Koroškem, ki je hkrati kot središče ožjega regionalnega pomena v somestju Slovenj Gradec-Ravne-Dravograd pomembno zaposlitveno in oskrbo središče v regiji. Poleg tega si Ravne delijo s Prevaljami, kot občinskem središču sosednje občine, številne funkcije družbene javne infrastrukture in komunalno infrastrukturo, saj gre za celovito neločljivo urbano tvorbo.
Zaradi gospodarske moči in delovnih mest na Ravnah so se razvila tudi urbana naselja, ki tvorijo manjšo urbano aglomeracijo v dolini (Prevalje – Ravne – Tolsti Vrh – Brdinje – Kotlje). Razen Kotelj, ki so lokalno oskrbno središče, druga naselja v občini nimajo oskrbnih funkcij. V preteklosti je bilo tudi naselje Dobja vas dokaj pomembno, vendar je zaradi prevelikega vpliva Raven izgubilo svojo funkcijo in se tako fizično kot tudi funkcionalno zlilo z njimi.
Glede na majhni teritorialni obseg občine in manjše število naselij, ki so sorazmerno blizu Raven, je razumljiva prevlada Raven v omrežju naselij. Zato v občini tudi ni razlogov za postavitev običajne policentrične strukture omrežja naselij oziroma opredelitev širše mreže pomembnejših lokalnih in lokalnih središč. Treba pa bi bilo izboljšati opremljenost lokalnega središča Kotlje za njegovo širše gravitacijsko zaledje, do stopnje pomembnejšega lokalnega središča, z dopolnitvijo oskrbnih in storitvenih funkcij. Nekatere funkcije bi lahko prestavili z Raven in s tem izboljšali oskrbo spalnih naselij v neposredni okolici.
V osrednjem delu občine je bila v območjih razpršene gradnje ob večjih urbanih naseljih, ki ležijo praviloma v pomembnejših prometnih koridorjih, najintenzivnejša urbana transformacija poselitve predvsem po obdobju burne urbanizacije. V višjih predelih občine je značilna tradicionalna razpršena gradnja v obliki celkov oziroma samotnih kmetij s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, ki pa je v nekaterih območjih že razvrednotena za novejšo razpršeno gradnjo. Poseben problem predstavlja ravno razpršena gradnja v severnem delu občine, od koder se prebivalstvo izseljuje. Zato je primerno na tem območju izboljšati komunalni standard in oskrbo ter spodbujati delo na domu.
Osnovni prostorski plan občine ni bil sistemsko pripravljen. Leta 1986 je bil za tedanjo veliko občino (Za območje Mežiške doline) sprejet Dolgoročni razvojni načrt občine Ravne na Koroškem. Ta dokument je bil glede na takrat veljavno prostorsko zakonodajo na področju urejanja prostora presplošen in vsebinsko pomanjkljiv.
Družbeni plan občine, sprejet v letu 1986, je na področju varstva okolja in urejanja prostora za območje sedanje občine predvideval izdelavo urbanističnih zasnov za naselja Ravne, Kotlje in Strojnsko Reko. Vključeval je programske zasnove, ki niso bile uresničene s prostorskimi izvedbenimi načrti za blokovno in individualno gradnjo, vikende, turizem, sanacijo odlagališč, razen Zazidalnega načrta za individualno stanovanjsko gradnjo »Hudopisk« iz leta 1986.
S spremembami in dopolnitvami prostorskega dela dolgoročnega in srednjeročnega plana občine v letu 2000 je bila spremenjena zasnova prostorskega razvoja novoustanovljene občine za njen prostorski obseg. Spremenjena so bila obvezna izhodišča in območja režimov varovanja narave in kulturne dediščine, širitve obsega naselji (ureditvenih območij) in spremembe rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč za potrebe poselitve. Izdelani sta bili urbanistični zasnovi za Ravne in Kotlje, ki sta podrobneje opredeljeni v obvezni obrazložitvi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986–2000, dopolnjenega leta 1998. Zasnovi sta bili izvedeni pomanjkljivo in ne v skladu s tedanjo veljavno zakonodajo. Podana je bila tudi vsebina kartografskega dela prostorskega plana. V skladu z opredelitvijo v prostorskem planu je bil v letu 2005 sprejet Zazidalni načrti za stanovanjsko zazidavo Kotlje III in bencinski servis in Zazidalni načrt za Obrtno cono Dobja vas, v letu 2003, z dopolnitvami v letu 2005. Spremembe in dopolnitve prostorskega plana občine v letu 2004 se nanašajo na lociranje centralne čistilne naprave na Ravnah.
Prostorski ureditveni pogoji za območje velike občine iz leta 1986 so bili presplošni, brez določanja meril in pogojev za posamezne prostorske enote in brez ustreznega vsebinskega pomena uporabljenih pojmov. Spremembe iz leta 1993 niso prinesle nobenih bistveni vsebinskih premikov. Nadaljnja sprememba odloka v letu 2004 se je nanašala na posege v odprtem prostoru oziroma za razpršeno poselitev z nekaterimi oblikovalskimi merili in pogoji, vendar brez dopolnitve ustreznosti uporabljenih pojmov. Varovalni režimi v prostorskem aktu so nepopolni in neusklajeni. Na področju kulturne dediščine so varovanja nepopolna, v neskladju z dejanskim stanjem v naravi, v grafičnem delu niso opredeljena varovanja infrastrukture. Meje pozidave med prostorskimi ureditvenimi pogoji in prostorskim planom občine niso usklajene.
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora iz leta 1994 je reševal samo zatečeno stanje, brez možnosti nadaljnjih širitev v povezavi z obstoječim veljavnim prostorskim aktom.
Prostorski ureditveni pogoji za Kotlje iz leta 1989 so nadomestili predhodno veljavni zazidalni načrt z natančnejšimi merili in pogoji za posege v prostor, vendar s pogoji, ki niso reševali problematike urejanja prostora. Nadaljnja sprememba v letu 1993 ni bistveno odpravila teh pomanjkljivosti.
Občina je v obdobju od leta 1994 do danes sprejela vrsto prostorskih ukrepov, kot so: zavarovanje kulturnih spomenikov, razlastitev zemljišč za gradnjo, uveljavljanja predkupne pravice, prepovedi parcelacije, in v novejšem času več programov priprave za izdelavo lokacijskih načrtov, predvsem za stanovanjsko gradnjo.

Vsa območja v občini so priklopljena na javno vodovodno omrežje, razen območje železarne, ki trenutno še koristi lasten vodovod in ima svojo tehnološko vodo. V letu 2006 bo tudi to območje priključeno na javni vodovodni sistem. Večino vode za vodooskrbo občine se pridobiva iz vodovodnega vira "Šumc", ki se nahaja v Občini Mežica. Na območju razpršene gradnje občina v sodelovanju z lastniki postopoma gradi javno vodovodno omrežje.
Na območju občine je sedaj 77% prebivalstva priključenega na kanalizacijsko omrežje. Sekundarno omrežje mesta Ravne na Koroškem je obnovljeno, zgrajen je nov kolektor Kotlje – Ravne, primarni kanal »L«, ki pokriva vzhodni del ožjega mestnega jedra (Trg svobode, Malgajevo ulico in okolico), kanal, ki zajema Prežihovo ulico, del Trga svobode in zahodni del Čečovja. Zgrajeno je sekundarno kanalizacijsko omrežje za naselja Javornik, Čečovje in Trg svobode. Delno je zgrajena kanalizacija za naselje Dobja vas in zaselek Janeče (velja za območje med regionalno cesto in reko Mežo). Manjka še glavni kolektor in centralna čistilna naprava. Strojnska Reka, Tolsti vrh, Nadolžnik in Brdinje imajo zgrajeno sekundarno kanalizacijo, ki ni priklopljena na kolektorski sistem. Na kanalizacijsko omrežje niso priključene kmetije razpršene gradnje in naselja Duler, Podgora ter Podkraj, ki bodo imeli svoje male čistilne naprave ali pa bodo priključeni s kanalizacijskimi vodi v sistem. Problem kanalizacijskega omrežja znotraj samostojnih naselij je rešen s pretočnimi bazeni meteornih vod na koncu naselij.
Naselja v občini so opremljena z razvodnim plinovodnim omrežjem. V okviru železarne je rezervoar za utekočinjen plin, ki predstavlja blagovne državne rezerve. Obstajajo težnje, da bi se rezervoar prestavil.
S toplovodnim omrežjem se ogreva mesto Ravne na Koroškem, kjer je bil toplovod tudi obnovljen, preostala naselja, ki so bila do nedavnega ogrevana na toplovodno omrežje, se zdaj ogrevajo na plin.
Na področju energetike je odprto vprašanje možnosti izgradnje malih hidroelektrarn (na Meži in Strojnski reki). Na območju občine potekajo 110 KV daljnovod in na južnem robu občine (nad Kotljami) tudi 220 KV daljnovod. Srednje napetostni daljnovod je v večini primerov kabliran, odseki, ki še niso, pa so v programu kabliranja. Problem nihanja napetosti na območju občine ni zaznati.
Na območju občine sta telefonski centrali na Ravnah in v Kotljah, pokritost govornega omrežja je zadovoljiva. Podatkovno omrežje je potrebno nadgraditi, zaradi zagotavljanja večjih hitrosti prenosa podatkov in možnosti navezave večjih uporabnikov ter čimveč posameznih uporabnikov.
Vsa naselja, razen naselja Dobrije, so priključena na kabelsko televizijo (predvidoma bo Dobrije vključeno z izgradnjo kolektorja Ravne-Dobrije). Na Uršlji gori, na tromeji občin Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Črna na Koroškem, stoji antenski stolp. Na področju mobilne telefonije na območju občine stojijo štiri bazne postaje. Nepokrita območja so v soteski proti Dravogradu, v Strojnski reki in na cesti med Kotljami in Slovenj Gradcem.
Javna razsvetljava je na območju občine vzpostavljena. V primerih gradnje pločnikov in kolesarskih poti se bo vzporedno vzpostavilo tudi manjkajočo javno razsvetljavo.
Preko občine poteka železniška proga, namenjena tovornemu in potniškemu javnemu prometu, ki povezuje Maribor, Prevalje in Celovec. Zlasti z avstrijske strani prihaja mnogo pobud za dvig tehničnih parametrov proge, vključno z elektrifikacijo. Prostorske probleme predstavljajo križanja železniške proge z javnimi cestami.
Državno omrežje cest je slabo razvito in ne omogoča kakovostne dostopnosti oziroma povezanosti Koroške regije z avtocestnim omrežjem in z drugimi regijami, saj regija nima hitre ceste. Regionalno cesto Dravograd–Ravne–Holmec bi bilo treba prekategorizirati v »glavno cesto«. Boljšo povezanost bo zagotovila tudi predvidena gradnja hitre ceste (AC A1–Velenje–SG–Ravne-Holmec), ki naj bi se začela graditi še v tem desetletju.
Občinsko cestno omrežje obsega 112 km občinskih kategoriziranih cest. V občini poteka tudi 103,2 km gozdnih cest, od katerih se večina uporablja v javne namene, saj se po njih zagotavlja prevoz šoloobveznih otrok in vsakodnevne migracije občanov. Potrebno je asfaltiranje dela cestnega omrežja v občini in modernizacija nekaterih odsekov cest, posebej znotraj Raven, in gradnja obvoznic (Ravne, Kotlje).
Mreža javnega potniškega prometa je v občini slabo razvita. Obratuje avtobusni javni promet na relacijah Kotlje, Slovenj Gradec, Dravograd in železniški potniški promet. Obstaja še prevoz šoloobveznih otrok v podeželskem delu občine.
Mirujoči promet v naseljih je pomanjkljiv. Primanjkujejo parkirišča za tovorni promet in javna parkirišča za osebna vozila v urbanih naseljih.
Na območju občine so tri smučišča, opremljena z žičnicami, od katerih obratujeta smučišči Poseka in Rimski vrelec. Smučišče Ivarčko-Ošven trenutno ne obratuje in je potrebno obnove.
Na območju občine sta predvideni ob obstoječih cestah dve kolesarski poti, Ravne–Slovenj Gradec in Ravne–Dravograd. Kategorizirana kolesarska pot od Raven do Prevalj je zgrajena, vendar je na pomembnem odseku potrebna obnove.

Območje Občine Ravne na Koroškem spada v področje krajin predalpske regije, v krajino Koroška. Njene značilnosti so iglasti gozdovi, kopasto hribovje, celki, njive na rečnih terasah, vodnatost, ohranjenost, odmaknjenost, turizem in kmečki turizem ter cerkve na vrhovih. Ozemlje je del predalpskega hribovja, ki pripada vzhodnim Karavankam in zahodnim obronkom Pohorja. Obsega porečji Meže in Mislinje. Območje nima glavne smeri, orientacijo pa mu dajeta reki, obdani ena z grebenom vzhodnih Karavank, druga z obronki Pohorja.
Najmočnejši pečat temu območju pa dajejo obsežna, z gozdom porasla pobočja, v katerih se pojavlja struktura odprtih površin celkov, ki so razmeščeni po pobočjih.
S krajinskoekološkega vidika je matica v krajini gozd. Zaradi značilnih kmetijskih oblik – celkov – je same strnjene matice v občini malo. O večjem območju strnjene matice v občini lahko govorimo le na pobočju Uršlje gore. Na področju Strojne, gričevja med Mežo in Hotuljskim podoljem ter na samem Hotuljskem podolju prevladujejo območja zaplat.
V občini Ravne na Koroškem je opredeljeno eno območje izjemne krajine. Gre za območje Strojne. Krajina predstavlja značilno krajinsko podobo hribovitega sveta spodnje Mežiške doline.
Večje degradacije v krajini povzročajo industrijska dejavnost, odlagališča industrijskih odpadkov, nekontrolirana gradnja vikendov, nekatera športna infrastruktura ter nekateri odprti kopi mineralnih surovin.

Medobčinsko sodelovanje v koroški regiji ni dovolj razvito, predvsem na področjih, kot so razvoj urbanega regionalnega sistema, razvoj delovnih mest oziroma poslovnih in proizvodnih con, ureditev boljših prometnih povezav in komunalne infrastrukture, vzpostavitev regionalnih povezav okoljskih dejavnosti, turizem, ipd.

V letu 2003 je začel veljati nov Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-1), ki predpisuje izdelavo povsem novih prostorskih aktov na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Državni zbor RS in Vlada RS sta na podlagi ZUreP-1 sprejela dva ključna državna prostorska akta: Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, v nadaljevanju: SPRS) in Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, v nadaljevanju: PRS). Za zagotovitev prostorskih aktov, usklajenih z novo prostorsko zakonodajo ter novimi strateškimi dokumenti, mora tudi občina začeti s pripravo novih prostorskih aktov občine, to je strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine.
Prostorske sestavine, Dolgoročni družbeni plan Občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986–2000 in Družbeni plan Občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986–1990, ki so bile izdelani v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja, zaradi spremenjenega družbenega, ekonomskega in pravnega sistema v Republiki Sloveniji, kljub naknadno sprejetim spremembam opredelitev, ne zagotavljajo več želenega usmerjanja prostorskega razvoja. Veljavne prostorske sestavine dolgoročnega plana je treba nadomestiti z v ZUreP-1 določeno prostorsko strategijo, ki bo opredelila prostorski razvoj Občine Ravne na Koroškem in usmeritve za urejanje prostora na območju Občine Ravne na Koroškem v novih družbeno gospodarskih razmerah.

Pravna podlaga za pripravo SPRO in PRO so določila ZureP-1, ki v:
– odstavku 12. člena določa, da urejanje prostora v občinski pristojnosti obsega tudi predpisovanje podrobnejših meril in pogojev za urejanje prostora ter načrtuje prostorske ureditve na območju občine in izvaja prostorske ukrepe za uresničevanje občinskih prostorskih aktov;
– 27. členu določa, da se prostorski akt začne pripravljati na podlagi programa priprave prostorskega akta;
– četrtem odstavku 171. člena določa, da morajo občine začeti s pripravo SPRO in PRO po uveljavitvi prostorskega reda Slovenije in sprejeti prostorski red občine najkasneje v treh letih po uveljavitvi Strategije prostorskega razvoja Slovenije, to je do 20. julija 2007;
– 22. členu obravnava možno sočasno pripravo prostorskih aktov občine.

Predmet SPRO je določitev zasnove prostorskega razvoja in prostorskih usmeritev za umeščanje dejavnosti v prostor tako, da se ob upoštevanju varstvenih zahtev zagotavlja celovit, usklajen in vzdržen prostorski razvoj Občine Ravne na Koroškem in izhodišča za prostorsko načrtovanje na lokalni in širši ravni. Zasnova prostorskega razvoja oziroma zasnova prostorskih ureditev ima podlago v sprejetih državnih prostorskih aktih: SPRS in PRS. Poleg navedenega mora SPRO upoštevati tudi izhodišča Regionalne zasnove prostorskega razvoja za Koroško statistično regijo, ko bo ta sprejeta.
V skladu s Pravilnikom o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine in vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04; v nadaljevanju: Pravilnik o SPRO) ter ob upoštevanju navedenih usmeritev se:
– določi izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine ob upoštevanju SPRS in PRS,
– opredeli zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru,
– opredeli zasnovo poselitve, krajine in komunalne infrastrukture,
– izdela urbanistično zasnovo za naselje Ravne na Koroškem ter za druga naselja, če se za to izkaže potreba v času izdelave SPRO,
– opredeli ukrepe za izvajanje strategije.
Programska izhodišča SPRO so predvsem s prostorskega vidika zagotoviti:
– usklajenost gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov razvoja v prostoru ter priprava izhodišč za koordinacijo razvojnih interesov ob upoštevanju varstvenih zahtev,
– povezovanje posameznih območij in njihovo vključevanje na območju občine,
– spodbujanje kvalitetnega lokalnega prostorskega razvoja,
– povezovanje z regionalnim prostorom,
– doseganje kakovosti in humanega razvoja naselij,
– doseganje vzdržnega prostorskega razvoja v varovanih območjih z ohranjanjem narave in doseganjem trajnostne rabe naravnih virov in varstva kulturne dediščine,
– usmerjanje prostorskega razvoja z upoštevanjem območij, ogroženih zaradi naravnih ali drugih nesreč,
– krepitev prepoznavnih naravnih in kulturnih značilnosti in prednosti posameznih območij ter reševanje obstoječih problemov.
Pri tem bodo upoštevane tudi razvojne težnje v prostoru občine, ki so opredeljene v »Analizi stanja in teženj Občine Ravne na Koroškem«. Občina Ravne na Koroškem bo, v kolikor bo izražen interes za izdelavo skupnih elementov izdelave prostorskih aktov, predvsem na področju turizma, prometa, infrastrukture, deponiranja odpadkov ter drugih skupnih projektov usklajevala svoje interese z interesi sosednjih občin. Prav tako bodo k sodelovanju v postopku posebej povabljeni predstavniki gospodarstva, interesnih združenj in organizirane javnosti.

Predmet PRO je oblikovanje pravil za urejanje prostora v občini. PRO je temeljni izvedbeni prostorski akt občine, ki je podlaga za pripravo občinskih lokacijskih načrtov ter določa lokacijske pogoje za pripravo projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj po zakonu, ki ureja graditev objektov. Prostorski akt bo izdelan v skladu s SPRO Ravne na Koroškem in s pravili Prostorskega reda Slovenije.
V skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave prostorskega reda občine ter vrstah njegovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 127/04; v nadaljevanju: Pravilnik o PRO) se v PRO:
– prikaže območja (osnovne in podrobnejše) namenske rabe prostora,
– prikaže območja državnih lokacijskih načrtov,
– izdela merila in pogoje za urejanje prostora (členitev prostora za določitev meril in pogojev za urejanje prostora, funkcionalna in oblikovna merila in pogoje, merila za določanje gradbenih parcel in komunalno opremljanje zemljišč za gradnjo, druga merila in pogoji za urejanje prostora, merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj poselitvenih območij) in
– izdela ukrepe za izvajanje prostorskega reda.
Programska izhodišča prostorskega reda občine so, da se na območju njegovega urejanja zagotovi predvsem:
– usklajenost gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov razvoja v prostoru ter priprava meril in pogojev za uresničevanje razvojnih interesov v prostoru, ob upoštevanju varstvenih zahtev,
– urejenost prostora tako, da se uveljavlja javna korist, izboljša bivanje, zagotovi racionalna raba prostora in da se ohranja prostorske vrednote (spoštuje se arhitekturne in krajinsko tipologijo, naravni značaj sestavin okolja, strukturo prostora),
– merila in pogoje za posege v prostor in graditev objektov,
– členitev prostora, opredelitev funkcionalnih enot in prostorskih enot in namenske rabe prostora,
– doseganje kakovosti in humanega razvoja naselij,
– doseganje vzdržnega prostorskega razvoja v varovanih območjih z ohranjanjem narave in doseganjem trajnostne rabe naravnih virov in varstva kulturne dediščine,
– usmerjanje prostorskega razvoja z upoštevanjem območij, ogroženih zaradi naravnih ali drugih nesreč,
– pogoje za graditev gospodarske javne infrastrukture,
– pogoje za načrtovanje prostorskih ureditev in graditve v krajini,
– pogoje za opremljanje zemljišč za gradnjo,
– prostorske ukrepe za načrtovanje prostorskih ureditev.

SPRO in PRO se izdelata za celotno območje Občine Ravne na Koroškem.

Pripravljavec plana Občina Ravne na Koroškem mora pred začetkom priprave SPRO in PRO Ministrstvu za okolje in prostor poslati obvestilo o svoji nameri. Obvestilo mora vsebovati podatke o vrsti, vsebini in ravni natančnosti, za katero bo plan izdelan, vključno z ustreznim kartografskim prikazom določenih ali načrtovanih posegov ali območja, ki ga plan obsega.
Ministrstvo v 60 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka pisno sporoči pripravljavcu plana, ali je za plan treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, ministrstvo obvesti tudi javnost, da bo za plan izvedena celovita presoja vplivov na okolje.
Občina Ravne na Koroškem kot pripravljavec SPRO in PRO vključi morebitno obvezo po celoviti presoji vplivov na okolje v program priprave.
Občina Ravne na Koroškem po sprejemu programa priprave pozove pristojne nosilce urejanja prostora, da v roku 30 dni podajo smernice za načrtovanje predvidenih prostorskih ureditev. Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice za pripravo SPRO in PRO, so ministrstva in organi v njihovi sestavi ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo pri pripravi SPRO in PRO in so določeni s tem programom priprave (v nadaljevanju: nosilci urejanja prostora). Nosilci urejanja prostora pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1 in posredujejo občini strokovne podlage razvoja in/ali varstva s svojega področja za pripravo strategije prostorskega razvoja občine.
V primeru, da nosilci urejanja prostora v 30 dneh ne bodo podali smernic, se bo v skladu z 29. členom ZUreP-1 štelo, da nimajo smernic. V primeru, da smernice nekaterih nosilcev urejanja prostora ne bodo podane, mora načrtovalec SPRO in PRO kljub temu upoštevati vse veljavne predpise in druge pravne akte.
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in strokovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, pomembna s področja njihove pristojnosti, so:
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor poda izhodišča za razvoj poselitve, prostorski razvoj in graditev;
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, poda izhodišča za preprečevanje onesnaževanja okolja, varstva narave in ravnanje z vodami;
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za okolje poda izhodišča za varstvo okolja;
4. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami poda izhodišča za rabo voda in priobalnih zemljišč;
5. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost poda izhodišča in usmeritve za področje gospodarskega razvoja Slovenije, spodbujanje investicij in krepitev konkurenčnih sposobnosti gospodarstva;
6. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg, poda izhodišča za področje preskrbe in državnih blagovnih rezerv;
7. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, poda izhodišča za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja energetske infrastrukture ter rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin;
8. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem poda izhodišča za razvoj turizma in turistične ponudbe na nacionalni ravni;
9. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije, poda izhodišča za razvoj elektronskih komunikacij na državni ravni;
10. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega prometa;
11. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega železniškega prometa;
12. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega letalskega prometa;
13. Ministrstvo za promet, Direktorat za pomorstvo, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega vodnega prometa;
14. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega omrežja in državnih kolesarskih poti, razen omrežja avtocest;
15. Ministrstvo za promet, Uprava RS za civilno letalstvo, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj civilnega letalstva, letališč in vzletišč;
16. Družba za avtoceste RS poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega avtocestnega omrežja;
17. Javna agencija RS za železniški promet poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj železniškega omrežja;
18. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, opredeli izhodišča prostorskega razvoja ter režimov urejanja območij in infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe;
19. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
20. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
21. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč;
22. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje gozdov ter izhodišča za razvoj dejavnosti lovstva in ribištva;
23. Ministrstvo za zdravje, Direktorat za zdravstveno varstvo, poda izhodišča za razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti;
24. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za razvoj šolstva, poda izhodišča za razvoj omrežja izobraževalnih in znanstvenih ustanov osnovnega in srednjega šolstva;
25. Ministrstvo za šolstvo in šport, Direktorat za šport, poda izhodišča za razvoj športa in športne infrastrukture;
26. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Direktorat za visoko šolstvo, poda izhodišča za razvoj omrežje visokih in znanstvenih ustanov višjega in visokega šolstva;
27. Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne;
28. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poda izhodišča za zagotovitev ustreznega števila in strukture delovnih mest ter razvoja socialne infrastrukture;
29. Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za investicije, nepremičnine in splošne zadeve, poda izhodišča za ravnanje s skupnim premoženjem države, investicijami in stanovanjskimi zadevami;
30. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko poda izhodišča za usklajen in trajnosten regionalni in lokalni prostorski razvoj;
31. Zavod za gozdove Slovenije poda izhodišča za področje gozdarstva nacionalnega pomena;
32. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave poda izhodišča za ohranjanje narave;
33. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine na nacionalni ravni;
34. Geoplin, d.o.o. poda izhodišča za področje transporta in skladiščenja zemeljskega plina;
35. ELES Elektro – Slovenija, d.o.o. poda izhodišča za področje prenosa električne energije;
36. Telekom Slovenije, d.d. poda izhodišča za področje telekomunikacij in zvez državnega pomena;
37. Regionalna razvojna agencija za Koroško poda izhodišča in programe za razvoj koroške regije, vezane na občino Ravne na Koroškem;
38. Zavod za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec, poda izhodišča za področje gozdarstva lokalnega pomena;
39. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Maribor, poda izhodišča za ohranjanje narave;
40. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine lokalnega pomena;
41. Elektro Celje, d.d., PE Slovenj Gradec poda izhodišča za področje prenosa in distribucije električne energije lokalnega pomena;
42. Petrol Energetika Ravne, d.o.o. poda izhodišče za infrastrukturno opremljanje s toplovodnim in plinovodnim omrežjem lokalnega pomena;
43. Javno komunalno podjetje Log, d.o.o. poda izhodišča za področje vodooskrbe, področje odvajanja in čiščenja odpadnih vod, ravnanja z odpadki na lokalnem nivoju ter urejanja lokalnega cestnega omrežja;
44. Telekom Slovenije, d.d., PE Maribor, poda izhodišča za področje telekomunikacij in zvez lokalnega pomena;
45. Občina Ravne na Koroškem poda izhodišča za področje razvoja gospodarstva, družbene javne infrastrukture (zdravstva, šolstva, športa, socialnega varstva, javne uprave …) lokalnega pomena, turizma, kmetijstva, prometa (lokalnih cest) in druge infrastrukture lokalnega pomena;
46. druga ministrstva in nosilci urejanja prostora na lokalnem nivoju podajo izhodišča v skladu z interesom sodelovanja pri pripravi SPRO in PRO glede na prostorsko relevantnost dejavnosti.
K oddaji usmeritev na področju prostorskega razvoja na lokalni ravni bodo pozvane tudi interesne skupine in organizirana javnost.

Pri izdelavi SPRO in PRO Ravne na Koroškem naj izdelovalec upošteva naslednje obstoječe strokovne podlage, v kolikor niso v nasprotju z izhodišči ZUreP-1 ali drugimi predpisi, sprejetimi po izdelavi strokovne podlage ali programskimi izhodišči, določenimi v tem programu priprave:
– Regionalni razvojni program za Koroško regijo. 2001.
– Urbanistični inštitut. Regionalna zasnova prostorskega razvoja Koroške – 3. faza. Predlog regionalne zasnove z usmeritvami in ukrepi za njeno izvajanje. 2003.
– Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Strokovne podlage za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ravne na Koroškem. 1999.
– LOCUS d.o.o. Analiza stanja in teženj Občine Ravne na Koroškem. 2006.
– SGP Kograd Inženiring d.o.o. Ureditev mirujočega prometa Ravne na Koroškem. 2004.
– SIRD d.o.o. Novogradnja in obnova kanalizacijskega omrežja in malih čistilnih naprav na območju občin v Mežiški dolini. 2005.
– Občina Ravne na Koroškem, (B. Kotnik). Občinski načrt zaščite in reševanja ob požaru na območju Občine Ravne na Koroškem. Občina Ravne na Koroškem. 2003.
– Občina Ravne na Koroškem (B. Kotnik). Ocena ogroženosti Občine Ravne na Koroškem pred naravnimi in drugimi nesrečami. Občina Ravne na Koroškem. 2002.
– Občina Ravne na Koroškem (B. Kotnik). Načrt alarmiranja gasilskih enot. Občina Ravne na Koroškem. 2003.

V skladu s sprejetim Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/2004 z dne 12. 11. 2004) so obvezne strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov:
1. analiza stanja in teženj v prostoru,
2. analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru,
3. študija ranljivosti prostora,
4. druge strokovne podlage.

Z analizo opišemo stanje in ugotovimo težnje v prostoru. Analiza je izhodišče za pripravo analize razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru in za študijo ranljivosti prostora, vsebovati pa mora:
– opis naravnih in ustvarjenih sestavin prostora,
– oceno dosedanjega razvoja v prostoru, položaj in vlogo obravnavanega območja v širšem prostoru,
– pravno stanje iz predpisov, ki določajo ureditve, ukrepe in omejitve v prostoru,
– analizo trga zemljišč,
– prikaz ključnih problemov in razvojnih teženj v prostoru.

Z analizo razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru se ugotavlja privlačnost prostora, dela prostora ali njegove sestavine, ki je neposredno povezana z razvojem določene dejavnosti ali načrtovanjem določene ureditve. Vsebovati mora:
– cilje prostorskega razvoja,
– analize, iz katerih so razvidne različne možnosti prostorskega razvoja z vidika gospodarskih, kulturnih in socialnih koristi,
– merila za ugotavljanje privlačnosti prostora za razvoj dejavnosti oziroma za bodočo namensko rabo prostora, ki temelji na vrednotenju ustreznosti zemljišča, zlasti z vidika dostopnosti, opremljenosti in družbene strukture območja.

S študijo ranljivosti prostora se ugotavlja ranljivost prostora, dela prostora ali njegove sestavine, ki je neposredno povezana z razvojem določene dejavnosti ali načrtovanjem prostorske ureditve.
Obseg ali stopnja ranljivosti se določi s presojo količinske in kakovostne spremembe prostora na podlagi analize stanja in teženj v prostoru. Vsebovati mora:
– opredelitve načrtovanih prostorskih ureditev ter z njimi povezanih opravil,
– opredelitve in vrednostno analizo posrednih in neposrednih vplivov posameznih prostorskih ureditev na naravne in ustvarjene sestavine prostora.
V študiji ranljivosti prostora so podane usmeritve za umeščanje določene dejavnosti v prostor, ki naj bi vključevale varstvene vidike. Na tej osnovi so predlagane konkretne prostorske rešitve za lociranje novih površin in konkretni predlogi za opustitev oziroma spremembo dejavnosti na nekaterih območjih.

Druge strokovne podlage z različnih področij razvoja vsebujejo:
1. razvojne cilje in potrebe posameznih dejavnosti,
2. stanje, probleme in težnje prostorskega razvoja v povezavi z gospodarskimi in družbenimi razmerami ter stanjem,
3. lokalne, regionalne, državne in mednarodne dejavnike, ki vplivajo na urejanje prostora,
4. stanje ponudbe in povpraševanja na trgu nepremičnin obravnavanega območja,
5. prostorski potencial za razvoj različnih dejavnosti,
6. kvantificirane ocene potreb po prostoru ali po naravnih virih na osnovi trendov in projekcij glede na načrtovani razvoj v prostoru in glede na ugotovljene razlike med načrtovanim in dejanskim stanjem v prostoru,
7. koncepte razvoja v prostoru,
8. pravno stanje iz veljavnih predpisov in drugih pravnih aktov.
Druge strokovne podlage s področja varstva okolja in njegovih delov, ohranjanja narave ter varstva kulturne dediščine vsebujejo:
1. namere, cilje ali strategijo varstva oziroma razvoja za področje, ki ga zastopa nosilec urejanja prostora,
2. opredelitve varovanih, zavarovanih ali ogroženih območij in morebitnih prioritet v rabi prostora,
3. opredelitev potencialnih varovanih, zavarovanih ali ogroženih območij, s predlogi za omejitve rabe prostora.

Pripravljavec v sodelovanju z izdelovalcem zagotovi izdelavo naslednjih strokovnih podlag, ki temeljijo na vsebinskih izhodiščih izdelave obveznih strokovnih podlag in se izdelajo za naslednje vsebine oziroma področja:
1. analizo stanja in teženj prostorskega razvoja občine Ravne na Koroškem (v delu),
2. analizo razvojnih možnosti prostorskega razvoja za izbrane dejavnosti (bivanje, obrtne dejavnosti in manjši industrijski obrati, družbene dejavnosti, turizem) z bilanco zemljišč za gradnjo,
3. strokovne podlage za poselitvena območja in poselitev izven poselitvenih območij,
4. podrobnejše strokovne podlage za potrebe izdelave urbanističnih zasnov za mesto Ravne na Koroškem in drugih naselij, za katera se ob pripravi SPRO planira intenzivnejši razvoj oziroma naselja, ki zahtevajo celovit koncept prostorskega razvoja ter dopolnitev obstoječih strokovnih podlag poselitve z izdelavo variantnih rešitev,
5. strokovne podlage s področja krajine in za potrebe izdelave krajinske zasnove oziroma podrobnejših določil za usmerjanje dejavnosti v odprtem prostoru,
6. strokovne podlage s področja lokalne javne gospodarske infrastrukture,
7. okoljsko poročilo v skladu z Zakonom o varstvu okolja in Zakonu o ohranjanju narave, če bo potrebo po izdelavi te strokovne podlage ugotovilo Ministrstvo za okolje in prostor RS.
8. analize ranljivosti (privlačnosti in ustreznosti) za posamezne dejavnosti,
9. druge strokovne podlage, ki izhajajo iz nadrejenih prostorskih aktov ali zahtev pristojnih nosilcev urejanja prostora in obravnavajo vsebine, ki so v skladu z veljavno zakonodajo v pristojnosti Občine Ravne na Koroškem.
Strokovne podlage se pripravijo na osnovi projektnih nalog, ki jih pripravi občinska strokovna služba, skupaj z izbranim izdelovalcem SPRO in PRO, ob upoštevanju izdelane »Analize stanja in teženj Občine Ravne na Koroškem«.
Posamezni nosilec urejanja prostora v skladu s programom priprave SPRO in PRO pripravljavcu na njegovo zahtevo predloži strokovne podlage s svojega področja, pri čemer mora upoštevati raven podrobnosti obravnavane problematike.
Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora in nosilcev javnih pooblastil na lokalnem nivoju bodo potrebne predvsem s področij vodooskrbe in varovanja vodnih virov, odvajanja in čiščenja odpadnih vod, zbiranja odpadkov, oskrbe z električno energijo in plinom, razvoja telekomunikacijskega omrežja in omrežja KTV, gozdarstva in kmetijstva, varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave ter razvoja lokalnega prometnega omrežja.
Strokovne podlage morajo vsebovati:
– podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti,
– predloge morebitnih strateških razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi,
– druge pogoje in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru.
Nosilci urejanja prostora posredujejo strokovne podlage za SPRO najmanj v natančnosti, ki je predpisana s Pravilnikom o SPRO, ter v digitalni obliki, v skladu z 31. členom Pravilnika o SPRO.
Nosilci urejanja prostora posredujejo strokovne podlage za PRO najmanj v natančnosti, ki je predpisana s Pravilnikom o PRO, ter v digitalni obliki, v skladu z 31. členom Pravilnika o PRO.

Strokovne rešitve se pridobivajo v skladu z določili Zakona o urejanju prostora. Občina odda izdelavo strokovnih podlag ter izdelavo SPRO in PRO z izbiro najugodnejšega izdelovalca v skladu z Zakonom o javnih naročilih.
Izbrani izdelovalec SPRO in PRO Ravne na Koroškem izdela ali pa najmanj koordinira izdelavo vseh strokovnih podlag za izdelavo SPRO in PRO.
Občina določi merila za izbor izdelovalca strokovnih podlag, pri čemer mora v merilih upoštevati najmanj:
– reference podjetja ponudnika pri izdelavi strateških in izvedbenih prostorskih aktov občin v zadnjih 10 letih,
– reference odgovornega vodje projekta pri izdelavi strateških in izvedbenih prostorskih aktov občin v zadnjih 10 letih,
– interdisciplinarnost strokovne skupine ponudnika, pri čemer mora ponudnik za izdelavo SPRO in PRO zagotavljati strokovnjake s področja arhitekture, krajinske arhitekture, gradbeništva, geodezije, prostorske informatike ter drugih potrebnih strok za področje prostorskega planiranja in načrtovanja,
– stopnjo izobrazbe strokovne skupine,
– roke izdelave naloge,
– ponudbeno ceno.

Kot geodetske podlage za izdelavo SPRO in PRO se uporabijo uradne geodetske podlage državne geodetske službe, ki se pridobijo in uporabljajo na način in pod pogoji, ki jih določa državna geodetska služba.
Za pripravo SPRO in PRO se kot strokovne podlage uporabijo vse geodetske podlage državne geodetske službe v digitalni obliki, predvsem pa:
– topografske karte meril 1:25.000 in 1:50.000 in topografski podatki,
– temeljni topografski načrti meril 1:5.000 in 1:10.000,
– orto-foto načrti merila 1:5.000,
– register prostorskih enot,
– zemljiški kataster,
– kataster stavb.
Geodetska podlaga za grafične prikaze v kartografskem delu SPRO je za zasnove posameznih prostorskih sistemov lokalnega pomena na topografskih kartah praviloma v merilu 1:50.000 ali podrobnejšem. Vsebine urbanistične in krajinske zasnove se prikažejo praviloma na topografskih načrtih, ki ustrezajo najmanj natančnosti merila 1:10.000. Za publikacijske karte in za pregledne karte se uporabijo tudi digitalni orto foto načrti v merilu DOF25 in DOF5.
Geodetska podlaga za grafične načrte v kartografskem delu PRO za območja namenske rabe prostora, območja funkcionalnih in prostorskih enot z merili in pogoji za urejanje prostora, območja in objekti gospodarske javne infrastrukture je uradno uveljavljen digitalni katastrski načrt v državnem koordinatnem sistemu, ki ustreza najmanj natančnosti merila 1:5.000.
Poleg podatkov državnih geodetskih podlag se v postopku priprave PRO kot strokovna podlaga za podrobnejše obravnave uporabljajo tudi podatki lokalne geodetske službe, predvsem topografski načrti merila 1:1.000 za območja, za katera te podlage obstajajo.
Za izdelavo strokovnih podlag za pripravo SPRO in PRO se uporabijo tudi druge geodetske podlage državne geodetske službe in podatki lokalne geodetske službe oziroma nosilcev javnih pooblastil za izvajanje lokalnih javnih gospodarskih služb.
Geodetske podatke državne geodetske službe pridobi in uporablja občina v skladu s pravili državne geodetske službe in na lastne stroške. Geodetske podlage lokalne geodetske službe financira občina iz občinskega proračuna.

Priprava SPRO in PRO bo potekala v skupnem postopku. Ob sodelovanju nosilcev urejanja potekala po priloženem terminskem planu. Vzporedno s pripravo SPRO in PRO je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje po ZVO-1 in postopek presoje sprejemljivosti izvedbe SPRO in PRO po ZON-B.
Pomembnejši mejniki pri pripravi SPRO in PRO občine:

+---------------------------------------------------------------+----------+
|Faza v postopku                                                |       Rok|
|                                                               |   izvedbe|
|                                                               |          |
+---------------------------------------------------------------+----------+
|Presoja MOP o potrebi vodenja postopka celovite presoje        |     marec|
|vplivov na okolje                                              |      2006|
|                                                               |          |
+---------------------------------------------------------------+----------+
|Prva prostorska konferenca                                     |     marec|
|                                                               |      2006|
|                                                               |          |
+---------------------------------------------------------------+----------+
|Sprejem programa priprave                                      |     marec|
|                                                               |      2006|
|                                                               |          |
+---------------------------------------------------------------+----------+
|Pridobitev smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja      |     april|
|prostora                                                       |      2006|
|                                                               |          |
+---------------------------------------------------------------+----------+
|Izdelava strokovnih podlag za SPRO in PRO                      |   oktober|
|                                                               |      2006|
|                                                               |          |
+---------------------------------------------------------------+----------+
|Izdelava variantnih rešitev za urbanistično zasnovo            |   oktober|
|                                                               |      2006|
|                                                               |          |
+---------------------------------------------------------------+----------+
|Izdelava predloga SPRO in PRO                                  |    januar|
|                                                               |      2007|
|                                                               |          |
+---------------------------------------------------------------+----------+
|Izdelava in revizija okoljskega poročila po zakonu o varstvu   |    januar|
|okolja (ZVO-1) in                                              |      2007|
|Zakonu o ohranjanju narave (ZON-B)                             |          |
|                                                               |          |
+---------------------------------------------------------------+----------+
|Druga prostorska konferenca                                    |    januar|
|                                                               |      2007|
|                                                               |          |
+---------------------------------------------------------------+----------+
|Obravnava in sprejem predlogov SPRO in PRO na občinskem svetu  |   februar|
|                                                               |      2007|
|                                                               |          |
+---------------------------------------------------------------+----------+
|Javna razgrnitev in javne obravnave                            |     marec|
|                                                               |      2007|
|                                                               |          |
+---------------------------------------------------------------+----------+
|Izdelava in sprejem stališč do pripomb iz javne razgrnitve     |     april|
|                                                               |      2007|
|                                                               |          |
+---------------------------------------------------------------+----------+
|Izdelava dopolnjenega predloga SPRO in PRO                     |  maj 2007|
|                                                               |          |
+---------------------------------------------------------------+----------+
|Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora k dopolnjenemu     |     junij|
|predlogu SPRO in PRO                                           |      2007|
|                                                               |          |
+---------------------------------------------------------------+----------+
|Pridobitev sklepa Ministrstva za okolje in prostor po ZVO-1 in |     junij|
|ZON-B                                                          |      2007|
|                                                               |          |
+---------------------------------------------------------------+----------+
|Sprejem odloka o SPRO in PRO                                   |     julij|
|                                                               |      2007|
|                                                               |          |
+---------------------------------------------------------------+----------+
|Pridobitev sklepa ministra za prostor o skladnosti SPRO in PRO |     julij|
|z ZUreP-1 in prostorskimi akti države                          |      2007|
|                                                               |          |
+---------------------------------------------------------------+----------+

Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja tudi spremembo prostorske zakonodaje, ki naj bi bistveno posegla v proceduro sprejema prostorskega akta. V primeru spremembe prostorske zakonodaje se bosta postopek sprejema in posledično terminski plan prilagodila novim predpisom.

Pripravljavec zagotovi sredstva za izdelavo SPRO, PRO in potrebnih strokovnih podlag iz njegove pristojnosti ter za pridobitev geodetskih podlag. Finančna sredstva zagotovi pripravljavec v okviru sprejetega proračuna za leto 2006 in predvidenih sredstev v naslednjih proračunskih obdobjih.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati z dnem objave.