Župan Občine Brežice je na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) ter v povezavi s 30. členom Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99 in 86/99) dne 29. 5. 2006 sprejel

1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo strategije prostorskega razvoja občine
1.1 Temeljne določbe
S tem programom se pričnejo postopki priprave Strategije prostorskega razvoja Občine Brežice (v nadaljevanju SPRO), ki je krovni prostorski akt občine. Namen SPRO je, da v skladu s strategijo prostorskega razvoja Slovenije določi vizijo prostorskega razvoja občine ter usmeritve ta usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru in njegovo trajnostno rabo.
Pripravljavec plana Občina Brežice je pred sprejemom tega programa priprave v skladu z določili Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) in Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04) Ministrstvu za okolje in prostor poslala obvestilo o svoji nameri. Ministrstvo je Občini Brežice dne 1. 2. 2006 izdalo odločbo št. 35409-14212005 MK, da za SPRO Brežice postopka celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.
1.2. Ocena stanja
Podlaga za izdelavo programa priprave SPRO je izdelana projektna naloga »Izhodišča za pripravo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine Brežice«, ki predstavlja obširnejšo oceno stanja in teženj v občini na področju dosedanjega prostorskega razvoja in urejanja prostora tako glede prebivalstva, gospodarskega razvoja, poselitve, družbene javne infrastrukture, kulture, kmetijstva in gozdarstva, ohranjanja narave, kulturne krajine in gospodarske javne infrastrukture.
Projektna naloga »Izhodišča za pripravo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine Brežice« obravnava naslednje tematike in podaja oceno stanja ter razvojne težnje po naslednjih področjih:
– pravno stanje iz predpisov, ki določajo ureditve, ukrepe in omejitve v prostoru;
– predstavitev območja občine (lega in položaj občine v širšem prostoru, izoblikovanost terena in geomorfološke značilnosti, klimatske značilnosti, hidrološke značilnosti, vegetacijske značilnosti, krajinska tipologija, zgodovinski pregled);
– dejavnosti (bivanje, proizvodne dejavnosti, oskrbne, storitvene dejavnosti ter omrežja družbene javne infrastrukture, okoljske dejavnosti, dejavnosti vezane na naravne vire, dejavnosti pomembne z vidika ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter varstva kakovosti okolja, obramba ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami);
– prostorski sistemi (poselitev, komunalna infrastruktura, krajina);
– analiza obstoječih prostorskih aktov občine (prostorski plan občine, prostorski ureditveni pogoji, prostorski izvedbeni načrti, programske zasnove prostorskih izvedbenih aktov občine);
– prikaz ključnih problemov in razvojnih teženj v prostoru (problemi, razvojne težnje v prostoru).
Na podlagi ocene stanja se izkazujejo naslednje razvojne težnje v prostoru:
V nadaljnjem razvoju bo potrebno krepiti Brežice v okviru Posavske regije kot somestje Brežice-Krško-Sevnica, ki se bo nadalje razvijalo v skladu SPRS kot središče nacionalnega pomena. Glede na bližino meje in razvojne potenciale je potrebno načrtovati širitev vpliva somestja tudi na čezmejno območje s Hrvaško, pri čemer pričakujemo da bodo imele Brežice posebno vlogo v razvoju somestja z široko paleto dejavnosti.
Zmanjšati je treba brezposelnost in uvesti nova delovna mesta predvsem tehničnih profilov, kot tudi zagotoviti različnosti ponudbe delovnih mest. Uvesti je treba tudi uravnoteženo izobraževanje mladih v regiji
Pospeševati je treba investicijska vlaganja v gradnjo poslovnih objektov znotraj gospodarskih con, oživiti trgovino v občini, pospešiti gradnjo obrtnih con in gradnjo najrazličnejših industrijskih obratov v občini ob tem pa naj občina zagotovi dovolj komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za gradnjo po sprejemljivih cenah.
Na področju družbenih dejavnosti je treba zgraditi varovana stanovanja v občini in zgraditi družbeni center v Brežicah za potrebe srednjih, višjih in visokih šol. Nadalje je treba zgraditi centralni prireditveni prostor v občini in športno dvorano s 1000 sedeži, športna in otroška igrišča po naseljih ter rekreacijske površine in naravna kopališča ob Krki.
Za izboljšanje turistične ponudbe v občini je potrebno načrtovati organizirano regijsko povezavo turistične ponudbe naravnih kvalitet in turistične infrastrukture v Posavju in s tem v povezavi preureditev letališča Cerklje v civilno letališča za potrebe turizma, aktiviranje omrežja gradov v turistično dogajanje, povečanje nastanitvenih kapacitet na območju vinskih cest, oživitev mestnega jedra v Brežicah v turistične namene, ureditev lokacije počivališča za avtodome, ureditev turistične in kolesarske poti v občini, ureditev priobalnih območjih vodotokov, aktiviranje neizkoriščenih vrtin z termalno vodo za potrebe turizma itd.
V kmetijstvu kot pomembni gospodarski panogi v občini je potrebno uvajati tudi ekološko kmetijstvo. Na področju poljedelstva je povečati število kmetij, ki se ukvarjajo z pridelavo zelenjave, urediti namakalne sisteme in zavarovane prostore, uvajati ekstenzivno živinorejske kmetije, povečati površine s sadovnjaki in njihovo opremo in povečati obseg obnove vinogradov. Na področju dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu je povečati število turističnih kmetij in uvajati dopolnilne dejavnosti, ki so v soglasju s sonaravnim kmetovanjem.
Na področju gozdarstva je treba zaradi veliki razdrobljenosti posesti potrebno organizirati združenje lastnikov gozdov z namenom,da bi se poenostavilo gospodarjenje z gozdovi.
Na področju rudarstva je treba izvršiti sanacije opuščenih dnevnih kopov in razrešiti konfliktnost dvojne rabe raziskovalnih in pridobivalnih prostorov v odnosu do poselitve.
Na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je treba sistemsko rešiti poplavnost naselij ob vodotokih.
Na področju okoljskih dejavnosti je treba ohranjati nivo podtalnice, bolje opredeliti območja vodnih virov, urediti kanalizacijske sisteme naselij, zboljšati kvaliteto vodotokov, sanirati divja odlagališča in opuščene dnevne in rudniške kope.
Na področju poselitve je potrebno načrtovati:
– zagotavljanje ustreznih zemljišč za stanovanjsko gradnjo in gospodarske dejavnosti ter za družbeno in gospodarsko infrastrukturo;
– načrtno opremljanje zemljišč za gradnjo in ureditev sistema odmere komunalnega prispevka;
– zaustavitev teženj po nadaljnjem širjenju obcestne razvlečene stanovanjske pozidave;
– racionalno rabo zemljišč v naseljih z izkoriščanjem obstoječih nezazidanih stavbnih zemljišč ob upoštevanju obstoječih kvalitet prostora in arhitekturne krajine;
– nadaljnjo širitev naselij, ki predstavljajo središča lokalnega pomena, z individualno stanovanjsko gradnjo širitve površin za turistične namene v občini;
– uveljavitev selektivnega pristopa do gradenj vinskih kleti;
– preveritev primernosti nezazidanih stavbnih zemljišč predvsem v vaških naselji, ki so pogosto na zemljiščih zaokroženih kmetijskih gospodarstev znotraj ureditvenih območij naselij in spremembe v širitvi naselij;
– prenovo degradiranih območij.
Na področju komunalne infrastrukture je potrebno zagotoviti koridorje za izgradnjo sistemov gospodarske javne infrastrukture s spremljajočimi objekti, možnost izgradnje požarno-tehnološkega vodovodnega sistema v občini in izvedba enotnega sistema vodooskrbe v občini.
Na področju prometne infrastrukture pričakujemo preureditev vojaškega letališča v civilno-vojaško letališče zagotovitev prometnih koridorjev za nove načrtovane ceste, ureditev prometnih površin po naseljih ter ureditev kolesarskih poti in pločnikov.
Pri medobčinskem sodelovanju pričakujemo boljše regijsko sodelovanje s sosednjimi občinami in skupno načrtovanje na področju poselitve, komunalnega sistema, turizma, kmetijstva, varstva okolja in izobraževanja.
1.3 Razlogi za pripravo
V letu 2003 je začel veljati nov Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-1), ki predpisuje izdelavo povsem novih prostorskih aktov na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Državni zbor RS in Vlada RS sta na podlagi ZUreP-1 sprejela dva ključna državna prostorska akta – Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, v nadaljevanju: SPRS) in Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, v nadaljevanju: PRS). Za zagotovitev prostorskih aktov, usklajenih z novo prostorsko zakonodajo ter novimi strateškimi dokumenti mora tudi občina začeti s pripravo strateškega prostorskega akta občine, to je Strategije prostorskega razvoja občine (v nadaljevanju SPRO).
Prostorske sestavine Dolgoročni družbeni plan občine Brežice za obdobje 1986–2000 in Družbeni plan občine Brežice za obdobje 1986–1990, ki so bili izdelani v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja, zaradi spremenjenega družbenega, ekonomskega in pravnega sistema v Republiki Sloveniji, kljub naknadno sprejetim spremembam opredelitev, ne zagotavljajo več želenega usmerjanja prostorskega razvoja. Veljavne prostorske sestavine dolgoročnega plana je treba nadomestiti z v ZUreP-1 določeno prostorsko strategijo, ki bo opredelila prostorski razvoj Občine Brežice in usmeritve za urejanje prostora na območju Občine Brežice v novih družbeno gospodarskih pogojih.
1.4 Pravna podlaga
Pravno podlago za pripravo strategije prostorskega razvoja občine predstavlja ZureP-1.
– Drugi odstavek 12. člena ZUreP-1 določa, da urejanje prostora v občinski pristojnosti obsega tudi usmerjanje prostorskega razvoja občine z določanjem ciljev in usmeritev za urejanje prostora v občini ob upoštevanju državnih usmeritev za urejanje prostora na lokalni ravni.
– Na podlagi 27. člena ZUreP-1 se prostorski akt začne pripravljati na podlagi programa priprave prostorskega akta, v skladu s četrtim odstavkom 171. člena ZUreP-1 pa morajo občine sprejeti strategije prostorskega razvoja občine najkasneje v treh letih po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije, to je do 20. julija 2007.
2. Predmet in programska izhodišča strategije prostorskega razvoja občine z območjem njenega urejanja
Predmet SPRO je določitev zasnove prostorskega razvoja in prostorskih usmeritev za umeščanje dejavnosti v prostor tako, da se ob upoštevanju varstvenih zahtev zagotavlja celovit, usklajen in vzdržen prostorski razvoj občine Brežice in izhodišča za prostorsko načrtovanje na lokalni in širši ravni. Zasnova prostorskega razvoja oziroma zasnova prostorskih ureditev ima podlago v sprejetih državnih prostorskih aktih: SPRS, PRS in državnih lokacijskih načrtih na območju občine ter v regionalnih razvojnih programih za obravnavano območje. Poleg navedenega mora SPRO upoštevati tudi izhodišča Regionalne zasnove prostorskega razvoja za Posavsko statistično regijo, ko bo le ta sprejeta.
Vsebina SPRO je podrobneje opredeljena v Pravilniku o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine in vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04; v nadaljevanju: Pravilnik o SPRO), v skladu s katerim se SPRO pripravi.
Občina Brežice bo, kolikor bo izražen interes za izdelavo skupnih elementov strategije prostorskega razvoja, predvsem na področju prometa, infrastrukture, vodooskrbe, čiščenja in ravnanja z odpadnimi vodami ter drugih skupnih projektov, usklajevala svoje interese z interesi sosednjih občin.
3. Ureditveno območje strategije prostorskega razvoja občine
Strategije prostorskega razvoja občine se izdela za celotno območje občine Brežice.
4. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki sodelujejo pri pripravi strategije prostorskega razvoja občine
Nosilci urejanja prostora pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1 in posredujejo občini strokovne podlage razvoja in/ali varstva s svojega področja za pripravo SPRO.
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in strokovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, pomembna s področja njihove pristojnosti so:
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor poda izhodišča za razvoj poselitve, prostorski razvoj in graditev;
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje poda izhodišča za preprečevanje onesnaževanja okolja, varstva narave in ravnanje z vodami;
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za okolje poda izhodišča za varstvo okolja;
4. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami poda izhodišča za rabo voda in priobalnih zemljišč;
5. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost poda izhodišča in usmeritve za področje gospodarskega razvoja Slovenije, spodbujanje investicij in krepitev konkurenčnih sposobnosti gospodarstva;
6. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg poda izhodišča za področje preskrbe in državnih blagovnih rezerv;
7. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo poda izhodišča za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja energetske infrastrukture ter rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin;
8. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem poda izhodišča za razvoj turizma in turistične ponudbe na nacionalni ravni;
9. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije poda izhodišča za razvoj elektronskih komunikacij na državni ravni;
10. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega prometa;
11. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega železniškega prometa;
12. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega letalskega prometa;
13. Ministrstvo za promet, Direktorat za pomorstvo, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega vodnega prometa;
14. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega omrežja in državnih kolesarskih poti, razen omrežja avtocest;
15. Ministrstvo za promet, Uprava RS za civilno letalstvo poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj civilnega letalstva, letališč in vzletišč;
16. Družba za avtoceste RS poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega avtocestnega omrežja;
17. Javna agencija RS za železniški promet poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj železniškega omrežja;
18. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve opredeli izhodišča prostorskega razvoja ter režimov urejanja območij in infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe;
19. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
20. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
21. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč;
22. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje gozdov ter izhodišča za razvoj dejavnosti lovstva in ribištva;
23. Ministrstvo za zdravje, Direktorat za zdravstveno varstvo poda izhodišča za razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti;
24. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za razvoj šolstva poda izhodišča za razvoj omrežja izobraževalnih in znanstvenih ustanov osnovnega in srednjega šolstva;
25. Ministrstvo za šolstvo in šport, Direktorat za šport poda izhodišča za razvoj športa in športne infrastrukture;
26. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Direktorat za visoko šolstvo poda izhodišča za razvoj omrežje visokih in znanstvenih ustanov višjega in visokega šolstva;
27. Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne;
28. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poda izhodišča za zagotovitev ustreznega števila in strukture delovnih mest ter razvoja socialne infrastrukture;
29. Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za investicije, nepremičnine in splošne zadeve poda izhodišča za ravnanje s skupnim premoženjem države, investicijami in stanovanjskimi zadevami;
30. ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke poda izhodišča za področje ravnanja z radioaktivnimi odpadki;
31. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko poda izhodišča za usklajen in trajnosten regionalni in lokalni prostorski razvoj;
32. Zavod za gozdove Slovenije poda izhodišča za področje gozdarstva nacionalnega pomena;
33. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave poda izhodišča za ohranjanje narave;
34. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine na nacionalni ravni;
35. Geoplin, d.o.o. poda izhodišča za področje transporta in skladiščenja zemeljskega plina;
36. ELES Elektro – Slovenija, d.o.o. poda izhodišča za področje prenosa električne energije;
37. Telekom Slovenije, d.d. poda izhodišča za področje telekomunikacij in zvez državnega pomena;
38. Regionalna razvojna agencija Posavje poda izhodišča in programe za razvoj posavske regije vezane na Občino Brežice;
39. Zavod za gozdove Slovenije, OE Brežice poda izhodišča za področje gozdarstva lokalnega pomena;
40. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Novo mesto poda izhodišča za ohranjanje narave;
41. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine lokalnega pomena za območje njene pristojnosti;
42. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine lokalnega pomena za območje njene pristojnosti;
43. Elektro Celje, d.d., PE Krško poda izhodišča za področje prenosa in distribucije električne energije lokalnega pomena;
44. Adriaplin, d.o.o. poda izhodišče za infrastrukturno opremljanje s plinovodnim omrežjem lokalnega pomena;
45. Komunalno stanovanjsko podjetje, Brežice d.d. poda izhodišča za področje vodooskrbe, področje odvajanja in čiščenja odpadnih vod, ravnanja z odpadki na lokalnem nivoju, za infrastrukturno opremljanje s toplovodnim omrežjem lokalnega pomena ter urejanja lokalnega cestnega omrežja;
46. Telekom Slovenije, d.d., PE Novo mesto poda izhodišča za področje telekomunikacij in zvez lokalnega pomena;
47. Občina Brežice poda izhodišča za področje razvoja gospodarstva, družbene javne infrastrukture (zdravstva, šolstva, športa, socialnega varstva, javne uprave …) lokalnega pomena, turizma, kmetijstva, prometa (lokalnih cest) in druge infrastrukture lokalnega pomena;
48. Če se v postopku priprave SPRO ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja tudi drugih nosilcev urejanja prostora, se jih naknadno vključi v postopek.
K oddaji usmeritev na področju prostorskega razvoja na lokalni ravni bodo pozvane tudi interesne skupine in organizirana javnost.
 
5. Strokovne podlage za pripravo prostorskega akta
5.1 Obstoječe strokovne podlage in drugi akti
Pri izdelavi SPRO Brežice naj izdelovalec upošteva obstoječe strokovne podlage, v kolikor le te niso v nasprotju z izhodišči ZUreP-1 ali drugih predpisov sprejetih po izdelavi strokovne podlage ali programskimi izhodišči določenimi v tem programu priprave. Obstoječe strokovne podlage so navedene v projektu »Izhodišča za pripravo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Brežice«, katerega priloga je tudi seznam razpoložljivih gradiv.
5.2 Obvezne strokovne podlage pripravljavca za pripravo prostorskih aktov
V skladu s sprejetim Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 z dne 12. 11. 2004) so obvezne strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov:
1. analiza stanja in teženj v prostoru,
2. analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru,
3. študija ranljivosti prostora,
4. druge strokovne podlage.
5.3 Druge strokovne podlage pripravljavca za pripravo prostorskih aktov
Za potrebe izdelave novih prostorskih aktov pripravljavec pripravi:
1. Bilance zazidljivih zemljišč za gradnjo in analizo trga zemljišč;
2. Strokovne podlage za poselitvena območja in poselitev izven poselitvenih območij;
3. Podrobnejše strokovne podlage za potrebe izdelave urbanistične zasnove za naselje Brežice, ter za druga naselja, če se za to izkaže potreba v času izdelave SPRO;
4. Strokovne podlage s področja lokalne javne gospodarske infrastrukture;
5. Analize ranljivosti za izbrane dejavnosti;
6. Analiza razvojnih pobud iz javnega in zasebnega sektorja;
7. Druge strokovne podlage, ki izhajajo iz nadrejenih prostorskih aktov ali zahtev pristojnih nosilcev urejanja prostora in obravnavajo vsebine, ki so v skladu z veljavno zakonodajo v pristojnosti Občine Brežice.
5.4 Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora za pripravo prostorskih aktov
Strokovne podlage morajo vsebovati:
– podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti,
– predlogi morebitnih strateških razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi,
– drugi pogoji in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru.
Nosilci urejanja prostora pripravijo svoje smernice in strokovne podlage na tak način in s takšno stopnjo podrobnosti, da jih lahko občina uporabi za potrebe strateškega odločanja o razvoju v prostoru. Evidence, podatki in smernice morajo biti pripravljeni v digitalni obliki do stopnje grafične natančnosti 1:5.000 ali podrobneje.
Pri pripravi strokovnih podlag upoštevajo nosilci urejanja prostora določila »Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag«.
6. Način pridobitve strokovnih rešitev
Strokovne rešitve se pridobivajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-1) in Pravilnikom iz prejšnje točke.
7. Navedba in način pridobitve geodetskih podlag
Geodetske podlage za pripravo SPRO pridobi pripravljavec. SPRO se prikaže na državni topografski karti v merilu 1:50.000. Urbanistična zasnova se prikaže na digitalnih orto-foto načrtih in topografskih načrtih v merilu 1:5.000 ali 1:10.000. Uporabljajo se še: digitalni orto foto večjih meril, temeljni topografski načrt 1:5000, topografske karte 1:25.000 ter digitalni katastrski načrt. Vse geodetske podloge morajo biti novelirane.
Kot strokovne podlage za izdelavo SPRO se uporabijo uradne geodetske podlage in podatki državne geodetske službe, ki se pridobijo in uporabljajo na način in pod pogoji, ki jih določa državna geodetska služba.
 
8. Roki priprave strategije prostorskega razvoja občine
Priprava strategije prostorskega razvoja občine bo ob sodelovanju nosilcev urejanja potekala predvidoma po priloženem terminskem planu. Pomembnejši mejniki pri pripravi strategije prostorskega razvoja občine so:

+-------------------------------------------------------------+------------+
|Faza v postopku                                              | Rok izvedbe|
|                                                             |            |
+-------------------------------------------------------------+------------+
|Pridobitev smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja    |  junij 2005|
|prostora                                                     |            |
|                                                             |            |
+-------------------------------------------------------------+------------+
|Izdelava strokovnih podlag                                   |   september|
|                                                             |        2006|
|                                                             |            |
+-------------------------------------------------------------+------------+
|Izdelava variantnih rešitev urbanističnih zasnov             |     oktober|
|                                                             |        2006|
|                                                             |            |
+-------------------------------------------------------------+------------+
|Izdelava predloga prostorske strategije                      |     oktober|
|                                                             |        2006|
|                                                             |            |
+-------------------------------------------------------------+------------+
|Druga prostorska konferenca                                  |    november|
|                                                             |        2006|
|                                                             |            |
+-------------------------------------------------------------+------------+
|Javna razgrnitev in javne obravnave                          |    december|
|                                                             |        2006|
|                                                             |            |
+-------------------------------------------------------------+------------+
|Izdelava in sprejem stališč do pripomb iz javne razgrnitve   |     februar|
|                                                             |        2007|
|                                                             |            |
+-------------------------------------------------------------+------------+
|Izdelava dopolnjenega predloga prostorske strategije         |     februar|
|                                                             |        2007|
|                                                             |            |
+-------------------------------------------------------------+------------+
|Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora k dopolnjenemu   |  april 2007|
|predlogu prostorske strategije                               |            |
|                                                             |            |
+-------------------------------------------------------------+------------+
|Sprejem odloka o prostorski strategiji                       |    maj 2007|
|                                                             |            |
+-------------------------------------------------------------+------------+
|Pridobitev sklepa ministra za prostor o skladnosti prostorske|  junij 2007|
|strategije z ZUreP-1 in prostorskimi akti države             |            |
|                                                             |            |
+-------------------------------------------------------------+------------+

Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja tudi spremembo prostorske zakonodaje, ki naj bi bistveno posegla v proceduro sprejema prostorskega akta. V primeru spremembe prostorske zakonodaje se bo postopek sprejema in posledično terminski plan prilagodil novim predpisom.
 
9. Obveznosti v zvezi s financiranjem strategije prostorskega razvoja občine
Finančna sredstva za pripravo strategije prostorskega razvoja občine zagotovi pripravljavec v okviru sprejetega proračuna za leto 2006 in predvidenih sredstev v naslednjih proračunskih obdobjih.
10. Objava programa priprave strategije prostorskega razvoja občine
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu R Slovenije in začne veljati z dnem objave.